Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2024 z dne 5. 7. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2024 z dne 5. 7. 2024

Kazalo

1984. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Tolmin, stran 5245.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11 in 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 15. seji dne 27. junija 2024 sprejel
P R A V I L N I K 
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Tolmin 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem pravilnikom se določajo ukrepi, nameni, upravičenci, pogoji in postopek dodeljevanja pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina), ter spremljanje in nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev.
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. člen 
Sredstva za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini po tem pravilniku se dodelijo kot:
1. državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str.1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU), (v nadaljnjem besedilu: državna pomoč v kmetijstvu);
2. pomoč de minimis v primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), (v nadaljnjem besedilu: pomoč de minimis v kmetijstvu); in
3. pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU), (v nadaljnjem besedilu: splošna pomoč de minimis).
3. člen 
(1) Sredstva za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja se zagotavljajo v proračunu občine, v višini, določeni z odlokom o proračunu občine za tekoče proračunsko leto.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4. člen 
Posamezni izrazi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. »Pomoč« pomeni vsak ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
2. »Mikro podjetje, malo podjetje ali srednje podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo in izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU, ne glede na njeno pravno obliko in način financiranja.
3. »Enotno podjetje« so fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so med seboj najmanj v enem od razmerij iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 2023/2831/EU.
4. »Ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture« so proizvodi iz točke (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).
5. »Kmetijski proizvodi« so proizvodi iz 7. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
6. »Primarna kmetijska proizvodnja« pomeni dejavnost iz 44. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
7. »Predelava kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
8. »Trženje kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
9. »Primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture« pomeni dejavnosti iz točke (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe 717/2014/EU.
10. »Predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture« pomeni dejavnosti iz točke (c) prvega odstavka 2. člena Uredbe 717/2014/EU.
11. »Kmetijsko gospodarstvo« pomeni subjekt iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kmetijstvu).
12. »Nosilec kmetijskega gospodarstva« pomeni nosilca iz 3. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu.
13. »Podjetje v težavah« je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2, točka 18, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1).
14. »Opredmetena osnovna sredstva« so sredstva iz 55. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
15. »Neopredmetena osnovna sredstva« so sredstva iz 32. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
16. »Začetek izvajanja naložbe ali dejavnosti« pomeni začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
17. »Intenzivnost pomoči« je odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
18. »Zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva« je zemljišče, za katero ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe kot lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov in solastnikov zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišča.
19. »Nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).
20. »Gozdna vlaka« je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, kot je opredeljena z veljavnimi predpisi s področja gozdnih prometnic.
21. »Živinska gnojila« so hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica, kot so opredeljeni z veljavnimi predpisi s področja varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
22. »Slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami« pomenijo vremenske razmere iz 2. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
23. »Naravne nesreče« pomenijo pojave iz 38. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
24. »Škodljivi organizem rastline« pomeni organizem iz 43. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
II. POSTOPEK DODELJEVANJA POMOČI V KMETIJSTVU 
5. člen 
(1) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo na podlagi javnega razpisa za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini za tekoče proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), po postopku, določenem v veljavnih predpisih, tem pravilniku in javnem razpisu.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
(3) Postopek javnega razpisa vodi Komisija za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisno odločbo imenuje župan za obdobje trajanja mandata župana. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani.
(4) Komisija opravlja naslednje naloge:
1. potrdi predlog javnega razpisa, razpisne dokumentacije in meril za ocenjevanje vlog,
2. odpira na javni razpis prispele vloge,
3. ugotavlja pravočasnost, formalno popolnost in pravno formalno ustreznost vlog,
4. zahteva dopolnitev formalno nepopolnih vlog,
5. ocenjuje vloge z merili za ocenjevanje vlog,
6. pripravi predlog upravičencev do dodelitve pomoči v kmetijstvu.
(5) Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja organ občinske uprave, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Pristojni organ opravlja naslednje naloge:
1. pripravi predlog javnega razpisa, razpisne dokumentacije in meril za ocenjevanje vlog,
2. zagotovi objavo javnega razpisa,
3. izdaja ustrezne upravne akte,
4. vodi zapisnike sej komisije.
6. člen 
(1) Objava javnega razpisa obsega:
1. naziv in sedež občine;
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. ukrepe, za katere se sredstva dodelijo;
5. višino sredstev, ki so na razpolago za posamezen ukrep;
6. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu;
7. navedbo meril za ocenjevanje vlog;
8. določitev obdobja, v katerem mora biti prijavljena naložba ali dejavnost izvedena;
9. določitev obdobja, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena;
10. opredelitev upravičencev;
11. opredelitev upravičenih stroškov;
12. vsebino vloge in navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi;
13. rok, način in naslov za vložitev vlog za dodelitev sredstev, pri čemer rok za vložitev vlog ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave javnega razpisa;
14. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranj vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
15. rok, v katerem bo podjetje, ki zaproša za dodelitev pomoči v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), obveščeno o izidu javnega razpisa;
16. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelj dvigne razpisno dokumentacijo in dobi dodatna pojasnila o javnem razpisu.
(2) Vlogo na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga) vlagatelj predloži na obrazcih, določenih v razpisni dokumentaciji.
