Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10, 78/15) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 17. 5. 2024 je Občinski svet Občine Cerknica na 10. redni seji dne 13. 6. 2024 sprejel
o razglasitvi Rojstne hiše Frana Gerbiča za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Cerknica – Rojstna hiša Frana Gerbiča, EID 1-31027 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– rojstna hiša Frana Gerbiča je del historične povezave okrog osrednjega dela tabora s cerkvijo, ki predstavlja najstarejši del Cerknice;
– zasluge skladatelja, pedagoga, organista, pevca, učitelja Frana Gerbiča na področju glasbenega ustvarjanja v slovenskem in mednarodnem prostoru.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– historična pozidava okrog osrednjega dela tabora s cerkvijo,
– zasnova celotnega prostora; grajene in druge prvine (spominska plošča, spominska soba, kamnit portal z letnico, muzejska zbirka),
– oblikovne značilnosti, vsebinski in simbolni pomen stavbe.
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcelo št. 3030, k. o. 1676 CERKNICA, in stavbo št. 391, vse k. o. 1676 CERKNICA.
(2) Meje spomenikaso določene na digitalnem katastrskem načrtu.
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerknica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje vseh varovanih sestavin spomenika;
– prepoved predelav arhitekture spomenika v celoti ali njegovih delov;
– prepoved predelav, poškodovanja ali uničevanja objektov in grajenih struktur;
– prepoved postavljanja ali gradnje začasnih ali trajnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen kadar so ti potrebni za uporabo, delovanje, ohranjanje in prezentacijo spomenika ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji zavoda;
– omogočanje dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in posega v pravice lastnikov v najmanjšem možnem obsegu;
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje varovanih sestavin spomenika;
– redno in strokovno spremljanje, ki ga opravlja zavod;
– možnost rekonstrukcije fasadnih prvin;
– omogočanje znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti;
– ohranjanje in redno vzdrževanje opreme v njeni izvirnosti in neokrnjenosti;
– da je izjemoma in ob upoštevanju standardov za varovanje in hrambo muzejskega gradiva dovoljeno začasno premeščanje opreme za razstave in druge predstavitve.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 031-0001/2024
Cerknica, dne 13. junija 2024
