Na podlagi petega odstavka 10. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja
o študiji izvedljivosti postavitve fotonapetostne naprave
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in metodologijo priprave študije izvedljivosti, ki se uporablja za dokazovanje obstoja izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave. Ta pravilnik določa tudi strokovno usposobljenost oseb, ki pripravijo študijo izvedljivosti.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. ekonomska presoja je presoja, pri kateri se s tekstualnimi opisi in izračuni dokazuje, da je posamezna naložbena varianta neizvedljiva iz finančnega vidika;
2. naložba pomeni dobavo in postavitev fotonapetostne naprave na objekt, vključno s pripravo dokumentacije in povezavo fotonapetostne naprave na elektroenergetski sistem ter njeno uporabo, vzdrževanje in odstranitev;
3. naložbena varianta je različica naložbe, ki se od drugih različic razlikuje po eni ali več lastnostih, kot na primer vrsti sistema fotonapetostne naprave, velikosti oziroma zmogljivosti fotonapetostne naprave oziroma vrsti tehničnih rešitev glede na omejitve v prostoru;
4. poraba električne energije objekta je električna energija, ki jo objekt porabi za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo, vključno z navlaževanjem in razvlaževanjem zraka, pripravo tople sanitarne vode, vgrajeno razsvetljavo prostorov ali kombinacijo teh sistemov, avtomatizacijo in nadzor stavbe, polnjenje električnih avtomobilov uporabnikov objekta, shranjevanje energije, ter električna energija, ki se porabi v vseh gospodinjstvih ali za izvajanje gospodarske dejavnosti v objektu;
5. tehnična presoja je presoja, pri kateri se s tekstualnimi opisi, izračuni in grafičnimi prikazi dokazuje, da je posamezna naložbena varianta tehnično neizvedljiva.
(2) Izrazi s področja graditve in projektiranja objektov, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ter arhitekturne in inženirske dejavnosti.
(3) Izrazi s področja vrednotenja naložb, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
(vsebina študije izvedljivosti)
(1) Študija izvedljivosti vsebuje tehnično poročilo in grafične prikaze.
(2) Študija izvedljivosti ima svojo številko in datum izdelave in mora biti dostopna najmanj v elektronski obliki. Kadar se študija izvedljivosti spreminja, posodobi ali dopolnjuje, se ji doda nov datum, spremembe pa se prikažejo in označijo v tehničnem poročilu in grafičnih prikazih.
(3) Iz tehničnega poročila morajo biti razvidni zlasti:
1. naziv objekta, ki je predmet naložbe;
2. podatki o zemljišču, na katerem stoji objekt (številka zemljiške parcele ter šifra in ime katastrske občine);
3. podatki o objektu ter podatke o stavbi (številka stavbe), kadar je objekt stavba;
4. podatki o izdelovalcu študije izvedljivosti;
5. podatki o odgovornem izdelovalcu študije izvedljivosti;
6. določitev in opis naložbenih variant;
7. tehnična presoja naložbenih variant;
8. ekonomska presoja naložbenih variant.
(4) Grafični prikazi so tehnični načrti, ki so izdelani na način in v takšnem merilu, da so posamezni deli objekta in postavitev fotonapetostne naprave na njem jasno vidni. Vsak grafični prikaz mora imeti označeno smer neba in v spodnjem desnem kotu zlasti naslednje podatke:
1. oznako, da gre za študijo izvedljivosti;
2. številko oziroma identifikacijsko označbo študije izvedljivosti;
3. vsebino grafičnega prikaza;
4. merilo;
5. datum izdelave;
6. podatke o strokovnjaku, ki je izdelal grafični prikaz;
7. identifikacijsko označbo grafičnega prikaza.
(določitev in opis naložbenih variant)
(1) Za namen izdelave študije izvedljivosti je potrebno določiti vsaj dve naložbeni varianti namestitve fotonapetostne naprave na objektu. Naložbeni varianti se ekonomsko ovrednotita glede na pridobljeno ponudbo na trgu, ki jo pridobi investitor v fotonapetostno napravo oziroma lastnik objekta. Ena naložbena varianta mora vsebovati vsaj minimalne predpisane nazivne moči fotonapetostne naprave na objektu oziroma mora pokrivati vsaj minimalno predpisano površino tlorisne površine strehe ali parkirišča, druga naložbena varianta pa mora pokrivati maksimalno možno površino tlorisne površine strehe ali parkirišča.
(2) Posamezna naložbena varianta se določi na osnovi tržno uveljavljenih tehnologij, ob upoštevanju tehničnih zahtev in priporočil ali ponudbe izvajalcev glede namestitve in uporabe fotonapetostne naprave ter zahtev glede izvedbe priključka na električno omrežje, naložbena varianta se lahko določi tudi na podlagi projekta, ki ga pripravi pooblaščeni projektant.
(3) Posamezna naložbena varianta mora biti opisana v tekstualnem delu in prikazana na grafičnem prikazu tako, da so razvidne njene glavne značilnosti in postavitev fotonapetostne naprave na objektu.