(3) Vloga za dodelitev državne pomoči v kmetijstvu obsega:
1. podatke o vlagatelju (ime oziroma naziv, velikost, ipd.);
2. vsebinski, finančni in terminski načrt naložbe ali dejavnosti, ki je predmet vloge;
3. lokacijo naložbe ali dejavnosti;
4. seznam upravičenih stroškov;
5. znesek zaprošenih nepovratnih sredstev;
6. pisno izjavo vlagatelja o drugih že prejetih in zaprošenih pomočeh iz drugih javnih virov za iste upravičene stroške;
7. pisno izjavo vlagatelja s seznamom vseh z njim povezanih podjetjih (enotno podjetje);
8. pisno izjavo vlagatelja o strinjanju z razpisnimi pogoji;
9. pisno izjavo vlagatelja, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so v vlogi navedena dejstva točna, popolna in resnična.
(4) Vloga za dodelitev pomoči de minimis v kmetijstvu in vloga za dodelitev splošne pomoči de minimis poleg sestavnih delov, določenih v prejšnjem odstavku, obsegata tudi:
1. pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi Uredbe 1408/2013/EU, Uredbe 2023/2831/EU ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu;
2. pisno izjavo o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih;
3. izjavo s seznamom podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa z njim povezana podjetja;
4. pisno izjavo v primeru pripojitve ali združitve podjetja, da pomoč de minimis za novo ali prevzeto podjetje ne presega zgornje meje de minimis pomoči po Uredbi 1408/2013/EU oziroma Uredbi 2023/2831/EU;
5. pisno izjavo vlagatelja o ločitvi dejavnosti ali stroškov.
(5) Vlogi vlagatelj priloži dokumente, določene v tem pravilniku in v razpisni dokumentaciji.
(6) Vloga mora biti dostavljena do roka in na način, določen v objavi javnega razpisa.
7. člen 
(1) Komisija opravi odpiranje prejetih vlog v roku osem dni od dneva, ki je bil v objavi javnega razpisa določen kot rok za vložitev vlog.
(2) Prepozno prejete vloge, vloge v nepravilno opremljenih ovojnicah in vloge, predložene s strani neupravičenih vlagateljev, pristojni organ zavrže s sklepom.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od dneva vročitve možna pritožba na župana.
(4) Župan o pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči v roku osem dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna.
(5) Odpirajo se le pravočasno in v pravilno opremljenih ovojnicah prejete vloge, predložene s strani upravičenih vlagateljev, in sicer v vrstnem redu, kot so bile prejete.
(6) Na odpiranju vlog komisija ugotavlja formalno popolnost vlog.
(7) Vloga je formalno popolna, če vsebuje vse obrazce in zahtevane priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(8) O odpiranju vlog pristojni organ vodi zapisnik, ki obsega:
1. naslov, prostor in čas zasedanja komisije,
2. imena prisotnih članov komisije,
3. imena oziroma nazive vlagateljev po vrstnem redu odpiranja vlog,
4. ugotovitve o formalni popolnosti vlog,
5. morebitne pomanjkljivosti vlog.
8. člen 
(1) Vlagatelja, katerega vloga je formalno nepopolna, komisija v roku osem dni od odpiranja vlog pisno pozove, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev vloge je osem dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev vloge.
(2) Formalno nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni ali jo dopolni neustrezno, pristojni organ zavrže s sklepom.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od dneva vročitve možna pritožba na župana.
(4) Župan o pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči v roku osem dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna.
9. člen 
(1) Komisija v roku osem dni od dneva izteka roka za dopolnitev vlog iz prvega odstavka prejšnjega člena opravi strokovni pregled formalno popolnih vlog, v okviru katerega za posamezno vlogo ugotovi njeno pravno formalno ustreznost.
(2) Vloga je pravno formalno ustrezna, če izpolnjuje pogoje in je skladna z nameni in upravičenimi stroški, določenimi v objavi javnega razpisa.
(3) Vlogo, ki je pravno formalno neustrezna, pristojni organ zavrne s sklepom.
(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od dneva vročitve možna pritožba na župana.
(5) Župan o pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči v roku osem dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna.
(6) Vse pravno formalno ustrezne vloge komisija oceni na podlagi meril, določenih v objavi javnega razpisa.
(7) O strokovnem pregledu vlog in njihovem ocenjevanju pristojni organ vodi zapisnik.
(8) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog upravičencev do dodelitve pomoči v kmetijstvu.
(9) V primeru, da z javnim razpisom zagotovljena sredstva za posamezen ukrep po predlogu komisije iz prejšnjega odstavka niso razdeljena v celoti, se nerazdeljena sredstva na predlog komisije lahko prerazporedijo na enega ali več drugih ukrepov, določenih s tem pravilnikom. O prerazporeditvi sredstev odloči župan s sklepom.
(10) V primeru iz prejšnjega odstavka komisija predlog upravičencev do dodelitve pomoči v kmetijstvu iz osmega odstavka tega člena ustrezno dopolni ali spremeni.
(11) Znesek pomoči v kmetijstvu, ki se dodeli posameznemu vlagatelju, se določi na podlagi določb tega pravilnika in javnega razpisa, rezultatov ocenjevanja vlog, višine zaprošenih sredstev s strani vlagatelja in višine razpoložljivih sredstev.
10. člen 
(1) Na podlagi predloga komisije iz osmega odstavka prejšnjega člena ali, v primeru iz devetega odstavka prejšnjega člena, na podlagi predloga komisije iz desetega odstavka prejšnjega člena pristojni organ izda posameznemu vlagatelju pisni sklep, s katerim odloči o dodelitvi ali o nedodelitvi pomoči v kmetijstvu. V obrazložitvi sklepa mora utemeljiti svojo odločitev.
(2) Pristojni organ v postopku izdaje sklepa o dodelitvi pomoči de minimis v kmetijstvu in v postopku izdaje sklepa dodelitvi splošne pomoči de minimis za posameznega vlagatelja, potencialno upravičenega do dodelitve pomoči, v centralnih registrih pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, in ministrstvo, pristojno za finance, preveri znesek že dodeljene pomoč de minimis.
(3) Sklep o dodelitvi pomoči v kmetijstvu iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati navedbo, da dodeljena sredstva predstavljajo državno pomoč v kmetijstvu, dodeljeno v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, ali pomoč de minimis v kmetijstvu, dodeljeno v skladu z Uredbo 1408/2013/EU,ali splošno pomoč de minimis, dodeljenov skladu z Uredbo 2023/2831/EU,inznesek dodeljenepomoči v kmetijstvu.
(4) Rok, v katerem morajo biti izdani sklepi iz prvega odstavka tega člena, ne sme biti daljši od 30 dni od dneva odpiranja vlog.
(5) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je v osmih dneh od dneva vročitve možna pritožba na župana. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb o dodelitvi pomoči v kmetijstvu z ostalimi izbranimi upravičenci.
(6) Predmet pritožbe iz prejšnjega odstavka ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog, določena v objavi javnega razpisa.
(7) Župan o pritožbi iz petega odstavka tega člena odloči v roku osem dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna.
11. člen 
(1) Datum dodelitve pomoči v kmetijstvu je datum pravnomočnosti sklepa o dodelitvi pomoči v kmetijstvu iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi pomoči v kmetijstvu in skladno z določbami tega pravilnika in javnega razpisa občina in upravičenec skleneta pogodbo o dodelitvi pomoči v kmetijstvu, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti.
12. člen 
(1) Pristojni organ o dodeljeni državni pomoči v kmetijstvu poroča ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in ribištvo, do 15. februarja leta, ki sledi letu, v katerem je bila pomoč dodeljena.
(2) Pristojni organ v roku 15 dni po dodelitvi pomoči de minimis v kmetijstvu o dodeljeni pomoči poroča ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in ribištvo.
(3) Pristojni organ v roku 15 dni po dodelitvi splošne pomoči de minimis o dodeljeni pomoči poroča ministrstvu, pristojnem za finance.
13. člen 
(1) Upravičencu se dodeljena pomoč v kmetijstvu iz proračuna občine izplača na podlagi zahtevka, kateremu mora upravičenec priložiti poročilo in dokazila o izvedeni naložbi ali dejavnosti, določena z javnim razpisom in s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(2) Dodeljena pomoč v kmetijstvu se upravičencu nakaže na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji.
III. UKREP, NAMEN, UPRAVIČENCI IN POGOJI DODELJEVANJA DRŽAVNE POMOČI V KMETIJSTVU V SKLADU Z UREDBO 2022/2472/EU 
14. člen 
Državna pomoč v kmetijstvu se lahko dodeli upravičencu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. državna pomoč ne bo namenjena izvozu ali z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
2. državna pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi;
3. državna pomoč ima spodbujevalni učinek. Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja naložbe ali dejavnosti;
4. intenzivnosti državne pomoči ali najvišji zneski državne pomoči po ukrepu v skladu s 17. členom tega pravilnika, ne bodo presegli najvišjih intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4. in 14. členu Uredbe 2022/2472/EU, ne glede na to ali se podpora za naložbo ali dejavnost financira iz občinskih sredstev in/ali nacionalnih sredstev in/ali sredstev Evropske unije;
5. državna pomoč v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če s tako kumulacijo ne bo presežena najvišja intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo 2022/2472/EU;
6. državna pomoč v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, se ne bo kumulirala s plačili iz člena 145(2) in člena 146 Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, kot sta določena v Uredbi 2022/2742/EU;
7. državna pomoč v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, se ne bo kumulirala z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, kot sta določena v Uredbi 2022/2472/EU;
8. za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo samo bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev, upravičeni stroški pa se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena.
15. člen 
Splošni pogoji, ki jih mora naložba ali dejavnost izpolnjevati, da se državna pomoč v kmetijstvu po tem pravilniku lahko dodeli:
1. naložba ali dejavnost se izvaja na območju občine;
2. naložba ali dejavnost se je začela izvajati po datumu predložitve vloge za dodelitev državne pomoči v kmetijstvu na javni razpis;
3. naložba ali dejavnost je zaključena pred predložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo dodeljene državne pomoči v kmetijstvu, pri čemer se kot zaključek naložbe šteje izveden tehnični prevzem, pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, izjava gradbenega nadzora, da so dela zaključena, ali vključitev strojev in opreme v proizvodni proces;
4. finančna konstrukcija naložbe ali dejavnosti je zaprta;
5. predmet naložbe se mora ohraniti na območju občine in v uporabi za isti namen, za katerega je bila dodeljena državna pomoč v kmetijstvu, vsaj še pet let po zaključku naložbe;
6. predmet naložbe ne sme biti prodan, oddan v najem ali leasing tretjim osebam vsaj še pet let po zaključku naložbe.
16. člen 
Državna pomoč v kmetijstvu se po tem pravilniku dodeljuje preko naslednjega ukrepa:
1. pomoč za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
1. Pomoč za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih (14. člen Uredbe 2022/2472/EU)
17. člen 
(1) Predmet pomoči so naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva za lastno primarno kmetijsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: naložbe v kmetijska gospodarstva) v skladu s 14. členom Uredbe 2022/2472/EU.