(tehnična presoja naložbenih variant)
(1) Za namen dokazovanja, da posamezna naložbena varianta ni tehnično izvedljiva, se v okviru tehnične presoje naložbene variante predstavi gradbenotehnične, statične, požarnovarnostne ali druge lastnosti objekta, zaradi katerih naložbena varianta ni izvedljiva, ali pa se predstavi težave pri priključevanju na omrežje ter druge omejitve, ki izhajajo iz namena in uporabe objekta, ter se priloži ustrezna dokazila, s katerimi se dokaže vpliv omejitvenih faktorjev na izvedbo naložbe.
(2) Pri tehnični presoji posamezne naložbene variante se lahko upošteva tudi zahteve s področij varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin, zahteve s področja ohranjanja narave in druge zahteve in pogoje, če predstavljajo omejitve pri načrtovanju naložbene variante.
(3) V primeru upoštevanja posamezne zahteve iz prejšnjega odstavka je zahteva priloga študije izvedljivosti, na podlagi zahteve pa se pripravi presojo, ali zaradi zahteve naložbena varianta ni izvedljiva ter v primeru, da je naložbena varianta izvedljiva, za koliko se poveča vrednost naložbe zaradi upoštevanja zahteve.
(4) Če iz tehnične presoje naložbenih variant izhaja, da posamezna naložbena varianta ni tehnično izvedljiva, ekonomske presoje te naložbene variante ni potrebno izdelati.
(ekonomska presoja naložbenih variant)
(1) Za namen dokazovanja, da posamezna naložbena varianta ekonomsko ni izvedljiva, se v okviru ekonomske presoje izdela finančno analizo, s katero se s pomočjo finančnih kazalnikov izračuna in ovrednoti podatke o stroških in koristih fotonapetostne naprave. Pri izdelavi analize se uporabi metodo neto sedanje vrednosti bodočih donosov.
(2) Za objekt, ki je predmet obvezne postavitve fotonapetostne naprave, se pripravi ocenjeno skupno letno porabo električne energije objekta (v kWh/leto).
(3) Za posamezno naložbeno varianto se pripravi oceno letne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, ki jo proizvede fotonapetostna naprava (v kWh/leto).
(4) Za posamezno naložbeno varianto se pripravi ocena investicijskih stroškov oziroma vrednosti naložbe v stalnih cenah, v kolikor investicija traja več kot eno leto pa v tekočih cenah, ki so preračunane iz stalnih cen na osnovi podatkov o predvideni inflaciji, kot jo določi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v EUR).
(5) Kadar se proizvedena električna energija iz fotonapetostne naprave lahko uporabi za pokrivanje porabe električne energije objekta ali pa se jo lahko proda na trgu, se pri pripravi ekonomske presoje posamezne naložbene variante upošteva tisto možnost, ki je finančno ugodnejša. Pri tem se upoštevajo odkupne cene električne energije na trgu v času izdelave študije izvedljivosti ali cene električne energije, po kateri se obračunava porabljena energija za objekt v času izdelave študije izvedljivosti.
(6) Pri izdelavi finančne analize se upošteva diskontno stopnjo 3,5 odstotke in, če v tehničnih specifikacijah oziroma navodilih proizvajalca fotonapetostne naprave ni določeno drugače, ekonomsko dobo naložbe 25 let ob upoštevanju, da ob izteku tega obdobja fotonapetostna naprava še vedno proizvaja 80 odstotkov garantirane proizvodnje električne energije, ter strošek odstranitve in razgradnje fotonapetostne naprave.
(7) Če v tehničnih specifikacijah fotonapetostne naprave s strani proizvajalca naprave ni določeno drugače, se pri izdelavi finančne analize upošteva stroške rednega vzdrževanja fotonapetostne naprave in druge obratovalne stroške, kot so redni pregledi in čiščenje, na letni ravni v višini 0,5 odstotkov investicijskih stroškov naložbe.
(8) Za posamezno naložbeno varianto se upošteva tudi možnost pridobitve nepovratnih sredstev oziroma predvideno višino sofinanciranja naložbe oziroma predvideno podporo za proizvedeno električno energijo, v kolikor so v času izdelave študije izvedljivosti takšni javni pozivi objavljeni.
(9) Ne glede na določbe šestega in sedmega odstavka tega člena, se lahko v primeru priprave ekonomske presoje pri financiranju naložbene variante z nepovratnimi sredstvi, če je v pogojih za pridobitev nepovratnih sredstev tako določeno, upošteva diskontno stopnjo, kot je določena v pogojih za pridobitev nepovratnih sredstev.
(10) Če v ekonomski presoji finančna analiza oziroma vrednosti kazalnikov pokažejo, da je vrednost prihodnjih donosov naložbe nižja od vloženih sredstev v naložbo, naložbe ni treba izvesti.
(izdelovalci študije izvedljivosti)
(1) Tehnično presojo naložbenih variant in dokazila, da naložbena varianta ni tehnično izvedljiva, ob upoštevanju vrste tehnične omejitve, pripravijo pooblaščeni arhitekti, pooblaščeni krajinski arhitekti in pooblaščeni inženirji s področij gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, geotehnologije, požarne varnosti ali prometnega inženirstva, glede na vrsto tehnične omejitve.
(2) Ekonomsko presojo naložbenih variant pripravijo strokovnjaki ekonomske stroke, ki morajo imeti najmanj izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
(3) Strokovnjake iz prvega in prejšnjega odstavka izbere investitor oziroma lastnik objekta.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-178/2023/29
Ljubljana, dne 18. junija 2024
EVA 2023-2570-0067
za okolje, podnebje in energijo