(2) Namen pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva je posodabljanje, prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti, produktivnosti in stroškovne ter okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev, dejavnih v primarni kmetijski proizvodnji.
(3) Do pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so upravičene naložbe, ki:
1. so namenjene:
– posodabljanju živinorejske in rastlinske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih in/ali
– urejanju kmetijskih zemljišč in/ali urejanju pašnikov in
2. zasledujejo vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z izboljšanjem kmetijskih zemljišč.
(4) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške:
1. stroški izdelave projektne dokumentacije za gradnjo ali rekonstrukcijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
3. stroški nakupa nove opreme in novih strojev, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, do njihove tržne vrednosti;
4. stroški nakupa in montaže nove opreme v hlevih in gospodarskih poslopjih na kmetijskih gospodarstvih;
5. stroški nakupa kmetijskih zemljišč do največ deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe, če je nakup kmetijskih zemljišč sestavni del naložbe;
6. stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
7. stroški nakupa in postavitve rastlinjaka za pridelavo vrtnin s pripadajočo opremo;
8. stroški nakupa in postavitve zaščite pred slabimi vremenskimi razmerami in škodljivimi organizmi rastlin (mreža proti toči, zaščitna folija proti pokanju in ožigu plodov, zaščitna mreža proti ptičem);
9. stroški izdelave načrta ureditve kmetijskih zemljišč (nezahtevna agromelioracija) in ureditve pašnikov;
10. stroški izvedbe nezahtevnih agromelioracijskih del pri urejanju kmetijskih zemljišč;
11. stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
12. stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
13. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedenih točk tega odstavka, če ni izterljiv.
(5) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi in omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024).
(6) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, se pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva ne dodeli za:
1. nakup plačilnih pravic,
2. nakup in zasaditev letnih rastlin,
3. dela, povezana z odvodnjavanjem,
4. naložbe v namakanje,
5. nakup živali,
6. ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine,
7. že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
8. investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
9. stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
10. naložbe v proizvodnjo biogoriv in elektrike iz obnovljivih virov,
11. obratna sredstva.
(7) Do pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ustreza kriterijem za mikro podjetje in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. je dejavno v primarni kmetijski proizvodnji;
3. ima v uporabi najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih površin na območju občine;
4. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
5. ni podjetje v težavah;
6. ni v osebnem stečaju oziroma ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;
7. ima poravnane vse davke in prispevke;
8. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(8) Poleg splošnih pogojev, navedenih v 15. členu tega pravilnika, mora za dodelitev pomoči naložba v kmetijska gospodarstva izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave in varstvu okolja;
2. za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
3. rastlinjak za pridelavo vrtnin mora biti montažno demontažnega tipa, izpolnjevati mora merila za enostaven objekt ali za nezahteven objekt v skladu z veljavnimi predpisi o razvrščanju objektov, po zaključeni naložbi pa mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
4. urejanje kmetijskih zemljišč (nezahtevna agromelioracija) se mora izvajati najmanj na 0,3 hektara kmetijskih zemljišč v uporabi kmetijskega gospodarstva;
5. urejanje pašnikov se mora izvajati najmanj na 0,3 hektara kmetijskih zemljišč v uporabi kmetijskega gospodarstva.
(9) Vlogo za pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva vloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(10) Vlagatelj mora vlogi iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, če so v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave in varstvu okolja potrebna;
2. projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe in dokazila o stroških izdelave projektne dokumentacije, če so ti stroški predmet vloge;
3. presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za okolje, če sta v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu okolja potrebni;
4. ponudbo in/ali predračun za prijavljeno naložbo;
5. kopijo oddane zbirne vloge za tekoče leto ali za preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
6. mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna kmetijsko svetovalna služba;
7. načrt urejanja kmetijskih zemljišč s popisom del, ki ga pripravi pristojna kmetijsko svetovalna služba, lokacijsko informacijo pristojnega organa lokalne skupnosti in na njeni podlagi potrebna soglasja, če je predmet naložbe urejanje kmetijskih zemljišč (nezahtevna agromelioracija);
8. načrt postavitve ali ureditve pašnikov s popisom del, opreme in tehnologijo paše, ki ga pripravi pristojna kmetijsko svetovalna služba, lokacijsko informacijo pristojnega organa lokalne skupnosti in na njeni podlagi potrebna soglasja, če je predmet naložbe urejanje pašnikov;
9. dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, če naložba v urejanje kmetijskih zemljišč (nezahtevna agromelioracija) in/ali naložba v urejanje pašnikov posega na gozdno površino;
10. dovoljenje vseh lastnikov in solastnikov objekta ali zemljišča za izvedbo naložbe, če je predmet naložbe objekt ali zemljišče v najemu, zakupu ali solastništvu;
11. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(11) Intenzivnost pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva znaša največ 65 odstotkov upravičenih stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
(12) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se kmetijskemu gospodarstvu za naložbe v kmetijska gospodarstva lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
IV. UKREP, NAMEN, UPRAVIČENCI IN POGOJI DODELJEVANJA POMOČI DE MINIMIS V KMETIJSTVU V SKLADU Z UREDBO 1408/2013/EU
18. člen 
Pomoč de minimis v kmetijstvu se lahko dodeli upravičencu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen posameznemu podjetju, ne bo presegel 25.000,00 eurov v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu;
2. skupni kumulativni znesek pomoči de minimis ne bo presegel nacionalne in sektorske omejitve za Slovenijo, iz Priloge II k Uredbi 1408/2013/EU;
3. zgornja meja de minimis iz prve točke tega člena ter nacionalna in sektorska zgornja meja iz prejšnje točke se uporabljajo ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj in ne glede na to, ali se pomoč za naložbo ali dejavnost financira iz občinskih sredstev in/ali nacionalnih sredstev in/ali sredstev Evropske unije;
4. za namen zgornje meje de minimis iz prve točke ter nacionalne in sektorske zgornje meje iz druge točke tega člena se pomoč izrazi kot denarna dotacija. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
5. z dodeljenim zneskom nove pomoči de minimis enotnemu podjetju ne bo presežena zgornja meja de minimis iz prve točke ter nacionalna in sektorska zgornja meja iz druge točke tega člena;
6. pomoč de minimis se ne bo kumulirala z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali z državno pomočjo za isti ukrep za tvegano financiranje, če bi se s takšno kumulacijo presegla najvišja intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije;
7. v primeru združitve ali pripojitve podjetij se bo vsa predhodna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki se združuje, upoštevala na način, da z dodelitvijo katere koli nove pomoči de minimis novemu ali prevzemnemu podjetju ne bo presežena zgornja meja de minimis iz prve točke ter nacionalna in sektorska zgornja meja iz druge točke tega člena. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita;
8. v primeru razdelitve podjetja na dve ali več ločenih podjetij, se bo pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, pripisala podjetju, ki je prejelo pomoč, to je praviloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere je bila pomoč de minimis uporabljena. Če to ni mogoče, se bo že dodeljena pomoč de minimis pripisala novim podjetjem sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na datum začetka veljavnosti razdelitve.
19. člen 
Do pomoči de minimis v kmetijstvu je upravičeno podjetje, dejavno v primarni kmetijski proizvodnji, razen za:
1. pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;
2. pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
3. pomoč, ki je odvisna od uporabe domačega namesto uvoženega blaga in storitev.
20. člen 
(1) Če je podjetje dejavno v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejavno tudi v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2023/2831/EU, se pomoč de minimis, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem oziroma dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2023/2831/EU, do zgornje meje pomoči de minimis, določene v Uredbi 2023/2831/EU, če podjetje z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
(2) Če je podjetje dejavno v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejavno tudi v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem oziroma dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 717/2014/EU, do ustrezne zgornje meje pomoči de minimis, določene v Uredbi 717/2014/EU, če podjetje z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.
(3) Pomoč de minimis dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, se ne kumulira z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost zadevne pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije.
21. člen 
Splošni pogoji, ki jih mora dejavnost izpolnjevati, da se pomoč de minimis v kmetijstvu po tem pravilniku lahko dodeli:
1. dejavnost se izvaja na območju občine,
2. dejavnost se je začela izvajati v tekočem proračunskem letu,
3. dejavnost je zaključena pred predložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo dodeljene pomoči de minimis v kmetijstvu,
4. finančna konstrukcija dejavnosti je zaprta.
22. člen 
Pomoč de minimis v kmetijstvu se po tem pravilniku dodeljuje preko naslednjega ukrepa:
1. pomoč za nakup proizvodov za pospeševanje naravnega trohnenja živinskih gnojil.
1. Pomoč za nakup proizvodov za pospeševanje naravnega trohnenja živinskih gnojil
23. člen 
(1) Predmet pomoči je pokrivanje stroškov nakupa proizvodov za pospeševanje naravnega trohnenja živinskih gnojil, ki se na kmetijskih gospodarstvih dodajajo neposredno v hlevski gnoj, gnojevko in gnojnico (v nadaljnjem besedilu: pomoč za nakup proizvodov za zorenje gnojevke), v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
(2) Namen pomoči za nakup proizvodov za zorenje gnojevke je zmanjšati emisije smradu in izpuste toplogrednih plinov ter amonijaka v okolje, izboljšati higieno hlevov, zmanjšati porabo mineralnih gnojil, povečati biološko vrednost krme in ohraniti biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Pomoč za nakup proizvodov za zorenje gnojevke se dodeljuje za naslednje upravičene stroške:
1. stroški nakupa proizvodov za pospeševanje naravnega trohnenja gnojevke, gnojnice in gnoja,
2. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedene točke, če ni izterljiv.
(4) Do pomoči za nakup proizvodov za zorenje gnojevke je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ustreza kriterijem za mikro podjetje in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. je dejavno v primarni kmetijski proizvodnji;
3. redi živali (govedo, prašiči, drobnica, konji, perutnina) na območju občine;
4. ima v uporabi najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih površin na območju občine;
5. ni v osebnem stečaju oziroma ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;
6. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
7. ima poravnane vse davke in prispevke;
8. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(5) Vlogo za pomoč za nakup proizvodov za zorenje gnojevke vloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(6) Vlagatelj mora vlogi iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. ponudbo in/ali predračun za prijavljeno dejavnost,
2. kopijo oddane zbirne vloge za tekoče leto ali za preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,
3. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(7) Intenzivnost pomoči za nakup proizvodov za zorenje gnojevke znaša največ 100 odstotkov upravičenih stroškov iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se kmetijskemu gospodarstvu za nakup proizvodov za zorenje gnojevke lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
(9) Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov, se v primeru, da bi se z dodeljenim zneskom pomoči de minimis posameznemu podjetju oziroma enotnemu podjetju presegla zgornja meja pomoči de minimis iz prve točke in/ali nacionalna in/ali sektorska zgornja meja iz druge točke 18. člena tega pravilnika, znesek pomoči de minimis pred dodelitvijo zniža na način, da prej navedene zgornje meje niso presežene.
V. UKREPI, NAMENI, UPRAVIČENCI IN POGOJI DODELJEVANJA SPLOŠNE POMOČI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO 2023/2831/EU
24. člen 
Splošna pomoč de minimis se lahko dodeli upravičencu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. pomoč de minimis ne bo namenjena za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
2. pomoč de minimis ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi;
3. skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen enotnemu podjetju, ne bo presegel 300.000,00 eurov v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljene cilje in ne glede na to, ali se pomoč za naložbo ali dejavnost financira iz občinskih sredstev in/ali nacionalnih sredstev in/ali sredstev Evropske unije;
4. z dodeljenim zneskom nove pomoči de minimis enotnemu podjetju ne bo presežena zgornja meja de minimis iz prejšnje točke;
5. za namen zgornje meje de minimis iz tretje točke tega člena se pomoč izrazi v gotovinskih denarnih sredstvih. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
6. pomoč de minimis se ne bo kumulirala z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali z državno pomočjo za isti ukrep za tvegano financiranje, če bi se s takšno kumulacijo presegla najvišja intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije;
7. pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2832 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15. 12. 2023);
8. pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU, do ustrezne zgornje meje iz tretje točke tega člena;
9. z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis in intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
10. v primeru združitve ali pripojitve podjetij se bo vsa predhodna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki se združuje, upoštevala na način, da z dodelitvijo katere koli nove pomoči de minimis novemu ali prevzemnemu podjetju ne bo presežena zgornja meja de minimis iz tretje točke tega člena. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita;
11. v primeru razdelitve podjetja na dve ali več ločenih podjetij, se bo pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, pripisala podjetju, ki je prejelo pomoč, to je praviloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere je bila pomoč de minimis uporabljena. Če to ni mogoče, se bo že dodeljena pomoč de minimis pripisala novim podjetjem sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na datum začetka veljavnosti razdelitve.
25. člen 
Do splošne pomoči de minimis ni upravičeno podjetje, dejavno v vsaj enem od naslednjih sektorjev:
1. primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljenih v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in ribogojstva (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11);
2. predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, nabavljenih ali danih na trg;
3. primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi;
4. predelava in trženje kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali, če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
26. člen 
Če je podjetje dejavno v vsaj enem od sektorjev iz prejšnjega člena in je poleg tega dejavno v enem ali več drugih sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2023/2831/EU, se prej navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe Uredbe 2023/2831/EU, ne prejemajo pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
27. člen 
Splošni pogoji, ki jih mora naložba ali dejavnost izpolnjevati, da se splošna pomoč de minimis po tem pravilniku lahko dodeli:
1. naložba ali dejavnost se izvaja na območju občine;
2. naložba ali dejavnost se je začela izvajati v tekočem proračunskem letu;
3. naložba ali dejavnost je zaključena pred predložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo dodeljene splošne pomoči de minimis, pri čemer se kot zaključek naložbe šteje izveden tehnični prevzem, pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje, izjava gradbenega nadzora, da so dela zaključena, ali vključitev strojev in opreme v proizvodni proces;
4. finančna konstrukcija naložbe ali dejavnosti je zaprta;
5. predmet naložbe se mora ohraniti na območju občine in v uporabi za isti namen, za katerega je bila splošna pomoč de minimis dodeljena, vsaj še pet let po zaključku naložbe;
6. predmet naložbe ne sme biti prodan, oddan v najem ali leasing tretjim osebam vsaj še pet let po zaključku naložbe.
28. člen 
Splošna pomoč de minimis se po tem pravilniku dodeljuje preko naslednjih ukrepov:
1. pomoč za naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
2. pomoč za pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa,
3. pomoč za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak,
4. pomoč za naložbe v nakup strojev in opreme za sečnjo in spravilo lesa.
1. Pomoč za naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
29. člen 
(1) Predmet pomoči so naložbe v opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji) v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
(2) Namen pomoči za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji je izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev, povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetij in ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje raznolikosti gospodarskih dejavnosti in razvoj podjetništva na podeželju.
(3) Do pomoči za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji so upravičene naložbe, ki:
1. so namenjene opravljanju vsaj ene od naslednjih vrst dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:
– predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč,
– predelava gozdnih lesnih sortimentov,
– prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,
– turizem na kmetiji,
– dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, in
2. zasledujejo vsaj enega od naslednjih ciljev:
– diverzifikacija dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
– uvajanje novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
– širitev in/ali posodabljanje obstoječih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
– ohranjanje obstoječih in/ali odpiranje novih delovnih mest.
(4) Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji se dodeljuje za naslednje upravičene stroške:
1. stroški izdelave projektne dokumentacije za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov in prostorov, namenjenih opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov in prostorov, namenjenih opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
3. stroški nakupa nove opreme in naprav, namenjenih opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, do njihove tržne vrednosti;
4. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedenih točk tega odstavka, če ni izterljiv.
(5) Do pomoči za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji je upravičen nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. dopolnilno dejavnost opravlja na kmetiji, ki ustreza kriterijem za mikro podjetje in je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. ima dovoljenje in izpolnjuje vse, z veljavnimi predpisi s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zahtevane pogoje za opravljanje vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je predmet naložbe;
3. ni v postopku osebnega stečaja;
4. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
5. ima poravnane vse davke in prispevke;
6. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(6) Poleg splošnih pogojev, navedenih v 27. členu tega pravilnika, mora za dodelitev pomoči naložba v dopolnilne dejavnosti na kmetiji izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave in varstvu okolja;
2. dopolnilna dejavnost, ki je predmet naložbe, se mora na kmetiji opravljati še najmanj pet let po zaključeni naložbi.
(7) Vlagatelj mora vlogi iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, če so v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave in varstvu okolja potrebna;
2. projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe in dokazila o stroških izdelave projektne dokumentacije, če so ti stroški predmet vloge;
3. mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna kmetijsko svetovalna služba;
4. dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
5. kopijo oddane zbirne vloge za tekoče leto ali za preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
6. dovoljenje vseh lastnikov in solastnikov objekta ali zemljišča za izvedbo naložbe, če je predmet naložbe objekt ali zemljišče v najemu, zakupu ali solastništvu;
7. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(8) Intenzivnost pomoči za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji znaša največ 65 odstotkov upravičenih stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
2. Pomoč za pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa
30. člen 
(1) Predmet pomoči je pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa na odročnih območjih občine (v nadaljnjem besedilu: pomoč za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta) v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, s ciljem ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni.
(2) Pomoč za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta se dodeljuje za naslednje upravičene stroške:
1. operativni stroški tovornega prevoza na odročnih območjih občine,
2. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedene točke, če ni izterljiv.
(3) Do pomoči za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ustreza kriterijem za mikro, malo ali srednje podjetje in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. je registrirano za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa;
3. opravlja dejavnost cestnega tovornega prometa med kmetijskimi gospodarstvi na odročnih območjih občine;
4. ni v osebnem stečaju oziroma ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;
5. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
6. ima poravnane vse davke in prispevke;
7. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(4) Vlagatelj mora vlogi iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. seznam prog cestnega tovornega prometa na odročnih območjih občine, z navedbo razdalj in letnim številom prevozov,
2. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(5) Odročna območja občine, za katere je moč uveljavljati pomoč za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta, se določijo z javnim razpisom.
(6) Intenzivnost pomoči za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta znaša največ 100 odstotkov upravičenih stroškov iz drugega odstavka tega člena.
(7) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se kmetijskemu gospodarstvu za pokrivanje stroškov dejavnosti transporta lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
3. Pomoč za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak
31. člen 
(1) Predmet pomoči so naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: naložbe v urejanje gozdnih vlak) v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
(2) Namen pomoči za naložbe v urejanje gozdnih vlak je povečati odprtost gozdov in s tem omogočiti trajnostno in učinkovitejše gospodarjenje z gozdom ter olajšati pridobivanje gozdnih dobrin.
(3) Do pomoči za naložbe v urejanje gozdnih vlak so upravičene naložbe, ki zasledujejo vsaj enega od naslednjih ciljev:
1. večja izraba proizvodnega potenciala gozdov,
2. nižji stroški gospodarjenja z gozdom,
3. ohranjanje gozdnih sestojev z rednimi negovalnimi, vzdrževalnimi in sanacijskimi deli.
(4) Pomoč za naložbe v urejanje gozdnih vlak se dodeljuje za naslednje upravičene stroške:
1. stroški gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak,
2. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedene točke, če ni izterljiv.
(5) Do pomoči za naložbe v urejanje gozdnih vlak je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ustreza kriterijem za mikro podjetje in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. ima v lasti najmanj 2 hektara gozdnih površin na območju občine;
3. ni v osebnem stečaju oziroma ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;
4. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
5. ima poravnane vse davke in prispevke;
6. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(6) Poleg splošnih pogojev, navedenih v 27. členu tega pravilnika, mora za dodelitev pomoči naložba v urejanje gozdnih vlak izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. gradnja ali rekonstrukcija gozdne vlake se mora izvajati v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu okolja, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave, vodah in gradnji gozdnih prometnic;
2. za naložbo mora biti s strani Zavoda za gozdove Slovenije izdelan elaborat vlake;
3. gradnja ali rekonstrukcija gozdne vlake mora biti skladna s pogoji iz gozdnogojitvenega načrta Zavoda za gozdove Slovenije;
4. strokovni pregled gozdne vlake, ki je predmet naložbe, opravi Zavod za gozdove Slovenije;
5. uporaba gozdne vlake, ki je predmet naložbe, se mora izvajati v skladu z veljavnimi predpisi s področja gozdnih prometnic.
(7) Vlogo za pomoč za naložbe v urejanje gozdnih vlak vloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(8) Vlagatelj mora vlogi iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe, če so v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu okolja, varstvu kulturne dediščine, ohranjanju narave, vodah in gradnji gozdnih prometnic potrebna;
2. elaborat gozdne vlake Zavoda za gozdove Slovenije;
3. soglasje Zavoda za gozdove Slovenije h gradnji ali rekonstrukciji gozdne vlake;
4. seznam gozdnih površin v lasti vlagatelja na območju občine, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije;
5. soglasje za gradnjo ali rekonstrukcijo in uporabo gozdne vlake vseh lastnikov in solastnikov parcel na trasi gozdne vlake, ki je predmet naložbe;
6. ponudbo in/ali predračun za prijavljeno naložbo;
7. kopijo oddane zbirne vloge za tekoče leto ali za preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
8. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(9) Intenzivnost pomoči za naložbe v urejanje gozdnih vlak znaša največ 65 odstotkov upravičenih stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
(10) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se kmetijskemu gospodarstvu za naložbe v urejanje gozdnih vlak lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
4. Pomoč za naložbe v nakup opreme in strojev za sečnjo in spravilo lesa
32. člen 
(1) Predmet pomoči so naložbe v nakup opreme in strojev, potrebnih pri opravljanju sečnje in spravila lesa na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: naložbe v gozdarsko opremo) v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
(2) Namen pomoči za naložbe v gozdarsko opremo je izboljšati učinkovitost gospodarjenja v zasebnih gozdovih z uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa in povečati varnost pri delu v gozdu.
(3) Do pomoči za naložbe v gozdarsko opremo so upravičene naložbe, ki zasledujejo vsaj enega od naslednjih ciljev:
1. uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa,
2. večja varnost pri delu v gozdu,
3. večja izraba proizvodnega potenciala gozdov.
(4) Pomoč za naložbe v gozdarsko opremo se dodeljuje za naslednje upravičene stroške:
1. stroški nakupa in dobave nove opreme in novih strojev za spravilo in sečnjo lesa do njihove tržne vrednosti,
2. stroški usposabljanja za delo z opremo in s stroji, ki so predmet naložbe,
3. davek na dodano vrednost za stroške iz prej navedenih točk tega odstavka, če ni izterljiv.
(5) Do pomoči za naložbe v gozdarsko opremo je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ustreza kriterijem za mikro podjetje in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
2. ima v lasti najmanj 2 hektara gozdnih površin na območju občine;
3. ni v osebnem stečaju oziroma ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;
4. ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
5. ima poravnane vse davke in prispevke;
6. ima poravnane vse obveznosti do občine.
(6) Vlogo za pomoč za naložbe v gozdarsko opremo vloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(7) Vlagatelj mora vlogi iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika priložiti:
1. seznam gozdnih površin v lasti vlagatelja na območju občine, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije,
2. ponudbo in/ali predračun za prijavljeno naložbo,
3. kopijo oddane zbirne vloge za tekoče leto ali za preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,
4. mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije,
5. druge priloge, določene v razpisni dokumentaciji.
(8) Intenzivnost pomoči za naložbe v gozdarsko opremo znaša največ 65 odstotkov upravičenih stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Upoštevaje določbo prejšnjega odstavka, se najnižji in/ali najvišji znesek pomoči, ki se kmetijskemu gospodarstvu za naložbe v gozdarsko opremo lahko dodeli za posamezno proračunsko leto, določi z javnim razpisom.
VI. SPREMLJANJE DODELJENIH POMOČI V KMETIJSTVU 
33. člen 
(1) Občina z namenom spremljanja dodeljenih pomoči v kmetijstvu po tem pravilniku vzpostavi evidence dodeljenih pomoči v kmetijstvu.
(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka se za vsako dodeljeno pomoč v kmetijstvu vodijo podatki in dokazila o upravičencu, namenu in vrsti upravičenih stroškov, izpolnjevanju pogojev za dodelitev pomoči v kmetijstvu, datumu dodelitve pomoči v kmetijstvu in znesku dodeljene pomoči v kmetijstvu.
(3) Rok hrambe evidenc iz prvega odstavka tega člena je deset let od datuma zadnje dodelitve pomoči v kmetijstvu po tem pravilniku.
(4) Občina evidence iz prvega odstavka tega člena na podlagi pisne zahteve predloži ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in ribištvo, in/ali ministrstvu, pristojnem za finance, v roku, določenem v zahtevi.
34. člen 
Upravičenec je deset let od datuma dodelitve pomoči v kmetijstvu dolžan:
1. voditi in hraniti dokumentacijo v zvezi z naložbo ali dejavnostjo, za katero je bila pomoč v kmetijstvu dodeljena;
2. zagotoviti dostop do dokumentacije iz prejšnje točke vsem organom, ki so vključeni v spremljanje izvajanja, nadzora in revizije javnega razpisa.
VII. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO DODELJENIH POMOČI V KMETIJSTVU 
35. člen 
(1) Nadzor nad namensko porabo dodeljenih pomoči v kmetijstvu opravljata pristojni organ in komisija.
(2) Upravičenec do pomoči v kmetijstvu po tem pravilniku, pri katerem se ugotovi, da:
1. dodeljenih sredstev delno ali v celoti ni porabil za namen, za katerega so bila dodeljena, ali
2. naložbe ali dejavnosti, za katero so bila sredstva dodeljena, ni izvedel, ali
3. so mu bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih navedb v vlogi, ali
4. je za isti namen in iz istega naslova že pridobil sredstva, ali
5. je kršil druga določila pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika,
je dolžan vrniti dodeljeno pomoč v kmetijstvuv celoti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec izgubi pravico do pridobitve pomoči v kmetijstvu po tem pravilniku.
VIII. PREHODNA DOLOČBA 
36. člen 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Tolmin (Uradni list RS, št. 21/16).
IX. KONČNA DOLOČBA 
37. člen 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2024
Tolmin, dne 28. junija 2024
Župan 
Občine Tolmin 
Alen Červ 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti