Na podlagi četrtega odstavka 9. člena, osmega odstavka 93. člena, četrtega odstavka 100. člena, šestega odstavka 101. člena, petega odstavka 108. člena, petega odstavka 110. člena in petega odstavka 115. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19, 172/21 in 18/23 – ZDU-1O) minister za naravne vire in prostor izdaja
o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
(1) Ta pravilnik določa:
– projektne osnove za sevalne in jedrske objekte, način njihove priprave in njihovega obnavljanja;
– obseg, metodologijo priprave in podrobnejše zahteve za razširjene projektne osnove jedrskih objektov;
– vsebino vloge in dokumentacije za pridobitev mnenj, soglasij in dovoljenj za sevalne, jedrske in manj pomembne sevalne objekte;
– vsebino varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za dokazovanje in zagotavljanje varnosti sevalnih in jedrskih objektov;
– podrobnejše zahteve glede organiziranosti sevalnega ali jedrskega objekta, sistema vodenja ter vsebine in oblike dokumentacije sistema vodenja in njegovega izvajanja v sevalnih in jedrskih objektih;
– podrobnejše zahteve glede vrste, obsega, načina in trajanja varstva ter hrambe dokumentarnega gradiva upravljavcev sevalnega ali jedrskega objekta.
(2) S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne 2. 7. 2009, str. 18), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L št. 219 z dne 25. 7. 2014, str. 42),
– Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne 2. 8. 2011, str. 48) in
– Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2019, str. 128).
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. deterministična varnostna analiza je varnostna analiza, ki se izvaja z modeliranjem, ugotavljanjem in računanjem za varnost pomembnih parametrov in procesov v sevalnem ali jedrskem objektu, ki nastanejo po predpostavljenih začetnih dogodkih. Glavni namen je preveritev, da dovoljene vrednosti osnovnih varnostnih parametrov objekta niso presežene;
2. dogodek je lahko povzročen z naravnim dogodkom, s človeško napako, z dejanjem, povzročenim zaradi nepravilnih pisnih postopkov ali navodil, z okvaro opreme, z obratovalno napako ali s projektno neustreznostjo, ki lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost;
3. elektromagnetna združljivost je zmogljivost električnih in elektronskih sistemov, opreme in naprav za delovanje v elektromagnetnem okolju, kjer morajo biti operabilni, brez poslabšanja delovanja zaradi elektromagnetnih motenj in brez medsebojnega vpliva več takih naprav;
4. enojna odpoved je odpoved, zaradi katere komponenta ne more izvesti predvidene varnostne funkcije, pa tudi vse nadaljnje odpovedi, ki so posledica tega;
5. faza mirovanja je vmesna faza med obratovanjem in začetkom razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta, v primeru odlagališča pa med obratovanjem in zaprtjem ali ponovnim obratovanjem odlagališča. Lahko traja različno dolgo in je namenjena predvsem zmanjšanju sevalnih obremenitev med dokončno razgradnjo, tako da omogoči razpad kratkoživih radionuklidov pred dokončno razgradnjo. Pri odlagališču je faza mirovanja namenjena optimizaciji obratovanja odlagališča;
6. izjemne vremenske razmere so skrajne vremenske razmere za obravnavano območje, določene na podlagi analiz zgodovinskih vremenskih podatkov zanj;
7. kategorizacija struktur, sistemov in komponent (v nadaljnjem besedilu: SSK) je njihova razporeditev v varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz;
8. komandna soba je prostor v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, v katerem se zbirajo informacije o obratovanju objekta in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese;
9. kompetence so izobrazba, usposobljenost, veščine in izkušnje za izvajanje nalog;
10. kvalifikacija je proces, s katerim se dokazuje, da določena SSK obratuje na zahtevo in v predvidenih okoljskih razmerah do konca svoje kvalificirane življenjske dobe ter v skladu z zahtevanimi merili;
11. lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in kjer potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
12. nenormalno obratovanje je obratovanje, pri katerem pride do odstopanj, ki presegajo pričakovane obratovalne parametre, in ki se zgodi vsaj enkrat v času obratovanja objekta, vendar zaradi ustrezne konstrukcije ne povzroči škode na SSK, pomembnih za varnost, in ne vodi do nesreče;
13. neskladje je stanje, ko izdelek, storitev, dejavnost ali proces, ne dosegajo zahtev, določenih s strani zakonodaje, standardov, zainteresiranih strani ali internih postopkov organizacije;
14. nesreča je odstopanje od normalnega obratovanja, ki je manj pogosto in ima težje posledice kot nenormalno obratovanje. Pri nesreči lahko pride do večje poškodbe sevalnega ali jedrskega objekta ali zmanjšanja učinkovitosti varnostnih pregrad;
15. nesreča, ki presega projektne dogodke, je nesreča, ki se lahko pripeti, vendar ni upoštevana pri osnovnem projektiranju jedrskega objekta zaradi njene izredno majhne verjetnosti. Obsega razširjene projektne nesreče ter težke nesreče;
16. nezgoda je nezaželeno stanje s posledicami, ki niso zanemarljive s stališča varstva pred sevanji ali jedrske varnosti. Nezgodo lahko povzroči neustrezno človeško dejanje oziroma neustrezno delovanje sistema ali komponente. Nezgoda zahteva prepoznavanje napake in njeno odpravo oziroma popravljalni ukrep;
17. območje lokacije sevalnega ali jedrskega objekta sta lokacija in njena okolica, ki sta zaradi značilnosti naravnih ali umetnih pojavov pomembni za oceno varnosti objekta;
18. obramba v globino je projektno načelo, po katerem je treba za dosego zaščitnega namena (npr. preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi) pri projektiranju in upravljanju uporabiti več varnostnih ukrepov, ki so razvrščeni tako, da če prvi izmed njih odpove, njegovo vlogo prevzame drugi, in tako naprej;
19. obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme ter ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
20. obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine in radioaktivnih odpadkov ter drugimi sorodnimi dejavnostmi;
21. obsevalna naprava je naprava z virom ionizirajočega sevanja, namenjena obsevanju s tem sevanjem;
22. odpoved s skupnim vzrokom je neoperabilnost dveh ali več SSK kot posledica istega vzroka oziroma dogodka;
23. okoljske razmere so razmere, v katerih mora izbrani SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavitve, potresi ipd.;
24. operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje ipd.) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
25. operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki nadzoruje sevalni ali jedrski objekt in s kontrolnimi funkcijami za krmiljenje proizvodnega procesa zagotavlja njegovo varno obratovanje;
26. osebje z dovoljenjem so delavci, ki so uspešno opravili strokovno usposabljanje in preverjanje znanja v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo za varnost pomembna dela v jedrskih ali sevalnih objektih;
27. pasivni sistem je sestavljen samo iz pasivnih komponent in struktur ali pa uporablja aktivne komponente le na zelo omejen način za sprožitev kasnejšega pasivnega obratovanja. Pasivna komponenta je takšna, katere delovanje ni odvisno od zunanjega vhodnega podatka kot so sprožitev, mehanski premik ali električno napajanje;
28. poneverjeni deli so predmeti, ki ne ustrezajo veljavnim standardom. Med te predmete spadajo:
– neustrezni predmeti, izdelani pri neznanih ali neodobrenih proizvajalcih, ki ne ustrezajo veljavnim standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam, navedenim v nabavni dokumentaciji;
– ponarejeni predmeti, ki so namenoma izdelani ali spremenjeni tako, da bi bili videti kot pravi izdelki;
– goljufivi predmeti, katerih material, lastnosti ali značilnosti so namenoma prikazani drugače, kot so v resnici;
– sumljivi predmeti, za katere po vizualnem pregledu, preizkusih ali na podlagi drugih predhodnih informacij obstaja sum, da ne ustrezajo veljavnim standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam, navedenim v nabavni dokumentaciji;
29. postopek je predpisani način za izvedbo dejavnosti ali procesa. Obratovalni postopki so natančni pisni postopki za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
30. postopki za ravnanje ob nezgodi so postopki, namenjeni obvladovanju projektnih dogodkov in vsebujejo navodila za vrnitev objekta v varno stanje, pri čemer ti postopki za jedrske objekte obsegajo tudi obvladovanje razširjenih projektnih dogodkov kategorije A, ki presegajo projektne dogodke;
31. poškodba sredice je odkritje in segrevanje sredice reaktorja do točke, pri kateri je pričakovati težko poškodbo gorivnih elementov večjega dela sredice;
32. požarna celica je od drugih celic ločeno območje, na katerem je oprema, pomembna za varnost. Požarna celica ni nujno v celoti obdana s požarnimi pregradami, zato se omejuje hitrost širjenja požara med celicami z omejitvami količine gorljivih snovi, z ločitvijo predmetov z razdaljo, zagotavljanjem sistemov za gašenje požarov in s pasivno požarno zaščito (npr. požarni ščiti in ovoji). Požarna celica je zgrajena tako, da je za določeno obdobje, ki je lahko krajše ali daljše od tistega pri požarnem sektorju, omejeno širjenje nastalega požara iz nje;
33. požarni sektor je zgradba ali del zgradbe, povsem obdane s požarnimi pregradami, ki jih niti celotna predvidena požarna obremenitev v sektorju in zunaj njega ne more porušiti. Požarne pregrade vključujejo vrata, stene, tla in strop. Požarni sektor je zgrajen tako, da je za določeno obdobje omejeno širjenje požara iz sektorja, kjer je požar nastal, v sosednje sektorje;
34. predpostavljeni začetni dogodek je prepoznan kot del projektnih osnov in je dogodek, ki lahko sproži pričakovani obratovalni dogodek ali nesrečo;
35. prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim posamezni sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
36. preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, je nadzorno preizkušanje;
37. preizkušene komponente so komponente, ki so ustrezno preizkušene in kvalificirane, ali pa so njim enake komponente preizkušene pod enakimi pogoji;
38. pričakovani obratovalni dogodek je dogodek, ki se pričakuje enkrat ali večkrat v obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta, ki ne povzroči bistvenih poškodb SSK, pomembnih za varnost, in ne vodi v nesrečo;
39. proces je skupek med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih dejavnosti, ki se izvajajo zato, da se doseže določeni cilj;
40. projektna omejitev je predpisana skrajna (mejna) vrednost nekega parametra, za katero je objekt projektiran, in ki med obratovanjem objekta ne sme biti prekoračena. Če je ta objekt odlagališče, projektna omejitev ne sme biti prekoračena tudi po njegovem zaprtju;
41. projektna nesreča je nesreča, ki jo povzroči projektni dogodek. Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora biti zasnovan tako, da so izpusti radioaktivnih snovi ob projektnih nesrečah pod predpisanimi mejami;
42. projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo nalogo;
43. projektni dogodek je dogodek, ki vodi v projektno nesrečo, za katerega je objekt načrtovan v skladu s sprejetimi projektnimi zahtevami in konzervativno metodologijo;
44. raziskovalni reaktor je jedrski reaktor, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo in uporabo nevtronskega in ionizirajočega sevanja za raziskave, proizvodnjo radionuklidov ipd. Raziskovalni reaktor vsebuje reaktorsko sredico, eksperimentalne naprave in druge objekte, povezane z delovanjem reaktorja ali njegovih eksperimentalnih naprav;
45. razširjena projektna nesreča je nesreča, ki jo povzročijo razširjeni projektni dogodki. Obsega razširjene projektne nesreče kategorije A in kategorije B;
46. razširjeni projektni dogodek je dogodek ali kombinacija dogodkov z izredno majhno verjetnostjo in težjimi posledicami od projektnih dogodkov oziroma vključuje več odpovedi, kot so predpostavljene pri projektnih osnovah jedrskega objekta. Obstajata dve kategoriji razširjenih projektnih dogodkov:
– razširjeni projektni dogodki kategorije A, pri katerih se lahko zagotovi preprečitev poškodbe sredice ali poškodbe goriva v skladišču z izrabljenim gorivom;
– razširjeni projektni dogodki kategorije B, pri katerih se predvideva težka poškodba sredice ali goriva v skladišču z izrabljenim gorivom, ki presega poškodbo goriva med projektno nesrečo;
47. referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila podlaga za izdajo mnenja h gradnji ali soglasja za začetek poskusnega obratovanja ali izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja, razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta, v primeru odlagališča pa tudi za zaprtje;
48. rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela;
49. scenarij normalnega razvoja odlagališča je pričakovana degradacija stanja objekta še dolgo po njegovem zaprtju zaradi naravnih procesov ali človeških posegov, ki temelji na ekstrapolaciji sedanjih razmer v prihodnost;
50. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni z naravnimi vzroki ali pa so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje (npr. nenamerni vdor človeka, posledice učinkov tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov);
51. simulator je naprava, ki se odziva na dejavnosti operaterja enako kakor pravi sistem. Simulator jedrske elektrarne običajno vključuje komandno sobo v enakem merilu, kakor je prava komandna soba, programska oprema pa mora obsegati normalno obratovanje, nenormalno obratovanje in nesreče;
52. sistem za upravljanje s konfiguracijo objekta je namenjen vzpostavitvi in izvajanju zagotavljanja skladnosti med projektnimi zahtevami, fizično konfiguracijo in dokumentacijo objekta. Nadzor konfiguracije objekta zagotavlja obravnavo sprememb na objektu in njegovih sistemih pomembnih za varnost, ki so tako ustrezno določene, presejane glede na varnostni pomen, projektirane, ocenjene, izvedene in dokumentirane.
53. skladišče izrabljenega goriva je prostor ali objekt, kjer se začasno shranjuje izrabljeno gorivo;
54. smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami za operaterje za obvladovanje posledic teh nesreč;
55. sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preizkušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
56. SSK je kratica, ki označuje skupek struktur, sistemov in komponent. Strukture so pasivni deli, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo določeno (aktivno) nalogo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
57. SSK, pomembni za varnost, zagotavljajo, da ob pričakovanih obratovalnih dogodkih in projektnih dogodkih niso presežene omejitve, določene v projektnih osnovah, in katerih napaka ali okvara lahko vodi do nehotene obsevanosti ali kontaminacije ljudi ali okolja;
58. stanje objekta je obratovalno stanje sevalnega ali jedrskega objekta ali stanje nesreče. Obratovalno stanje se deli na normalno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta, ko ni odpovedi opreme ali kršenja obratovalnih postopkov, in nenormalno obratovanje, ko pride do okvare ali kršenja postopkov, vendar jedrska in sevalna varnost nista ogroženi. Med stanjem nesreče pride do ogrožanja jedrske in sevalne varnosti;
59. stanje varne zaustavitve reaktorja je stanje, v katerem je reaktor podkritičen in je zagotovljeno odvajanje zaostale toplote;
60. stopenjski pristop pomeni, da so procesi za zagotovitev ustrezne ravni analiz, dokumentacije in ukrepov sorazmerni s:
– pomembnostjo za varnost, nadzor nad jedrskimi snovmi in za fizično varovanje,
– velikostjo možnih nevarnosti,
– fazo v življenjski dobi objekta,
– načinom uporabe oziroma namembnostjo objekta,
– značilnimi lastnostmi objekta,
– pomembnostjo sevalnih in nesevalnih nevarnosti in drugimi ustreznimi dejavniki;
61. tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema na lokaciji ali blizu lokacije objekta, ki so na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
62. težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni, raziskovalnem reaktorju ali skladišču izrabljenega goriva, ki glede svojih posledic presega razširjeno projektno nesrečo kategorije A in vodi k taljenju sredice ali izrabljenega goriva in lahko povzroči obsevanost ali kontaminacijo ljudi ali okolja. Do nje lahko pride zaradi večkratnih odpovedi, kot je izguba vseh vej varnostnih sistemov, ali zaradi izredno malo verjetnega dogodka, za katerega jedrski objekt ni projektiran;
63. tlačna meja je fizična pregrada, ki ločuje dva tehnološka sistema, delujoča pod različnima obratovalnima tlakoma. Običajno sestoji iz tlačnih posod, cevi, ventilov, cevnih in instrumentacijskih priključkov;
64. usposabljanje je sistematično pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti, dopolnilno k ustrezni izobrazbi za določena delovna mesta;
65. validacija je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile izpolnjene zahteve za nameravano uporabo;
66. varno stanje je vsako stanje objekta (npr. zaustavitev, obratovanje ali mirovanje), v katerem so zagotovljene varnostne funkcije;
67. varnost pred kritičnostjo je stanje, pri katerem je zagotovljeno, da ni mogoča samovzdrževana verižna jedrska cepitev;
68. varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti. Za jedrski reaktor so varnostne funkcije naslednje:
– nadzor reaktivnosti jedrskega goriva,
– odvod toplote iz sredice in skladišča za izrabljeno gorivo,
– zadrževanje radioaktivnih snovi in preprečitev njihovega nenadzorovanega širjenja v okolje;
69. varnostna klasifikacija je razvrščanje SSK glede na zahtevane varnostne funkcije za zagotovitev jedrske varnosti in razvrščanje v varnostne razrede varnostnih SSK glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
70. varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri SSK odpove, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku za pridobitev mnenja, soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: uprava);
71. varnostne meje so omejitve parametrov, ki se določijo glede na najbolj neugodne vrednosti parametrov z upoštevanjem varnostnih rezerv, pri katerih je še zagotovljeno varno stanje objekta;
72. varnostni sistem je sistem, potreben za izvedbo varnostne funkcije, ki vključuje tudi podporne sisteme;
73. varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, njegovih obratovalnih pogojih in omejitvah, njegovem vplivu na okolje, opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
74. varovalni sistem je sistem v sevalnem ali jedrskem objektu, ki nadzoruje stanje za varnost pomembnih parametrov in samodejno sproži zaščitne ukrepe ob prekoračitvi nastavljenih mejnih vrednosti;
75. veliki zgodnji izpust je hitri, neovirani izpust cepitvenih produktov v okolje, ki se zgodi pred učinkovito izvedbo ukrepov za zmanjšanje posledic izrednega dogodka, tako da obstaja nevarnost vpliva na okolje in zdravje ljudi;
76. verifikacija je proces, s katerim se potrdi, da je kakovost ali delovanje izdelka oziroma storitve v skladu z namenom ali podanimi zahtevami;
77. verjetnostne varnostne analize so analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent in njihova nerazpoložljivost, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi. Verjetnostne varnostne analize se razvrščajo na tri ravni, in sicer:
– z verjetnostnimi varnostnimi analizami prve ravni se določi zaporedje dogodkov, ki lahko poškodujejo sredico, ocenjuje pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavlja slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi se preprečuje to poškodbo;
– z verjetnostnimi varnostnimi analizami druge ravni se določi načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, oceni njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavlja sorazmerno pomembnost ukrepov za preprečitev in omilitev teh izpustov;
– z verjetnostnimi varnostnimi analizami tretje ravni se prepozna in ovrednoti posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
78. vodenje pomeni planiranje in spremljanje izvajanja dejavnosti, s čimer se zagotavlja, da organizacija deluje učinkovito in da je delo opravljeno v skladu z zahtevami, načrti in viri. Vodje morajo biti tudi voditelji;
79. voditeljstvo predstavlja zmožnost in kompetence posameznika, da vodi, vpliva in usmerja sodelavce in ostale člane v organizaciji z namenom, da se dosežejo skupni cilji organizacije. V primeru sevalnih in jedrskih objektov mora biti voditeljstvo osredotočeno na varnost, s čimer se zagotovi, da je varnost na prvem mestu;
80. vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
81. vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
82. zagon je proces, s katerim se že zgrajeni objekt z vsemi SSK usposobi za obratovanje in preveri, ali so v skladu s projektom in projektnimi osnovami oziroma ali ustrezajo obratovalnim pogojem in omejitvam.
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta se upoštevajo naslednja načela:
1. načelo obrambe v globino;
2. načelo enojne odpovedi;
3. načelo neodvisnosti;
4. načelo raznovrstnosti;
5. načelo redundance;
6. načelo varne odpovedi;
7. načelo preverjenih komponent;
8. načelo stopenjskega pristopa.
(2) Načelo obrambe v globino pomeni, da je treba za določen zaščitni namen pri projektiranju in upravljanju (npr. preprečevanje izpusta radioaktivnih snovi) uporabiti več varnostnih ukrepov, tako da se ta namen doseže, tudi če eden od ukrepov odpove. Varnostne ukrepe je treba predvideti na različnih ravneh obrambe v globino, kjer je to še mogoče smiselno izvesti. Ravni obrambe v globino so določene z naslednjimi cilji, po podanem vrstnem redu:
1. preprečevanje nenormalnega obratovanja in okvar,
2. nadzor nenormalnega obratovanja in okvar,
3. nadzor nad nesrečo z namenom omejiti radiološke izpuste in preprečiti težko poškodbo sredice,
4. nadzor nad nesrečo s težko poškodbo sredice z namenom omejiti radiološke izpuste zunaj lokacije elektrarne,
5. blaženje posledic velikih radioloških izpustov.
(3) Načelo enojne odpovedi pomeni, da odpoved enega sistema ali ene komponente, ki je potrebna za delovanje sistema za izvedbo varnostne funkcije, ne prepreči izvedbe te varnostne funkcije, kar velja tudi za odpoved podpornega sistema. Kadar se obravnava enojna odpoved, je treba kot eno od možnih odpovedi upoštevati tudi neželeno proženje sistema ali komponente.
(4) Načelo neodvisnosti pomeni, da je treba pri projektiranju varnostnih sistemov upoštevati funkcionalno in fizično ločenost. Načelo neodvisnosti pri projektiranju obsega:
– neodvisnost med redundantnimi komponentami sistema,
– neodvisnost komponent sistema od vplivov predpostavljenih začetnih dogodkov, tako da tak dogodek ne povzroči izgube funkcionalnosti varnostnega sistema oziroma varnostne funkcije, potrebne za omejitev posledic tega dogodka,
– primerno neodvisnost sistemov in komponent različnih varnostnih razredov za jedrske elektrarne, klasificiranih v skladu s točko 2.1 Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, za druge objekte pa glede na njihove projektne osnove,
– neodvisnost med sistemi in komponentami, ki so pomembni za varnost, in tistimi, ki niso pomembni,
– neodvisnost med ravnmi obrambe v globino, tako da odpoved SSK na eni ravni ne zniža učinkovitosti druge ravni obrambe v globino.
(5) Načelo raznovrstnosti pomeni, da je treba posamezno varnostno funkcijo doseči na različne med seboj neodvisne načine. Tako se zmanjša možnost odpovedi s skupnim vzrokom in poveča zanesljivost. Raznovrstnost je treba uporabiti pri projektiranju za varnost pomembnih sistemov in komponent, ki imajo različne lastnosti in so namenjeni izvedbi iste varnostne funkcije. Te lastnosti so lahko različni načini delovanja, uporaba različnih fizikalnih pojavov, različni pogoji obratovanja, različni proizvajalci opreme ipd.
(6) Načelo redundance pomeni, da mora biti sistem projektiran tako, da opravi določeno varnostno funkcijo z več enakovrednimi podsistemi ali komponentami, kakor je to nujno potrebno. Odpoved ali nerazpoložljivost enega podsistema ali komponente ne sme preprečiti sistemu izvedbe zahtevane varnostne funkcije.
(7) Načelo varne odpovedi pomeni, da mora sistem ali komponenta, pomembna za varnost, po odpovedi samodejno preiti v stanje, ki je varno za objekt.
(8) Načelo preverjenega projekta in komponent pomeni, da mora biti zanesljivost projekta in njegovih sistemov zagotovljena z uporabo preverjenega projekta ter preverjenih komponent. To je tisti projekt oziroma komponente, ki so se pod podobnimi obratovalnimi pogoji že dobro obnesli oziroma so ustrezno preizkušeni in kvalificirani. Prav tako se uporabljajo predvsem komponente, za katere so znane in predvidljive možne odpovedi ter za katero projekt omogoča popravila in zamenjavo. Inženirska projektna pravila uporabljena za projektiranje SSK, pomembnih za varnost, morajo izhajati iz ustreznih nacionalnih in mednarodnih standardov ter preverjene inženirske prakse z upoštevanjem uporabnosti za tehnologijo jedrskih objektov.
(9) Načelo stopenjskega pristopa pomeni, da mora biti sevalni ali jedrski objekt projektiran tako, da se varnostne funkcije in sistemi oziroma pregrade za preprečevanje širjenja radioaktivnosti v okolje projektirajo in uporabijo za pomembnejše objekte, tj. objekte, v katerih bi morebitna nesreča povzročila večje posledice za okolje in ljudi, bolj in po strožjih merilih, kakor za tiste objekte, katerih vpliv bi bil ob morebitni nesreči manjši.
(splošne projektne osnove)
(1) Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, ali upravljavec, ki namerava tak objekt razgraditi, mora v projektnih osnovah:
1. izbrati pričakovane obratovalne dogodke in projektne dogodke izmed vseh predpostavljenih začetnih dogodkov v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega pravilnika, ki bi lahko vplivali na varnost sevalnega ali jedrskega objekta in katerih verjetnost nastanka ni zanemarljivo nizka;
2. zagotoviti, da bodo spoštovana varnostna določila iz varnostnega poročila, upoštevajoč vse faze objekta: projektiranje, gradnjo, poskusno obratovanje, obratovanje, mirovanje odlagališča, prenehanje obratovanja, mirovanje pred razgradnjo, razgradnja, zaprtje odlagališč oziroma zaključek morebitnih rudarskih del, v primeru dolgoročnega nadzora odlagališč pa mora to zagotoviti izvajalec dolgoročnega nadzora;
3. za objekt dokazati, da so uporabljeni projektni standardi, ustrezno preizkušene metode in materiali, ki so primerni za zagotavljanje varnega obratovanja, upoštevajoč predvideno obratovalno dobo objekta oziroma, če je objekt odlagališče, tudi čas po njegovem zaprtju, dokler mora odlagališče opravljati izolativno funkcijo;
4. zagotoviti, da se primernost projekta objekta, vključno z orodji za projektiranje, vhodnimi ter izhodnimi parametri, verificira in validira s strani osebe ali skupine oseb, ki niso bile vključene v projektiranje objekta. Verificiranje in validiranje ter odobritev projekta objekta mora biti izvedeno čim prej, in sicer med samim projektiranjem ali gradnjo objekta, vsekakor pa pred začetkom obratovanja;
5. upoštevati staranje SSK in zagotavljanje izvajanja varnostnih funkcij v vsej obratovalni dobi oziroma, če je objekt odlagališče, tudi v času po njegovem zaprtju ter predvideti ukrepe za njihovo vzdrževanje, preizkušanje in preglede;
6. zagotoviti, da bo preprečena ali, če je preprečitev neuspešna, ublažena čezmerna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju zaradi projektnih nesreč in razširjenih projektnih nesreč kategorije A, tako da ni potrebe po zaščitnih ukrepih, kot so jodna profilaksa, zaklanjanje ali evakuacija;
7. s projektnimi rešitvami v vseh stanjih objekta (vključno z razgradnjo) zagotoviti čim manjši volumen in aktivnost radioaktivnih odpadkov;
8. zagotoviti, da izpostavljenost sevanju prebivalstva in delavcev (individualne in skupinske) ter vplivi na okolje v vseh stanjih objekta (vključno z razgradnjo) ne presegajo predpisanih mejnih doz in tako majhni, kolikor je to smiselno mogoče izvesti;
9. zagotoviti varstvo pred sevanji v takem obsegu, da zdravje ali življenje nobenega prebivalca ni izpostavljeno bistveno večjemu tveganju, kakor bi bilo, če ne bi bilo objekta;
10. z upoštevanjem načela obrambe v globino zagotoviti več ravni obrambe, vključno z nizom fizičnih pregrad za preprečitev in, če je preprečitev neuspešna, omilitev nenadzorovanih izpustov radioaktivnih snovi v okolje, ter s kombinacijo varnostnih funkcij zagotoviti visoko učinkovitost pregrad;
11. zagotoviti, da se prepreči ogroženost celovitosti posamezne fizične pregrade;
12. zagotoviti, da ne bo odpovedala posamezna fizična pregrada med izvajanjem svoje funkcije;
13. zagotoviti, da ne bo porušena fizična pregrada zaradi posledic porušitve druge fizične pregrade;
14. zagotoviti, da nadzorni in opozorilni sistemi ustrezajo obratovalnim potrebam objekta ter obratovalnemu osebju omogočajo dobro razumevanje in učinkovit odziv ob projektnih dogodkih in nesrečah;
15. zagotoviti, da se pri projektiranju objekta sistematično obravnava človeški dejavnik vključno z vmesnikom človek – stroj, kar je treba izvajati že v začetnih korakih projektiranja in nadaljevati skozi celoten proces projektiranja;
16. zagotoviti, da se pri projektiranju objekta predvidi zadostno število poti za varen umik iz objekta ob izrednem dogodku, ki so primerno označene, osvetljene ter z urejenim prezračevanjem, ter se tudi zagotovi zanesljiva komunikacijska sredstva po vsem objektu za uporabo v primeru predpostavljenih začetnih dogodkov in nezgodnih stanj;
17. zagotoviti, da projektne osnove vsebujejo zahteve o požarni varnosti, pripravljene na podlagi analize požarne nevarnosti in ob uporabi načela obrambe v globino;
18. zagotoviti, da ima operater jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja po tem, ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 30 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. V tem času morajo biti varnostne funkcije zagotovljene samodejno ali s pasivnimi sredstvi;
19. če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov, zagotoviti, da v skladu s scenarijem normalnega razvoja odlagališča obremenitev okolja z radioaktivnimi snovmi in sevanjem ne presega predpisanih obremenitev;
20. predvideti prostore in opremo za obvladovanje izrednega dogodka v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
21. če gre za obdelavo radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, zagotoviti, da bo objekt zgrajen tako, da bo zagotovljena kakovost izdelka oziroma proizvoda;
22. zagotoviti, da se pri izvajanju dejavnosti, obratovanju objekta, ravnanju z radioaktivnimi odpadki, izpustih v okolje ali v procesu opustitve nadzora poleg radioaktivnih lastnosti snovi, upoštevajo tudi druge nevarne lastnosti snovi ter varnost in zdravje pri delu;
23. zagotoviti, da se med umeščanjem sevalnega ali jedrskega objekta v prostor izvede predobratovalni monitoring, s katerim se pridobijo podatki o ničelnem stanju okolja vključno z radiološkimi parametri. Za obstoječe objekte, za katere ni podatka o ničelnem stanju okolja, se namesto podatkov o predobratovalnem monitoringu lahko uporabi podatke analognih lokacij s podobnimi lastnostmi.
(2) Ne glede na 18. točko prejšnjega odstavka mora biti za jedrsko elektrarno Krško v projektnih osnovah zagotovljeno, da ima operater, po tem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa za izvedbo prvega dejanja za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. Vsak ukrep operaterja, ki je v skladu s projektom predviden v prvih 30 minutah po dogodku, mora biti upravičen, podprt s pisnimi postopki in redno urjen na simulatorju.
(razširjene projektne osnove jedrskega objekta)
(1) Kot del koncepta obrambe v globino mora upravljavec jedrske elektrarne opraviti analize razširjenih projektnih osnov, s katerimi določi ukrepe za:
1. izboljšanje zmožnosti jedrske elektrarne, da prenese dogodke ali razmere, zahtevnejše od projektnih dogodkov, in
2. omejitev radioaktivnih izpustov, ki bi med dogodki iz prejšnje točke ogrozili ljudi in okolje, kolikor je to še smiselno izvedljivo.
(2) Upravljavec jedrske elektrarne mora določiti predpostavljene težke nesreče in z analizami iz prejšnjega odstavka določiti ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma zmanjševanje njihovih posledic.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za skladišče z izrabljenim gorivom, pri čemer je treba izvesti vse možne ukrepe, da je verjetnost za težke nesreče v takem objektu izredno majhna.
(4) Podrobne zahteve glede razširjenih projektnih osnov so določene v 4. točki Priloge 1 tega pravilnika.
(pasivne in aktivne varnostne funkcije)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba dati prednost uporabi pasivnih varnostnih funkcij in s tem zmanjšati stopnjo odvisnosti od aktivnih varnostnih funkcij, nadzora in človeškega ukrepanja za zagotavljanje varnosti.
(2) Pri projektiranju odlagališča radioaktivnih odpadkov se mora zagotoviti varnost po zaprtju in obdobju dolgoročnega nadzora izključno pasivno.
(osnovne varnostne funkcije)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta morajo biti med obratovalnimi stanji, projektno nesrečo in razširjeno projektno nesrečo kategorije A zagotovljene naslednje osnovne varnostne funkcije:
– podkritičnost,
– odvajanje toplote,
– zadrževanje radioaktivnih snovi.
(2) Pri projektiranju jedrskega objekta mora biti za razširjene projektne nesreče kategorije B zagotovljeno zadrževanje radioaktivnih snovi. Za ta namen je treba zagotoviti tudi odvajanje toplote iz poškodovanega goriva.
(3) Za odlagališče in skladišče se tretja alineja prvega odstavka tega člena uporablja glede na radioaktivne snovi v trdni in tekoči obliki, za odlagališče pa se uporablja tudi med scenarijem normalnega razvoja.
(4) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotavljati varnost pred kritičnostjo s projektnimi rešitvami. Kadar te niso na voljo, se lahko uporabijo tudi administrativni ukrepi. V primeru odlagališča je treba oceniti možen razvoj kritičnosti po zaprtju odlagališča glede na dolgoročne negotovosti.
(1) SSK morajo biti projektirani tako, da preprečujejo nastanek projektnih dogodkov ali razširjenih projektnih dogodkov oziroma da blažijo posledice nesreče.
(2) SSK, pomembni za varnost, morajo biti prepoznani in klasificirani kot pomembni za varnost. Projektirani, izdelani, vgrajeni in preizkušeni morajo biti v skladu s standardi kakovosti, upoštevajoč stopenjski pristop glede na pomembnost njihove varnostne funkcije.
(3) Pri določitvi zahtev za neodvisnost, redundantnost in raznovrstnost SSK je treba upoštevati možnost odpovedi s skupnim vzrokom.
(4) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani z upoštevanjem mejnih pogojev, ki jih določajo projektni dogodki.
(5) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da zdržijo vplive okolja oziroma so združljivi s temi vplivi in naravnimi stanji na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta v vseh stanjih objekta, ob okvarah ali odpovedi SSK in med nesrečami.
(6) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani in v objekt vgrajeni tako, da lahko varno opravljajo svojo funkcijo ob požaru ali izpostavljenosti eksploziji.
(7) SSK, pomembni za varnost, morajo po vsakem projektnem dogodku preprečiti sproščanje radioaktivnih snovi v okolje nad dovoljenimi mejami. Delovati morajo kljub predpostavljenim začetnim dogodkom in njihovim posledicam.
(8) SSK, pomembni za varnost, ki so potrebni za izvajanje ročnih ukrepov in za vzpostavitev varnostnih funkcij, morajo biti locirani tako, da se zagotovi njihova razpoložljivost ter varna uporaba ob predvidenih okoljskih pogojih.
(9) Kadar sta dva sistema, pomembna za varnost, med seboj povezana in sta projektirana za delovanje pri različnih tlakih, morata biti oba sistema projektirana, da vzdržita višjega od obeh tlakov. V nasprotnem primeru morajo biti uporabljene projektne rešitve, ki zagotavljajo, da ne bo presežen projektni tlak v sistemu z nižjim tlakom.
(10) Za SSK, pomembne za varnost, mora biti zagotovljena možnost kalibracije, vzdrževanja, preizkušanja, popravila, zamenjave in pregleda oziroma občasnega nadzora celovitosti in zmožnosti opravljanja funkcije v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi smernicami in standardi, in sicer v celotni obratovalni dobi objekta oziroma, če je to odlagališče, tudi po njegovem zaprtju, brez nepotrebnega tveganja za delavce in zmanjšanja razpoložljivosti teh SSK. Če to ni mogoče, morajo biti predpisane preizkušene alternativne ali posredne metode in primerni ukrepi za izravnavo morebitnih neodkritih napak in njihovih posledic.
(11) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da omogočajo preizkušanje njihove funkcionalnosti tudi med obratovanjem objekta, vključno z možnostjo neodvisnega preizkušanja posameznih kanalov ali prog z namenom iskanja napak in morebitne izgube redundance. Projekt mora omogočati preizkušanje posameznih komponent, kot je delovanje merilnih tipal in končnih aktuatorjev, delovanje indikacije ter pravilnost vhodnih in izhodnih procesnih signalov.
(12) SSK, pomembni za varnost, ki so v stiku s tekočinami, morajo biti izdelani iz materialov z antikorozijskimi lastnostmi, odporni proti abraziji in kemijskim reakcijam v vseh stanjih objekta in med nesrečami, in to v celotni obratovalni dobi.
(13) Pri projektiranju SSK je treba vključiti sredstva, ki omogočajo upravljanje z radioaktivnimi odpadki in bodočo razgradnjo objekta. Pri tem se mora upoštevati naslednje: izbira materialov za praktično zmanjšanje količine radioaktivnih odpadkov in lažjo dekontaminacijo; zmožnost pristopa in rokovanja kot je to potrebno; ter objekte za obdelavo in shranjevanje radioaktivnih odpadkov, nastalih med obratovanjem in pri razgradnji objekta.
(14) Med razgradnjo objekta se lahko klasifikacija SSK spremeni glede na pomembnost za varnost. Sprememba klasifikacije SSK mora potekati po postopku, določenem za odobritev sprememb v skladu zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(1) Pri umeščanju sevalnega ali jedrskega objekta v prostor je treba upoštevati lastnosti lokacije, vključno z vplivi na objekt, ki izvirajo z vplivnega območja lokacije.
(2) Projekt mora upoštevati posebne obremenitve in okoljske razmere, ki so jim izpostavljeni SSK zaradi notranjih in zunanjih dogodkov, vključno z naravnimi dogodki, značilnimi za območje lokacije ter dogodki, zaradi človeških dejavnosti, vključno s krivdnimi dejanji.
(normalno obratovanje, dogodki in nesreče)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba upoštevati pogoje normalnega obratovanja, pričakovanega obratovalnega dogodka in nesreče, za odlagališča pa tudi scenarija normalnega in spremenjenega razvoja.
(2) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti čim nižjo pogostost pričakovanih obratovalnih dogodkov.
(3) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora zmanjšati možnost, da bi se pričakovani obratovalni dogodek razvil v nesrečo, kar je treba zagotoviti s pasivnimi in aktivnimi varovalnimi sistemi, ki delujejo tako, da čim bolj zmanjšajo potrebo po proženju varnostnih sistemov.
(4) Projekt mora zagotoviti, da ključni parametri sevalnega ali jedrskega objekta ob projektnih nesrečah ne presežejo projektnih omejitev.
(5) Robne pogoje za projektiranje SSK, pomembnih za varnost sevalnega ali jedrskega objekta, je treba določiti na podlagi pričakovanih obratovalnih dogodkov in projektnih dogodkov, izbranih v skladu s 1. točko prvega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(predpostavljeni začetni dogodki)
(1) Projektne osnove morajo vključevati predpostavljene začetne dogodke, katerih verjetnost ni zanemarljivo majhna ali katerih morebitne posledice za okolje, prebivalce ali zaposlene niso zanemarljive.
(2) Predpostavljeni začetni dogodki morajo vključevati vse smiselne predvidljive odpovedi SSK, kot tudi vse smiselne predvidljive napake osebja ter možne odpovedi zaradi notranjih in zunanjih nevarnosti.
(3) Pričakovano obnašanje objekta ob vsakem predpostavljenem začetnem dogodku mora biti tako, da se lahko dosežejo naslednji pogoji po prednostnem vrstnem redu:
1. predpostavljeni začetni dogodek ne povzroči vplivov pomembnih za varnost ali povzroči samo manjšo spremembo v smeri varnega stanja objekta zaradi inherentno vgrajenih lastnosti objekta;
2. ob predpostavljenem začetnem dogodku je objekt varen zaradi pasivnih varnostnih funkcij ali zaradi delovanja sistemov, ki so potrebni za obvladovanje predpostavljenega začetnega dogodka;
3. ob predpostavljenem začetnem dogodku se sprožijo varnostni sistemi, ki objekt privedejo v varno stanje;
4. ob predpostavljenem začetnem dogodku se objekt privede v varno stanje z izvajanjem ukrepov osebja. Ta opcija se lahko uporabi samo za scenarije, kjer niso potrebni hitri ukrepi. Pri tem mora biti izdelana ocena, ki potrjuje, da je na voljo dovolj časa med zaznavo dogodka in potrebnim ukrepom. Izdelani morajo biti potrebni postopki, ki zagotavljajo uspešnost izvedbe potrebnih ukrepov. Narejena mora biti tudi ocena možnega poslabšanja razvoja scenarija ob napačnih ukrepih osebja ali napačni presoji osebja. Kar najbolj mora biti zmanjšana verjetnost, da bi nepravilno ravnanje operaterja preprečilo učinkovitost varovalnega sistema v katerem koli stanju objekta.
(4) Pričakovane obratovalne dogodke in projektne dogodke je treba izbrati med vsemi predpostavljenimi začetnimi dogodki z uporabo determinističnih oziroma verjetnostnih metod ali kombinacijo obeh ali z uporabo inženirske presoje tako, da zajamejo vse robne pogoje, ki jih vključujejo predpostavljeni začetni dogodki.
(5) Predpostavljene začetne dogodke, ki so osnova za izbrane pričakovane obratovalne dogodke in projektne dogodke, je treba razvrstiti v določeno število reprezentativnih sekvenc dogodkov. Te predstavljajo robne pogoje in s tem osnovo za projektiranje in obratovalne omejitve za SSK, pomembnih za varnost.
(6) Projektni dogodki morajo biti izbrani z upoštevanjem lastnosti objekta ter izkušenj in analiz drugih primerljivih objektov.
(7) Projektne osnove morajo poleg posameznih predpostavljenih začetnih dogodkov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena upoštevati tudi verjetne kombinacije notranjih in zunanjih dogodkov, ki lahko vodijo v pričakovane obratovalne dogodke ali projektne dogodke. Pri izbiri kombinacij se lahko uporabijo deterministične ali verjetnostne metode ali inženirska presoja.
(8) Kadar v projektiranju objekta ni upoštevan začetni dogodek, ki se nahaja v celovitem naboru predpostavljenih začetnih dogodkov, je to treba utemeljiti s primerno tehnično podprto analizo.
(pripravljenost za razgradnjo)
(1) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora biti pripravljen tako, da se omogoči njegova razgradnja po zaključku njegovega obratovanja s čim manjšo sevalno obremenitvijo osebja in prebivalstva ter da se med razgradnjo prepreči nepotrebna kontaminacija okolja.
(2) S projektom sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotoviti, da se ohranijo vsi podrobni podatki o objektu, potrebni za njegovo razgradnjo, ki nastajajo v vseh fazah objekta, od umeščanja v prostor, projektiranja, gradnje, poskusnega obratovanja in obratovanja do prenehanja obratovanja, in sicer najmanj podatki o uporabi objekta, dogodkih in nesrečah, inventarju radionuklidov, hitrosti doz in ravneh kontaminacije.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati, da so projekt in spremembe sevalnega ali jedrskega objekta ter zgodovina obratovanja vključeni v program razgradnje objekta.
(1) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta, v katerem so jedrske ali radioaktivne snovi, mora zagotoviti pogoje za izvajanje fizičnega varovanja, da se učinkovito preprečijo kazniva dejanja v zvezi z ogrožanjem varnega obratovanja in uporabe jedrskih ali radioaktivnih snovi.
(2) Določba prejšnjega odstavka se nanaša na objekte, v katerih so jedrske ali radioaktivne snovi v količinah ali aktivnostih, večjih od meril, ki so za jedrske snovi določena v predpisu, ki ureja fizično varovanje jedrskih snovi, oziroma v primeru radioaktivnih snovi, ko gre za vire sevanja kategorije 1, določene v predpisu, ki ureja sevalne dejavnosti.
(3) Ukrepi jedrske ali sevalne varnosti in fizičnega varovanja ter nadzora nad jedrskimi snovmi morajo biti zasnovani in izvajani usklajeno in povezano, odločanje in ukrepanje v zvezi z njimi pa morata zagotavljati, da ukrepi nimajo medsebojno negativnih vplivov.
(1) Nepooblaščeni dostopi do računalniških sistemov jedrskih in sevalnih objektov ali vdori vanje morajo biti preprečeni s fizičnimi, tehničnimi in administrativnimi varnostnimi ukrepi.
(2) Podrobne zahteve glede programa kibernetske varnosti so določene v Prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Upravljavec ali investitor sevalnega ali jedrskega objekta mora že v fazi projektiranja sevalnega ali jedrskega objekta izdelati program kibernetske varnosti in ga redno posodabljati skozi vse življenjske dobe objekta.
(4) Upravljavec mora pregledati program kibernetske varnosti najmanj vsaki dve leti. Če iz rezultata pregleda izhaja, da je treba program posodobiti, se sprememba izvede po postopku, določenem v Prilogi 8 tega pravilnika, ki se uporablja za izdelavo programa kibernetske varnosti.
(5) Podatki in informacije, ki temeljijo na programu kibernetske varnosti in bi njihovo razkritje nepooblaščenim lahko imelo negativne posledice, se določijo kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost.
(kategorije začetnih dogodkov in stanja objekta)
(1) Predpostavljeni začetni dogodki morajo biti glede na verjetnost nastanka zbrani v omejeno število kategorij. Te morajo zajemati pričakovane obratovalne dogodke, projektne dogodke in za jedrske elektrarne razširjene projektne dogodke. Začetni dogodki vodijo v stanja objekta, kot so nenormalno obratovanje, projektna nesreča in razširjena projektna nesreča.
(2) Merila za razvrstitev v kategorije iz prejšnjega odstavka morajo biti za vsako kategorijo določena tako, da imajo pogosti predpostavljeni začetni dogodki majhne ali nikakršne radiološke posledice in da je pogostost dogodkov s težkimi radiološkimi posledicami izredno majhna.
(1) Zagotavljanje projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta je treba preveriti z determinističnimi varnostnimi analizami. Za odlagališča radioaktivnih odpadkov morajo varnostne analize vključevati obdobje obratovanje objekta in obdobje po njegovem zaprtju.
(2) Deterministične varnostne analize morajo upoštevati:
1. najneugodnejšo enojno odpoved opreme, potrebne za opravljanje varnostnih funkcij, pri čemer ni treba upoštevati možnosti odpovedi pasivnih komponent, če se dokaže, da je takšna odpoved zelo malo verjetna in da analizirani dogodek ne vpliva na varnostno funkcijo, ki ji je komponenta namenjena;
2. da mora imeti operater, po tem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 30 minut časa do takrat, ko mora narediti svoje prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic;
3. konzervativno izbrane začetne in robne pogoje analiziranih scenarijev;
4. delovanje nevarnostnih sistemov, vključno z zunanjim napajanjem, samo takrat, ko ti poslabšajo posledice začetnega dogodka;
5. predpostavko, da bodo varnostni sistemi delovali s tako zmogljivostjo, ki je glede na predpostavljeni začetni dogodek najneugodnejša;
6. vse možne odpovedi, ki nastanejo zaradi predpostavljenega začetnega dogodka;
7. negotovosti, ki vplivajo na rezultate;
8. vrednotenje izvedbe in robustnosti objekta, sistema in njegovih komponent, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov;
9. nenamerni vdor človeka, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov, s poudarkom na zmanjšanju verjetnosti za tak dogodek in možne posledice. Ukrepi za preprečitev tega dogodka ne smejo vplivati na obratovalno varnost in varnost odlagalnega sistema po zaprtju.
(3) Če se pri varnostnih analizah ne upoštevajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti to utemeljeno.
(4) Varnostne analize morajo:
– temeljiti na utemeljenih in konzervativnih metodah, predpostavkah ali argumentih,
– vsebovati zagotovilo, da so negotovosti in njihovi vplivi upoštevani. To zagotovilo je lahko v obliki konzervativnih predpostavk, upoštevanja varnostnih dejavnikov ali analiz negotovosti in občutljivosti,
– dokazati, da so v projektne osnove vključene zadostne varnostne rezerve, ki zagotavljajo pokritost vseh projektnih dogodkov,
– dokazati veljavnost predpostavljenih okoljskih pogojev med nesrečami,
– biti narejene na osnovi računskih metod in računalniških kod, ki so preverjene, preizkušene in katerih primerjava z dejanskimi odzivi dokazuje visoko zanesljivost in primernost uporabe za izbran namen,
– biti preverljive in ponovljive.
(5) Upravljavec jedrske elektrarne oziroma raziskovalnega reaktorja mora za objekt izdelati verjetnostno varnostno analizo. Če je objekt jedrska elektrarna, mora ta analiza obsegati vse tri ravni.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, mora izdelati njegovo verjetnostno varnostno analizo, če iz projektnih osnov izhaja, da bi bilo to potrebno narediti.
(7) Ne glede na določbo 2. točke drugega odstavka tega člena morajo za jedrsko elektrarno Krško varnostne analize upoštevati, da ima operater, po tem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka.
(8) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena mora jedrska elektrarna Krško izdelati verjetnostne varnostne analize za vsaj prvo in drugo raven.
(9) Določbe petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II.
(pripravljenost na izredne dogodke)
(1) V projektu sevalnega ali jedrskega objekta je treba izdelati načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekti, ki skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso zavezani k izdelavi načrta, morajo skladno s predpisi s področja zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti, izdelati navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku. Navodilo mora upoštevati zahteve v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov.
(2) Upravljavec ali investitor sevalnega ali jedrskega objekta mora že v fazi projektiranja sevalnega ali jedrskega objekta na podlagi analiz dogodkov, ki presegajo projektni dogodek, predvideti posebne ukrepe kot pomoč pri načrtovanju ukrepov ob izrednem dogodku. Zagotoviti je treba dovolj označenih evakuacijskih poti z zasilno razsvetljavo, prezračevanjem in drugo opremo, potrebno za njihovo varno uporabo. Upoštevati je treba radiološka območja, požarno zaščito, zahteve za varnost pri delu in fizično varovanje objekta.
(3) Upravljavec ali investitor sevalnega ali jedrskega objekta mora že v fazi projektiranja sevalnega ali jedrskega objekta zagotoviti tudi opozorilne sisteme in sredstva obveščanja za opozarjanje osebja na objektu in lokaciji ob izrednem dogodku. Sredstva obveščanja morajo biti na voljo v komandni sobi in pomožni komandni sobi, če obstajata, pri čemer pa je treba zagotoviti njihovo raznovrstnost.
Projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta morajo biti razumljivo in sistematično določene, dokumentirane in po potrebi posodobljene med gradnjo, v njegovi celotni obratovalni dobi, med morebitno fazo mirovanja in razgradnjo. Če je objekt odlagališče, pa tudi med dolgoročnim nadzorom po zaprtju, tako da prikazujejo njegovo dejansko stanje.
(obnavljanje projektnih osnov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in ne le kot del vsakega občasnega varnostnega pregleda preverjati projektne osnove objekta, pri čemer se ta določba smiselno uporablja tudi za izvajalca dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča.
(2) Pregled projektnih osnov je treba opraviti tudi po obratovalnih dogodkih, ki so vplivali na sevalno ali jedrsko varnost, ali ob novih pomembnih informacijah glede sevalne ali jedrske varnosti (npr. ocena lastnosti lokacije, varnostne analize in razvoj varnostnih standardov ali praks).
(3) Pri pregledu projektnih osnov iz prvega ali drugega odstavka tega člena se za prepoznavanje potreb in možnosti izboljšav lahko uporabijo deterministične in verjetnostne varnostne analize ali inženirska presoja, pri čemer se rešitve v projektu primerjajo s predpisanimi zahtevami in dobro prakso.
(4) Glede na varnostno pomembnost rezultatov pregleda iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora upravljavec smiselno posodobiti SSK ali izvesti druge ukrepe, potrebne za zagotavljanje sevalne ali jedrske varnosti.
(posebne projektne osnove)
Poleg projektnih osnov iz 3. do 17. člena tega pravilnika je treba pri projektiranju za različne vrste objektov uporabljati še projektne osnove za:
– jedrsko elektrarno iz Priloge 1 tega pravilnika;
– raziskovalni reaktor iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika;
– skladišče izrabljenega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika;
– odlagališče radioaktivnih odpadkov iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika;
– odlagališče rudarske ali hidrometalurške jalovine iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika;
– obsevalne naprave oziroma pospeševalnike delcev, ki se ne uporabljajo v medicini in veterini, iz Priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. PRIDOBIVANJE MNENJ, SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
3.1 Mnenje h gradnji objekta
(vsebina vloge za pridobitev mnenja h gradnji na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev mnenja h gradnji na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba priložiti:
1. dokumentacijo iz predpisov, ki urejajo graditev objektov za posamezne vrste objektov, pripravljeno v skladu z 41. členom tega pravilnika;
2. dokazila, da gradnja izpolnjuje merila iz predpisa, ki ureja območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogoje za gradnjo objektov na teh območjih.
(vsebina vloge za pridobitev mnenja h gradnji na lokaciji sevalnega ali jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev mnenja h gradnji objekta na lokaciji sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljeno v skladu z 41. členom tega pravilnika. V primeru gradnje nezahtevnega objekta je treba priložiti dokumentacijo iz predpisov, ki urejajo graditev takih objektov.
(vsebina vloge za pridobitev mnenja h gradnji manj pomembnega sevalnega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev mnenja h gradnji manj pomembnega sevalnega objekta je treba priložiti:
1. elaborat o sevalni varnosti, pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika, iz katerega je razvidno, da so bili pri projektiranju upoštevani predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji;
2. mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz prejšnje točke;
3. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljena v skladu z 41. členom tega pravilnika.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje mnenja h gradnji. Če gre za manj pomemben sevalni objekt za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, skladnost dokumentacije odobri Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
(vsebina vloge za pridobitev mnenja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev mnenja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. program predobratovalnih preizkusov iz Priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika;
3. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
5. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
6. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 5. točke tega odstavka;
8. program kibernetske varnosti;
9. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za izvajanje rudarskih del, pripravljena v skladu z 41. členom tega pravilnika;
10. dokazila, da bodo zunanji izvajalci med gradnjo objekta oziroma izvajanjem rudarskih del upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor investitor oziroma upravljavec objekta;
11. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 3. in 8. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje mnenja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del.
(vsebina vloge za pridobitev mnenja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov)
(1) Če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov, je treba k vlogi za pridobitev mnenja h gradnji priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. varnostno poročilo o objektih odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju, katerega vsebino določi uprava v postopku priprave pogojev k okoljevarstvenemu soglasju. To varnostno poročilo je lahko del varnostnega poročila iz prejšnje točke;
3. načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objektov odlagališča po njegovem zaprtju;
4. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
5. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za izvajanje rudarskih del, pripravljena v skladu z 41. členom tega pravilnika;
6. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
7. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki;
8. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 8. točke tega odstavka;
10. program kibernetske varnosti;
11. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov;
12. dokazila, da bodo zunanji izvajalci med gradnjo objekta upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor investitor oziroma upravljavec objekta.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 5. in 10. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje mnenja h gradnji.
3.2 Soglasje za poskusno obratovanje objekta
(vsebina vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. program poskusnega obratovanja;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki oziroma izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
5. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
6. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. program spremljanja obratovalnih kazalnikov v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
8. program nadzora staranja v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. kvalifikacijske programe SSK iz točke 2.6 Priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor;
10. analizo požarne nevarnosti iz točke 3 Priloge 1 tega pravilnika;
11. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
12. opis rezultatov predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring radioaktivnosti;
13. organizacijski postopek obravnavanja sprememb v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
14. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi varnostnega poročila in druge dokumentacije iz 1. do 13. točke tega odstavka;
15. program kibernetske varnosti;
16. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, njihovi višini in finančnih jamstvih ob morebitnem subsidiarnem ukrepanju države v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
17. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo objekta v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
18. poročilo o uspešno opravljenih predobratovalnih preizkusih, ki obsegajo preizkuse v skladu s tehnično dokumentacijo za vgradnjo, preizkuse tekočinskih in prezračevalnih sistemov, hladne in tople tlačne preizkuse sistemov in komponent ter funkcionalne in druge preizkuse, predvidene v tehnični dokumentaciji;
19. projekt izvedenih del, ki mora prikazati obstoječe stanje objekta, pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
20. dokaze o kakovosti vgrajene opreme in materialov v skladu s programi zagotovitve kakovosti, standardi, tehničnimi predpisi ter predpisi glede kakovosti proizvodov in storitev;
21. dokazila, da so zunanji izvajalci med gradnjo objekta upoštevali enake standarde sevalne oziroma jedrske varnosti, kakor jih je upošteval upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta;
22. dokazila upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta, da:
– je objekt pripravljen za vsako fazo poskusnega obratovanja v skladu z v projektu predvidenimi programi in navodili,
– je pripravljena, usklajena in odobrena dokumentacija, ki ureja izvedbo dejavnosti v vsaki fazi poskusnega obratovanja,
– je upravljavcu na voljo usposobljeno osebje, ki je končalo ustrezno usposabljanje, ima zahtevano izobrazbo, delovne izkušnje in ustrezne kompetence v skladu s predpisom, ki ureja usposabljanje delavcev v sevalnih in jedrskih objektih, in
– so izvedena dela v skladu s projektnimi osnovami objekta;
23. načrt zaščite in reševanja skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku;
24. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med gradnjo objekta, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj v predhodnih postopkih že predložil in se niso spremenili.
(3) K vlogi za pridobitev dovoljenja za poskusno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti tudi podatke in dokumentacijo, ki je sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti po pravilniku, ki ureja uporabo virov sevanja in sevalne dejavnosti.
(4) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 2. in 15. točke prvega odstavka tega člena oziroma, če gre za odlagališče, iz 1. do 3. in 15. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja.
(5) Če je objekt odlagališče za radioaktivne odpadke, se soglasje za začetek poskusnega obratovanja iz prvega odstavka tega člena šteje kot dovoljenje za odlaganje radioaktivnih odpadkov, pri čemer pa mora biti zagotovljeno, da je mogoče visokoradioaktivne odpadke odstraniti z odlagališča in to povrniti v prvotno stanje.
3.3 Dovoljenje za obratovanje in prenehanje obratovanja
(vsebina vloge za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. poročilo o poskusnem obratovanju;
2. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika, dopolnjeno s spremembami, nastalimi med poskusnim obratovanjem;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
5. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
6. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. program spremljanja obratovalnih kazalnikov v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
8. program nadzora staranja v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. kvalifikacijske programe SSK iz točke 2.6 Priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor;
10. analizo požarne nevarnosti iz točke 3 Priloge 1 tega pravilnika;
11. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
12. organizacijski postopek obravnavanja sprememb v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
13. rezultate monitoringa radioaktivnosti, pridobljene med poskusnim obratovanjem;
14. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 13. točke tega odstavka;
15. program kibernetske varnosti;
16. projekt izvedenih del, ki mora prikazati obstoječe stanje objekta in ki vsebuje podatke o spremembah in dopolnitvah, nastalih med poskusnim obratovanjem objekta, pripravljen pa je v skladu z 41. členom tega pravilnika;
17. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, njihovi višini in finančnih jamstvih ob morebitnem subsidiarnem ukrepanju države v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
18. podatke o izdanem uporabnem dovoljenju;
19. dokaze o kakovosti vgrajene opreme in materialov v skladu s programi zagotovitve kakovosti, standardi, tehničnimi predpisi ter predpisi glede kakovosti proizvodov in storitev;
20. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo objekta in so v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
21. načrt zaščite in reševanja skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku;
22. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med poskusnim obratovanjem objekta, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj z vlogo za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja že predložil in se niso spremenili.
(3) K vlogi za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti tudi podatke in dokumentacijo, ki je sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti po pravilniku, ki ureja uporabo virov sevanja in sevalne dejavnosti.
(4) Če je objekt odlagališče za radioaktivne odpadke, za rudarsko ali hidrometalurško jalovino, se dovoljenje za obratovanje iz prvega odstavka tega člena šteje kot dovoljenje za začetek odlaganja radioaktivnih odpadkov, rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri izkoriščanju jedrskih mineralnih snovi.
(5) Za objekte iz prejšnjega odstavka je treba k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti program zapiranja odlagališča, v katerem morajo biti določeni ukrepi in postopki za zaprtje ter predlagani faze in roki za izvedbo teh del.
(6) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 2. in 15. točke prvega odstavka tega člena oziroma, če gre za odlagališče, iz 1. do 3. in 15. točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka v postopku izdaje dovoljenja za obratovanje.
(vsebina vloge za pridobitev dovoljenja za shranjevanje ali obdelavo radioaktivnih odpadkov za potrebe obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki)
(1) Upravljavec jedrskega objekta mora k vlogi za pridobitev dovoljenja za shranjevanje ali obdelavo radioaktivnih odpadkov za potrebe obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki priložiti:
1. predlog sprememb varnostnega poročila jedrskega objekta, v katerih mora biti opisano shranjevanje in obdelava radioaktivnih odpadkov na lokaciji jedrskega objekta;
2. oceno vpliva shranjevanja in obdelave radioaktivnih odpadkov na sevalno in jedrsko varnost, vključno z vplivi na ukrepanje v primeru izrednega dogodka in na fizično varovanje;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
4. strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost ter o vplivu pogojev shranjevanja na nadaljnje ravnanje s paketi z radioaktivnimi odpadki, izdelano na podlagi dokumentacije iz prve in druge točke tega odstavka.
(2) Za obstoječo jedrsko elektrarno Krško se shranjevanje in obdelava radioaktivnih odpadkov iz prejšnjega odstavka nanaša tudi za potrebe prevzema radioaktivnih odpadkov s strani Republike Hrvaške skladno s Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/03).
(3) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za shranjevanje ali obdelavo radioaktivnih odpadkov za potrebe obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali za prevzem radioaktivnih odpadkov s strani Republike Hrvaške.
(vsebina vloge za pridobitev dovoljenja za shranjevanje svežega goriva na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za shranjevanje svežega goriva na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja je treba priložiti:
1. dele varnostnega poročila jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja v gradnji, pripravljenega v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika, v katerih je prikazana jedrska varnost objekta, v katerem se hrani sveže gorivo, in iz katerih je razvidno, da je objekt za shranjevanje svežega goriva varen tudi, če preostali del jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja ni dograjen;
2. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, v delu, povezanim z objektom za shranjevanje svežega goriva;
3. analizo požarne nevarnosti objekta za shranjevanje svežega goriva iz točke 3 Priloge 1 tega pravilnika;
4. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 3. točke tega odstavka;
5. uporabno dovoljenje za objekt za shranjevanje svežega goriva, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
6. projekt izvedenih del, ki mora prikazati obstoječe stanje objekta za shranjevanje svežega goriva in ki vsebuje podatke o spremembah in dopolnitvah projekta, pripravljen pa je v skladu z 41. členom tega pravilnika;
7. dokaze o kakovosti vgrajene opreme in materialov v skladu s programi zagotovitve kakovosti, standardi, tehničnimi predpisi ter predpisi glede kakovosti proizvodov in storitev;
8. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo objekta v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. dokazila, da so zunanji izvajalci med gradnjo objekta upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor investitor objekta;
10. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev dovoljenja za shranjevanje svežega goriva na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj že predložil in se niso spremenili.
(3) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za shranjevanje svežega goriva na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja.
(kategorizacija SSK v jedrskih elektrarnah)
Če želi upravljavec jedrske elektrarne uporabiti kategorizacijo SSK v skladu s točko 2.2 Priloge 1 tega pravilnika, mora k vlogi iz 26. in 27. člena tega pravilnika priložiti dokumente iz točke 2.4 Priloge 1 tega pravilnika.
(vsebina vloge za dovoljenje za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
5. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
6. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v zvezi s prenehanjem obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. rezultate meritev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti;
8. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 7. točke tega odstavka;
9. program kibernetske varnosti;
10. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na prenehanje obratovanja objekta in so v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
11. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah načrta, nastalih med obratovanjem objekta, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev dovoljenja za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj že predložil in se niso spremenili.
(3) Vlogo iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec objekta vložiti najmanj dve leti pred načrtovanim prenehanjem obratovanja.
(4) Pri odlagališčih se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na njihove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(5) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 3. točke in 9. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za prenehanje obratovanja.
3.4 Mnenje in dovoljenje za začetek in zaključek razgradnje objekta
(vsebina vloge za pridobitev mnenja k gradbenemu dovoljenju za odstranitev objekta oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev mnenja k gradbenem dovoljenju za odstranitev sevalnega ali jedrskega objekta oziroma za pridobitev dovoljenja za izvedbo rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika, za izvedbo razgradnje,
2. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
3. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. in 2. točke tega člena;
4. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za izvajanje rudarskih del, pripravljena v skladu z 41. členom tega pravilnika;
5. dokazila, da zunanji izvajalci med razgradnjo objekta upoštevajo enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor upravljavec objekta.
(vsebina vloge za dovoljenje za začetek razgradnje objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
3. program razgradnje objekta iz 51. člena tega pravilnika;
4. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
5. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
6. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 5. točke tega odstavka;
7. rezultate meritev monitoringa radioaktivnosti po prenehanju obratovanja;
8. projekt za izvedbo razgradnje, ki mora biti narejen na podlagi programa razgradnje in pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
9. podatke o izdanem gradbenem dovoljenju za odstranitev sevalnega ali jedrskega objekta;
10. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na začetek razgradnje v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
11. dokazila, da bodo zunanji izvajalci med razgradnjo objekta upoštevali enake standarde sevalne oziroma jedrske varnosti kakor upravljavec objekta;
12. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, in s podatki o spremembah in dopolnitvah načrta, nastalih po prenehanju obratovanja objekta, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev dovoljenja za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki so za objekt že veljavni ali potrjeni in se niso spremenili.
(3) Pri odlagališčih se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na njegove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(4) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za začetek razgradnje.
(5) Dovoljenje za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta se izda po pridobljenem gradbenem dovoljenju za odstranitev objekta.
(6) Do pridobitve dovoljenja za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta ni mogoče začeti z razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta na podlagi gradbenega dovoljenja za odstranitev.
(vsebina vloge za dovoljenje za zaključek razgradnje)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaključek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta, razen odlagališč, je treba priložiti:
1. varnostno poročilo o zaključku razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta;
2. poročilo o končnem pregledu radiološkega stanja lokacije objekta, s katerim se dokaže, da so ravni radioaktivnosti, vključno s hitrostjo doze sevanja ter kontaminacijo vode in zemljin z alfa, beta in gama sevalci, pod predpisanimi omejitvami;
3. program monitoringa objekta za celotno obdobje, za katerega je potrebna optimizacija zaščite in varstva pred sevanji in varovanja okolja, če se objekt po koncu razgradnje preda v uporabo z omejitvami;
4. potrdilo o odložitvi, predelavi ali ponovni uporabi vseh radioaktivnih snovi, nastalih med razgradnjo;
5. rezultate meritev monitoringa radioaktivnosti med razgradnjo;
6. dokazila o finančnih sredstvih za monitoring ter nadzor in vzdrževanje, če gre za primer iz prejšnje točke;
7. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 5. točke tega odstavka;
8. vrsto in način shranjevanja dokumentacije v arhivih o vseh preteklih dejavnostih, povezanih z objektom na lokaciji.
(2) Pri odlagališčih se dovoljenje za zaključek razgradnje nanaša na njihove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(3) Varnostno poročilo o zaključku razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. opis objekta,
2. cilje razgradnje,
3. merila za opustitev nadzora nad materialom in lokacijo,
4. dejavnosti razgradnje,
5. opis SSK, zgradb ali območja, nad katerimi nadzor ni odpravljen,
6. končno radiološko stanje,
7. izpolnjevanje meril za opustitev nadzora nad lokacijo,
8. opis inventarja nastalih radioaktivnih odpadkov in opis količine materiala nad katerim je bil opuščen nadzor,
9. analiza prejetih doz osebja,
10. opis dogodkov med razgradnjo in
11. opis naukov iz razgradnje.
(4) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za zaključek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta.
3.5 Druga mnenja in dovoljenja za posamezne objekte
(zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov)
Za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov se štejejo dela na odlagalnih objektih odlagališča za vzpostavitev njihovega stanja, ki je primerno za izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja.
(vsebina vloge za izdajo mnenja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov)
(1) K vlogi za pridobitev mnenja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. dokumentacijo sistema vodenja iz 60. člena tega pravilnika;
3. program zapiranja odlagališča, v katerem morajo biti določeni ukrepi in postopki za zaprtje ter predlagane faze in roki za izvedbo teh del;
4. rezultate meritev poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. projekt izvedenih del, ki mora prikazati obstoječe stanje objekta in je pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
7. projekt za izvedbo del za zapiranje, pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
8. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na zapiranje objekta v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
9. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, in s podatki o spremembah in dopolnitvah načrta, nastalih med obratovanjem objekta, kot ločeni in tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov;
10. dokazila, da bodo zunanji izvajalci med zapiranjem objekta upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor upravljavec objekta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev mnenja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki so za objekt že veljavni ali potrjeni in se niso spremenili.
(3) Pri površinskih predelovalnih objektih odlagališč se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na izdajo mnenja k zaključku njihove razgradnje.
(4) Pri odlagalnih objektih pod površjem, ki so bili zgrajeni z rudarskimi metodami, se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na izdajo mnenja k rudarskim delom.
(5) Če je odlagališče zgrajeno modularno, se dela za zapiranje lahko izvajajo postopoma po odlagalnih enotah.
(vsebina vloge za dovoljenje za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov;
2. načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča;
3. rezultate meritev poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti med zapiranjem;
4. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
5. projekt izvedenih del, pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
6. evidence odloženih radioaktivnih odpadkov;
7. izjavo upravljavca, da so zapiralna dela izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, in dokaze o kakovosti vgrajenih materialov v skladu s programom zagotovitve kakovosti.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča.
(vsebina vloge za dovoljenje za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine;
3. evidenco odložene rudarske ali hidrometalurške jalovine;
4. rezultate meritev poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti med zapiranjem;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. projekt izvedenih del, pripravljen v skladu z 41. členom tega pravilnika;
7. izjavo upravljavca, da so zapiralna dela izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, in dokaze o kakovosti vgrajenih materialov v skladu s programom zagotovitve kakovosti.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča.
(vsebina vloge za dovoljenje za zaključek rudarskih del)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaključek rudarskih del za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s podpoglavjem 4.1 tega pravilnika;
2. potrdilo o odložitvi, predelavi ali ponovni uporabi vseh radioaktivnih snovi, nastalih med rudarskimi deli;
3. poročilo o končnem pregledu radiološkega stanja lokacije objekta, s katerim se dokaže, da so ravni radioaktivnosti, vključno s hitrostjo doze sevanja ter kontaminacijo vode in zemljin z alfa, beta in gama sevalci, pod predpisanimi omejitvami;
4. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varnosti objekta na podlagi poročil iz 1. in 3. točke tega odstavka;
5. zaključni elaborat o izkoriščanju mineralnih surovin s podatki o preostalih zalogah na lokaciji.
(2) Uprava odobri varnostno poročilo in poročilo o končnem pregledu iz prejšnjega odstavka v postopku izdaje dovoljenja za zaključek rudarskih del.
(3) Dovoljenje za zaključek rudarskih del se izda po pridobljenem dovoljenju za opustitev izkoriščanja mineralnih surovin.
3.6 Referenčna in projektna dokumentacija
(referenčna dokumentacija)
Na zahtevo uprave mora investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta zagotoviti vpogled v referenčno dokumentacijo k dokumentaciji za pridobitev mnenj, soglasij ali dovoljenj iz 21. do 29. člena, 31. do 34. člena ter iz 36. do 39. člena tega pravilnika.
(vsebina in način izdelave projektne dokumentacije)
(1) Za določanje vsebine in načina izdelave projektne dokumentacije za manj pomembne sevalne objekte, sevalne objekte in jedrske objekte ter druge objekte na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja projektno dokumentacijo, če se gradi po zakonu, ki ureja graditev objektov, ali določbe predpisa, ki ureja način izdelave, zaporedje, vsebino in revizijo rudarskih projektov, če se izvajajo rudarska dela po zakonu, ki ureja rudarstvo.
(2) Projekt mora biti izdelan v skladu s projektnimi osnovami, pripravljenimi na podlagi določb 2. poglavja tega pravilnika.
(3) O projektnih osnovah iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika mora investitor sevalnega ali jedrskega objekta pridobiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost.
(navodila za uporabo, obratovanje in vzdrževanje)
Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s pridobitvijo ustreznega dovoljenja iz podpoglavij 3.2, 3.3, 3.4 in 3.5 tega pravilnika izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja gradnjo objektov.
4. VARNOSTNA DOKUMENTACIJA
4.1 Varnostno poročilo
(1) Varnostno poročilo je celovit dokument, ki daje temeljno podlago za upravni nadzor nad varnostjo sevalnega objekta ali jedrskega objekta ali objekta državne infrastrukture iz zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, po zaprtju odlagališč.
(2) Varnostno poročilo prvič pripravi investitor objekta za dokazovanje varnega obratovanja objekta, odobri pa ga uprava v postopku izdaje mnenja h gradnji sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Varnostno poročilo mora utemeljeno dokazovati, da objekt v celoti izpolnjuje vse pomembne varnostne zahteve. Varnostno poročilo mora podajati jasno razumevanje in sledljivost utemeljitev, izbir in odločitev, ki vplivajo na varnost. Vsebovati mora dovolj natančne informacije o objektu, da je mogoče na tej podlagi neodvisno oceniti varnost objekta.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora uporabljati varnostno poročilo kot podlago za stalno podporo varnega obratovanja objekta. Varnostno poročilo mora biti tudi podlaga za presojo, kako na varnost objekta vplivajo spremembe na objektu, v okolju ali načinu upravljanja objekta.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vsaj enkrat letno dopolniti varnostno poročilo tako, da vanj vključi izvedene spremembe v objektu in da upošteva pri oceni varnosti objekta vsa nova spoznanja in dejstva, vključno z informacijami glede lastnosti lokacije in njene okolice ter spremembe na podlagi novih upravnih zahtev. Prav tako mora upoštevati pri dopolnjevanju varnostnega poročila lastne izkušnje, nove upravne zahteve oziroma nove ali drugače uporabljene standarde ter razvoj znanosti in tehnologije in to kakor hitro je mogoče po tem, ko so na voljo nove informacije.
(vsebina varnostnega poročila)
(1) Varnostno poročilo sevalnega objekta, jedrskega objekta ali objekta državne infrastrukture iz zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, ki se gradi, poskusno obratuje, obratuje, je prenehal obratovati, miruje, se razgrajuje ali se izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč, mora vsebovati:
1. opis lokacije, splošni opis objekta in njegovega normalnega obratovanja ter opis zagotavljanja varnosti objekta,
2. opis programa predobratovalnih preizkusov pripravljen v skladu s Prilogo 9 tega pravilnika,
3. opis programa poskusnega obratovanja,
4. opis tehničnih lastnosti sevalnega ali jedrskega objekta in opis delovanja v vseh stanjih objekta,
5. opis zasnove projekta in doseganja osnovnih varnostnih ciljev, opis projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta ter opis, kako je dosežena njihova izpolnitev,
6. podroben opis varnostnih funkcij, vseh varnostnih sistemov, za varnost pomembnih SSK, njihovih projektnih osnov in opis delovanja vseh za varnost pomembnih SSK v vseh stanjih objekta,
7. seznam uporabljenih predpisov in standardov kot podlage za opise in varnostne analize, zajete v varnostnem poročilu,
8. opis notranje organiziranosti upravljavca objekta, ki je potrebna za zagotavljanje jedrske varnosti,
9. oceno varnostnih vidikov, povezanih z umestitvijo objekta v prostor,
10. opis varnostnih analiz za oceno varnosti sevalnega ali jedrskega objekta za pričakovane obratovalne dogodke, projektne dogodke, za jedrske objekte pa tudi za razširjene projektne dogodke ter primerjavo z varnostnimi merili in omejitvami radioloških izpustov. Opisane morajo biti tudi varnostne rezerve,
11. opis verjetnostnih varnostnih analiz, pripravljenih v skladu s 16. členom tega pravilnika,
12. opis postopkov za ravnanje ob nezgodi in smernic za obvladovanje težkih nesreč v jedrskih objektih, pri katerih lahko pride do težkih nesreč,
13. opis zaščite pred notranjimi požari v skladu s 3. točko Priloge 1 tega pravilnika,
14. opis načrta zaščite in reševanja ob nesreči ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku,
15. opis ukrepov za preglede, preizkušanje in nadzor SSK, opis programa za uporabo obratovalnih izkušenj in programa za obvladovanje staranja,
16. opis usposabljanja in izobraževanja zaposlenih,
17. obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje, pripravljene v skladu s 47. in 48. členom tega pravilnika, ter tehnične osnove, v katerih so obrazložene strokovne podlage za posamezni obratovalni pogoj ali omejitev,
18. opis strategije varstva pred sevanji, opis metod in ukrepov za zagotavljanje varstva delavcev pred ionizirajočimi sevanji, vključno z oceno njihovega varstva pred sevanji ter z oceno izpostavljenosti prebivalcev in okolja,
19. opis radioaktivnih in jedrskih snovi ter drugih virov sevanja,
20. opis ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
21. opis vseh dejavnosti, načrtovanih med obratovanjem objekta, za zaključek njegovega obratovanja in njegovo razgradnjo,
22. opis sistema vodenja,
23. opis fizičnega varovanja objekta ter jedrskih in radioaktivnih snovi,
24. predvidene in največje dovoljene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,
25. program monitoringa radioaktivnosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring radioaktivnosti in ustreza življenjski dobi objekta ter program spremljajočih meteoroloških meritev,
26. merila sprejemljivosti za skladiščenje ali odlaganje radioaktivnih odpadkov, če gre za skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov,
27. načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov, odlagališče hidrometalurške jalovine ali odlagališče rudarske jalovine in
28. merila za opustitev nadzora nad materialom iz razgradnje in nad lokacijo, kadar gre za razgradnjo objekta.
(2) Pri opisu in ocenah v varnostnem poročilu je treba obravnavati lokacijo v celoti, upoštevajoč tveganja, ki lahko vplivajo na vse objekte na lokaciji in izhajajo iz medsebojnih škodljivih vplivov med objekti na lokaciji.
(referenčna dokumentacija)
(1) Pri ugotavljanju varnosti sevalnih in jedrskih objektov se lahko poglavja v varnostnem poročilu sklicujejo tudi na referenčno dokumentacijo.
(2) Referenčna dokumentacija mora biti usklajena med seboj, z varnostnim poročilom in drugo dokumentacijo sevalnega ali jedrskega objekta.
(način navajanja informacij v varnostnem poročilu)
(1) Varnostno poročilo mora biti pripravljeno v skladu s stopenjskim pristopom, tako da morajo biti zadeve, pomembnejše za varnost, opisane podrobneje in izdatneje, manj pomembne pa manj podrobno.
(2) Informacije v varnostnem poročilu morajo biti navedene na naslednji način:
1. vsako poglavje varnostnega poročila mora biti zaokrožena tematska celota;
2. če je varnostno poročilo razdeljeno na več zvezkov, mora imeti vsak zvezek kazalo celotnega poročila;
3. informacije na načrtih, diagramih in skicah morajo biti berljive, vsi simboli in kratice pa razloženi.
(3) Varnostno poročilo se spreminja tako, da se stran, ki vključuje spremembo, nadomesti z novo, spremenjeno stranjo, na kateri je treba napisati novo številko revizije.
4.2 Obratovalni pogoji in omejitve za varno obratovanje
(osnove obratovalnih pogojev in omejitev)
(1) Obratovalni pogoji in omejitve za varno obratovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalni pogoji in omejitve), ki so del vsebine varnostnega poročila iz 44. člena tega pravilnika, morajo:
1. temeljiti na projektnih osnovah, rezultatih preizkusov in varnostnih analizah, ki upoštevajo negotovost teh analiz,
2. zagotavljati varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta v skladu s projektnimi osnovami in varnostnim poročilom, v primeru odlagališča radioaktivnih odpadkov pa tudi zagotavljati skladnost z zahtevami za varnost po zaprtju,
3. določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se preprečijo okoliščine, ki lahko vodijo v nesrečo, in ublažijo posledice morebitne nesreče,
4. vsebovati zahteve glede delovanja varnostnih sistemov in varnostnih funkcij v vseh stanjih objekta,
5. zagotavljati pripravljenost na obvladovanje razširjenih projektnih nesreč.
(2) Obratovalni pogoji in omejitve morajo biti določeni za vsa obratovalna stanja objekta. Pri jedrski elektrarni ta stanja med drugim zajemajo obratovanje pri moči, stanja zaustavitve in menjave goriva ter vsa morebitna vmesna stanja, pa tudi okoliščine zaradi vzdrževanja ali preizkušanj.
(vsebina obratovalnih pogojev in omejitev)
(1) Obratovalni pogoji in omejitve morajo vsebovati:
1. opredelitev pojmov,
2. varnostne meje,
3. mejne nastavitve parametrov varnostnih sistemov,
4. mejne pogoje obratovanja in zahteve po minimalno delujoči opremi, vključno z zahtevo, koliko SSK, pomembnih za sevalno ali jedrsko varnost, mora obratovati ali biti pripravljenih za obratovanje,
5. potrebne ukrepe pri prekoračitvi obratovalnih pogojev in omejitev ter razpoložljivi čas za izvedbo teh ukrepov,
6. zahteve glede preizkušanj, kalibracij in pregledov SSK, s katerimi se zagotavlja, da SSK lahko izpolnijo svojo funkcijo,
7. zahtevo glede najmanjšega števila osebja z dovoljenjem, potrebnim za varno obratovanje objekta v različnih stanjih objekta in
8. zahteve za doseganje kakovosti proizvoda, če gre za obdelavo radioaktivnih odpadkov.
(2) Za skladišče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva morajo obratovalni pogoji in omejitve upoštevati tudi:
1. okoljske razmere v skladišču (npr. temperatura, vlažnost, viri sevanja),
2. učinke sproščanja toplote iz radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, kar vključuje posamezne pakete radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva ali nepakirane izrabljene gorivne elemente in celotno skladišče,
3. učinke morebitnega sproščanja plinov iz radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, še zlasti nevarnost vžiga, eksplozije, deformacije paketov z radioaktivnimi odpadki, izrabljenim gorivom ali nepakiranih izrabljenih gorivnih elementov ali z vidika varstva pred sevanji,
4. ukrepe za preprečitev kritičnosti, kar vključuje posamezne pakete radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva ali nepakirane izrabljene gorivne elemente in celotno skladišče ter velja med normalnim in nenormalnim obratovanjem ter med nesrečami, in
5. primernost skladišča za ravnanje in ponovno razpolaganje z radioaktivnimi odpadki.
(določitev varnostnih mej, obratovalnih pogojev in nastavitev varnostnih sistemov)
(1) Med vrednostmi varnostnih mej, mejnimi nastavitvami parametrov varnostnih sistemov, alarmi in obratovalnimi pogoji mora biti predvidena ustrezna razlika, da ni prepogostega proženja varnostnih sistemov.
(2) Varnostne meje morajo biti določene konzervativno z upoštevanjem predpostavk in negotovosti varnostnih analiz.
4.3 Program razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v vseh fazah njegovega obratovanja in razgradnje voditi evidence, s katerimi zagotovi, da so vse količine radioaktivnih snovi v objektu znane, zaradi česar je olajšana razgradnja.
(1) Program razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta (v nadaljnjem besedilu: program razgradnje) mora temeljiti na varnostnih analizah, oceni radiološkega stanja objekta in najnovejših podatkih o objektu.
(2) Pri pripravi programa razgradnje je treba za zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti uporabiti stopenjski pristop, tako da se strategijo razgradnje in ustrezne načrte prilagodi zahtevnosti objekta, vrsti radioaktivnih snovi v njem in času v življenjski dobi objekta, v katerem se program izdeluje.
(3) Za vsa dela med razgradnjo, ki vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost, mora program razgradnje predvideti pisne postopke in opisati kadrovske potrebe za razgradnjo.
(4) Program razgradnje mora opredeliti glavne obstoječe sisteme in opremo, ki se uporabljajo med razgradnjo, in zagotoviti, da so na voljo. Opredeliti mora tudi morebitne spremembe in zamenjave teh sistemov ter potrebo po morebitnih novih objektih za izvedbo razgradnje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(5) Program razgradnje je treba redno pregledovati in posodabljati najmanj v sklopu občasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta. Pri tem je treba upoštevati spremembe v strategiji razgradnje, napredek v tehnologiji, spremembe zakonodajnih zahtev in objekta, ki vplivajo na njegovo razgradnjo, napredek del razgradnje, odklon od načrtovanega programa in potrebe po izvedbi razgradnje.
(6) Pregled in posodobitev programa razgradnje objekta morata potekati po postopku, določenem za odobritev sprememb v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(7) Program razgradnje mora biti tak, da je sevalna ali jedrska varnost objekta, potem ko preide v morebitno fazo mirovanja, čim manj odvisna od aktivnih sistemov.
(8) Če je na eni lokaciji več sevalnih ali jedrskih objektov, je treba pri pripravi programa razgradnje za posamezni objekt upoštevati tudi medsebojni vpliv in medsebojne odvisnosti teh objektov.
(9) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v programu razgradnje opisati strategijo razgradnje za objekt, vključno z opisom različic, časovnim okvirom in predvidenim končnim stanjem po zaključku razgradnje, pri čemer morajo biti podani in opisani razlogi za izbrano različico. Če izbrana različica ne vključuje takojšnje razgradnje, mora biti to utemeljeno. Strategija mora biti v skladu z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
(10) Program razgradnje mora predvideti, da upravljavec pred izročitvijo objekta v morebitno fazo mirovanja pripravi program opazovanja in nadzora, ki zagotavlja varnost v tej fazi in omogoča dokončno razgradnjo v prihodnosti.
(11) V primeru nenadne zaustavitve objekta je potrebno ponovno pregledati strategijo razgradnje na osnovi informacij in situacije, ki je pripeljala do nenadne zaustavitve in ugotoviti, če je potrebna revizija strategije. Če je nenadna zaustavitev posledica nesreče, je potrebno najprej vzpostaviti varno stanje objekta, preden se začnejo izvajati dela po odobrenem programu razgradnje.
(12) Program razgradnje za jedrsko elektrarno Krško se pripravi na podlagi določb prvega do sedmega odstavka tega člena in v skladu z določili Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/03).
(vsebina programa razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) Program razgradnje mora vsebovati:
1. opis objekta,
2. strategijo razgradnje in merila za opustitev nadzora nad materialom in lokacijo,
3. opis vodenja projekta,
4. opis dejavnosti razgradnje,
5. opis pregledov in vzdrževanja,
6. opis ravnanja z radioaktivnimi odpadki,
7. oceno stroškov razgradnje in vir financiranja,
8. varnostno oceno,
9. opis vplivov na okolje,
10. podatke o varstvu pri delu,
11. opis sistema vodenja,
12. načrt zaščite in reševanja skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku,
13. opis fizičnega varovanja objekta, ter
14. opis končnega pregleda radiološkega stanja.
(2) Program razgradnje, ki ga investitor priloži k vlogi za mnenje h gradnji, mora prikazati, da je razgradnja izvedljiva in da se lahko varno izvede z uporabo uveljavljenih metod ali s tistimi, ki so v razvoju.
5. SISTEM VODENJA IN VODITELJSTVO OSREDOTOČENO NA VARNOST
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in stalno izboljševati učinkovit in celovit sistem vodenja, ki mora biti usklajen z varnostnimi cilji organizacije, s katerimi se zagotavlja in krepi sevalna in jedrska varnost. Sistem vodenja mora biti vzpostavljen v vseh fazah sevalnega ali jedrskega objekta. Če je investitor Republika Slovenija, vlogo vodstva investitorja po tem pravilniku izvršuje pravna oseba, ki jo za izvajanje investicije določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Sistem vodenja iz prejšnjega odstavka mora združevati vse dejavnosti vodenja, vključno z obvladovanjem varnosti, varovanja in kakovosti, varovanjem zdravja in okolja, obvladovanjem gospodarnosti ter upoštevanjem človeškega in organizacijskega dejavnika ter socialnih vidikov, pri čemer varnost ne sme biti ogrožena.
(3) Sistem vodenja iz prvega odstavka tega člena mora zagotavljati doseganje varnostnih ciljev in stalno izboljševanje varnosti objekta ter visoko raven varnostne kulture z:
– usklajevanjem vseh zahtev za varno vodenje sevalnega ali jedrskega objekta,
– vodenjem organizacije in njenih aktivnosti,
– opisom vodenja organizacije in njenih aktivnosti,
– opisom načrtovanih in sistematičnih ukrepov, potrebnih za izpolnitev vseh zahtev,
– zagotavljanjem, da se zahteve, ki se nanašajo na zdravje, okolje, varovanje, kakovost, gospodarnost, socialne vidike ter vidike medsebojne povezave med človeškim in organizacijskim dejavnikom ne obravnavajo ločeno od zahtev sevalne ali jedrske varnosti z namenom, da se prepreči morebitni negativni vpliv drugih zahtev na sevalno ali jedrsko varnost.
(4) Varnost sevalnega ali jedrskega objekta mora biti najpomembnejši del sistema vodenja in mora prevladati nad vsemi drugimi zahtevami. Varnostni vidiki se morajo prednostno upoštevati pri vseh odločitvah in nalogah.
(5) Sistem vodenja mora temeljiti na:
– predpisih, ki urejajo jedrsko in sevalno varnost,
– spoštovanju formalnih dogovorov z zainteresiranimi stranmi,
– standardih in smernicah, za katere se je odločil investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta.
(6) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora biti sposoben dokazati uspešno izpolnjevanje zahtev sistema vodenja.
(7) Sistem vodenja mora predvideti reševanje nasprotij interesov pri sprejemanju odločitev. Možni vplivi ukrepov fizičnega varovanja na varnost in varnostnih ukrepov na fizično varovanje morajo biti prepoznani in se morajo rešiti tako, da niti varnost niti varovanje nista ogrožena.
(8) Sistem vodenja mora zagotoviti, da so prepoznane, utemeljene, načrtovane, izvedene in ocenjene vse spremembe vključno z organizacijskimi in kumulativnimi vplivi manjših sprememb, ki lahko pomembno vplivajo na varnost. Sistem vodenja mora zagotoviti, da je vpliv vseh sprememb predhodno analiziran.
(9) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da so odločitve, ki vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost, sprejete pravočasno in da se pred sprejetjem opravijo analize in posvetovanja, tako da so upoštevani vsi potrebni varnostni vidiki. Zadeve, povezane z varnostjo, morajo pregledati usposobljeni strokovnjaki, ki niso bili neposredno vključeni v pripravo in sprejemanje odločitev. V sistemu vodenja morajo biti določene zahteve, ki se nanašajo na neodvisna vrednotenja in potrebne kompetence, ki jih morajo imeti pregledovalci.
(10) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da sistem vodenja vključuje pogoje normalnega obratovanja in pričakovanih obratovalnih dogodkov ter morebitne nesreče in upošteva varnost pri projektiranju, gradnji, obratovanju, razgradnji in zaprtju sevalnega ali jedrskega objekta, v primeru odlagališča radioaktivnih odpadkov pa tudi obdobje po zaprtju.
(11) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti sistem, s katerim se stalno spremlja, zagotavlja in po potrebi izboljšuje sevalna in jedrska varnost.
(12) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se obratovalne izkušnje, veljavni standardi ter nova dognanja na podlagi raziskovalnih dejavnosti sistematično zbirajo, analizirajo in stalno uporabljajo za izboljšanje sevalne in jedrske varnosti objekta, pa tudi dejavnosti osebja. Za izboljšanje varnosti se morajo uporabiti lastne in tuje obratovalne izkušnje.
(odgovornosti in pooblastila za sistem vodenja)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta je odgovorno in pooblaščeno za vzpostavitev, uvedbo, izvajanje, vzdrževanje in stalno izboljševanje sistema vodenja z namenom zagotovitve varnosti in izpolnitve vseh predpisanih zahtev. Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora dodeliti sredstva za izvajanje teh dejavnosti.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta lahko pooblasti posameznika, ki je odgovoren za razvoj, izvajanje in vzdrževanje sistema vodenja, kljub temu pa vodstvo ohrani odgovornost za sistem vodenja.
(3) Pooblaščeni posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti neposredni dostop do vodstva.
(4) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta je odgovorno za sistem vodenja, tudi če je v vzpostavitev celotnega sistema vodenja ali le njegovega dela vključena zunanja organizacija.
(stopenjski pristop sistema vodenja)
(1) Pri vzpostavitvi in izvajanju sistema vodenja se mora upoštevati stopenjski pristop.
(2) Načelo stopenjskega pristopa zahtev sistema vodenja je treba določiti in upoštevati za proizvode, storitve in dejavnosti vseh procesov, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(3) V sistemu vodenja morajo biti dokumentirana merila, s katerimi se vzpostavi stopenjski pristop. Pri tem je treba upoštevati:
– pomen za varnost in kompleksnost organizacije, delovanje objekta oziroma naprave,
– pomembnost in zahtevnost posameznega procesa ali dejavnosti in njihovi rezultati,
– nevarnosti in obseg povezanih potencialnih tveganj na varnost, zdravje, okolje, varovanje, kakovost in ekonomičnost posameznega objekta ali dejavnosti,
– možne nevarnosti, varnostna tveganja in sevalne vplive pri izvajanju procesov ali dejavnosti in
– možne negativne vplive in posledice na varnost v primeru napačne izvedbe procesa ali dejavnosti, nepričakovanega dogodka med izvedbo ali nedoseganja cilja.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora prepoznati, vzpostaviti in dokumentirati organizacijsko sestavo in procese, ki zagotavljajo varno in zanesljivo obratovanje objekta in primeren odziv ob izrednem dogodku. Učinkovitost organizacijske sestave je treba dokazati in redno vrednotiti.
(2) V sistemu vodenja morajo biti v pisni obliki jasno določena in dokumentirana pooblastila, odgovornosti, hierarhična povezanost oseb in organizacij ali organizacijskih skupin, ki izvajajo dejavnosti, pomembne za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta ali obvladovanje izrednega dogodka.
(3) Povezave med osebami ali organizacijskimi skupinami znotraj sevalnega ali jedrskega objekta in njegove povezave z zunanjimi organizacijami morajo biti jasno določene.
(4) Izvajanje sprememb, vključno z organizacijskimi spremembami in drugimi manjšimi spremembami, ki lahko skupaj vplivajo na varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta, obvladovanje izrednega dogodka ali vsebino varnostnega poročila, je treba nadzorovati in obvladovati v skladu z zahtevami za odobritev sprememb v objektu. Vsako spremembo je treba vnaprej upravičiti, načrtovati in oceniti v skladu z desetim odstavkom 65. člena tega pravilnika.
(5) Organizacijske spremembe iz prejšnjega odstavka se mora analizirati, načrtovati, nadzirati in spremljati in s tem zagotoviti, da sprememba ne vpliva na sevalno ali jedrsko varnost. O spremembah se mora obveščati vse zainteresirane strani in o njih voditi zapise.
(voditeljstvo osredotočeno na varnost)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora stalno dokazovati, da je voditeljstvo osredotočeno na varnost učinkovito na vseh organizacijskih ravneh.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti in vzdrževati voditeljstvo osredotočeno na varnost z namenom spodbujanja močne varnostne kulture in izboljšanja učinkovitosti, povezane z varnostjo.
(3) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora:
1. vzpostaviti, zagovarjati in spoštovati organizacijski pristop, ki določa, da je zagotavljanje varnosti prednostna naloga, varnostna vprašanja pa se obravnavajo prednostno glede na njihovo pomembnost;
2. vzpostaviti in razvijati skupne organizacijske vrednote ter pričakovanja v organizaciji kot podporo izvajanju sistema vodenja ter spodbujati varnostno kulturo;
3. zagotoviti varnost z vzajemnim delovanjem zaposlenih, tehnologije in organizacije;
4. seznanjati zaposlene z nujnostjo, da sprejemajo osebne in organizacijske vrednote ter pričakovanja v organizaciji in da izvajajo dejavnosti v skladu s sistemom vodenja;
5. zagotoviti, da zaposleni sprejemajo osebno odgovornost za zagotavljanje varnosti in da zaposleni pri sprejemanju odločitev na vseh nivojih upoštevajo, da je varnost najvišja prioriteta.
6. zagotoviti, da se vsi zaposleni seznanijo s sistemom vodenja z namenom, da se spodbudi njihovo sodelovanje pri stalnem izboljševanju sistema vodenja.
(4) Vodje na vseh ravneh organizacijske strukture sevalnega ali jedrskega objekta zagotavljajo, da njihovo voditeljstvo vključuje:
1. določitev ciljev, ki zagotavljajo varnost in so skladni s poslovno in varnostno politiko;
2. razvoj kompetenc za voditeljstvo osredotočeno na varnost, izkazovanje zavezanosti za izboljševanje varnosti in spodbujanje močne varnostne kulture;
3. razvoj individualnih in organizacijskih vrednot in pričakovanj glede varnosti s tem, da vodje jasno izražajo svoja stališča, dejanja in odločitve;
4. zagotavljanje, da njihova dejanja spodbujajo poročanje zaposlenih o problemih, povezanih z varnostjo, odprto komunikacijo in stalno učenje ter da se dejanja in pogoji, ki so škodljivi za varnost, prepoznajo in odpravijo.
(5) Vodje na vseh ravneh organizacijske strukture sevalnega ali jedrskega objekta:
1. spodbujajo in podpirajo zaposlene pri doseganju varnostnih ciljev in pri varnem izvajanju svojih nalog na način, da varnost ni ogrožena;
2. vključujejo vse zaposlene v dejavnosti za stalno izboljševanje varnosti;
3. jasno predstavijo podlage za odločitve, ki so ključne za varnost.
(6) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je jasno, kdaj, kako in kdo sprejema odločitve v okviru sistema vodenja.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti strategije, dolgoročne in kratkoročne cilje ter načrte organizacije, ki so v skladu z varnostno politiko organizacije iz 63. člena tega pravilnika.
(2) Strategije, dolgoročni in kratkoročni cilji ter načrti iz prejšnjega odstavka:
– morajo biti izdelani s sodelovanjem zaposlenih;
– ne smejo ogrožati sevalne in jedrske varnosti;
– morajo biti določeni celovito, tako da so njihovi skupni vplivi na varnost razumljivi in obvladljivi ter da varnost zaradi drugih nalog ni ogrožena.
(3) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti merljive varnostne cilje za različne organizacijske ravni, ki so v skladu s strategijami, cilji in načrti organizacije.
(4) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti redno pregledovanje izpolnjevanja varnostnih ciljev v dokumentih iz prvega odstavka tega člena in sprejem ukrepov za odpravo morebitnih odstopanj.
(sodelovanje z zainteresiranimi stranmi)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora opredeliti, kdo so zanj zainteresirane strani, zagotoviti učinkovito sodelovanje z zainteresiranimi stranmi in opredeliti strategijo komuniciranja z njimi.
(2) Strategija komuniciranja z zainteresiranimi stranmi mora opredeliti:
– sprotno in učinkovito obveščanje zainteresiranih strani o sevalnih tveganjih, ki so povezana z obratovanjem objektov ter določiti načine prenosa informacij;
– pravočasno in učinkovito komuniciranje z zainteresiranimi stranmi, pri čemer so prepoznana njihova pričakovanja in zagotovljeno, da so zainteresirane strani pravočasno seznanjene z zanje pomembnimi informacijami o okoliščinah, ki so se spremenile oziroma niso bile pričakovane in so pomembne za varnost;
– načine vključitve pomislekov in pričakovanj zainteresiranih strani v proces odločanja, ki so povezana z varnostjo.
(dokumentacija sistema vodenja)
(1) Sistem vodenja mora biti dokumentiran.
(2) Dokumentacija sistema vodenja mora vključevati najmanj:
1. izjavo o usmeritvah in ciljih, vključno z vrednotami in pričakovanji vodstva,
2. opis sistema vodenja investitorja ali upravljavca,
3. varnostno politiko z navedbo, da je prednostna naloga varovanje ljudi in okolja pred viri ionizirajočega sevanja,
4. opis organizacijske strukture investitorja ali upravljavca,
5. opis, kako je sistem vodenja usklajen s predpisi, ki se nanašajo na dejavnost investitorja ali upravljavca,
6. določitev odgovornosti za zagotavljanje varnosti,
7. opis funkcijskih odgovornosti, pooblastil ter medsebojnih odnosov zaposlenih med vodenjem, izvajanjem in vrednotenjem posameznih procesov,
8. opis vseh procesov in podpornih informacij, ki pojasnijo, kako se posamezne dejavnosti pripravijo, pregledajo, izvedejo, dokumentirajo, preverijo in izboljšajo,
9. opis povezav z zunanjimi organizacijami in zainteresiranimi stranmi,
10. opis nadzora nad delom zunanjih izvajalcev,
11. opis beleženja in pregleda znanja, informacij in podatkov o vseh zadevah, povezanih z varnostjo, ter opis načina in vodenja hrambe teh zapisov,
12. opis načina zagotavljanja prenosa znanja osebju v različnih fazah objekta.
(3) Poleg zgoraj navedenih dokumentov lahko dokumentacija sistema vodenja vključuje tudi postopke, navodila, specifikacije, slike, gradiva za usposabljanje in druge dokumente, ki opisujejo procese, določajo zahteve ali vzpostavljajo specifikacije izdelkov.
(4) Dokumentacija sistema vodenja mora biti obvladovana. Osebe, odgovorne za izdelavo, pregledovanje, revidiranje in odobritev dokumentov morajo biti kompetentne za izvajanje svojih nalog in morajo imeti dostop do ustreznih informacij, ki so osnova za vhodne podatke ali odločitve.
(5) Dokumentacija sistema vodenja mora biti usklajena s projektnimi zahtevami in dejanskim stanjem objekta.
(6) Dokumentacija sistema vodenja mora biti napisana tako, da jo dobro razumejo tisti, ki jo uporabljajo.
(7) Posamezni dokumenti morajo biti obvladovani, veljavni, uporabni, redno pregledani in posodobljeni, čitljivi, takoj prepoznavni in enostavno dosegljivi tam, kjer se uporabljajo.
(8) Dokumentacija, potrebna za izvajanje procesov iz prvega odstavka 66. člena tega pravilnika, mora biti nadzorovana. Revizije dokumentov morajo biti obvladovane in pregledane. O revizijah dokumentov se morajo voditi zapisi. Spremembe dokumentov morajo biti pregledane, shranjene in potrjene na enak način kakor prvotni dokumenti. Zagotoviti je treba, da se uporabljajo veljavni dokumenti.
(9) Sistem vodenja mora predvideti zapise o dejavnostih. Zapisi, ki morajo biti nadzorovani, se obvladujejo na enak način, kot se obvladuje dokumentacija. Vsi veljavni zapisi morajo biti čitljivi, celoviti, prepoznavni, dosegljivi in obvladovani v celotnem času hrambe zapisa.
(10) Pri pripravi dokumentacije je treba upoštevati stopenjski pristop. Dokumentacija sistema vodenja mora odražati značilnosti organizacije in njenih dejavnosti ter biti sorazmerna glede na zahtevnost procesov in njihovih medsebojnih vplivov.
(hranjenje dokumentarnega gradiva jedrskih in sevalnih objektov)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora v internih aktih določiti roke hranjenja dokumentarnega gradiva ter z njimi povezanih preizkusnih materialov in vzorcev v skladu z zakonodajo in v skladu s pomembnostjo za sevalno in jedrsko varnost, pri čemer mora upoštevati naslednje:
1. pet let za dokumentarno gradivo, ki je manj pomembno s stališča sevalne in jedrske varnosti;
2. obratovalno dobo sevalnega ali jedrskega objekta za dokumentarno gradivo, ki je pomembno s stališča sevalne in jedrske varnosti;
3. hranjenje po prenehanju obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta, če je tako za posamezne vrste dokumentarnega gradiva določeno z drugimi predpisi.
(2) Dokumentarno gradivo iz prejšnjega odstavka se mora hraniti v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi, ter zagotavljati dostopnost ves čas trajanja hrambe.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvajalca dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti in razvijati politiko vodenja in jo dokumentirati v sistemu vodenja.
(2) Politika vodenja iz prejšnjega odstavka mora biti prilagojena dejavnosti organizacije in mora podpirati varnostno politiko iz 63. člena tega pravilnika.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora v okviru sistema vodenja pripraviti pisni dokument o svoji varnostni politiki (v nadaljnjem besedilu: varnostna politika), s katerim se zaveže k izvajanju varnostne politike in njenih ciljev ter zagotavljanju visoke stopnje sevalne in jedrske varnosti.
(2) Varnostna politika mora biti izdana kot samostojni dokument ali pomemben del skupne politike organizacije.
(3) Varnostna politika mora:
1. opredeliti investitorjevo oziroma upravljavčevo zavezo, da zagotavlja potrebna sredstva za doseganje zastavljenih ciljev;
2. dajati jasno prednost zagotavljanju varnosti pred vsemi drugimi dejavnostmi v objektu;
3. vsebovati obvezo za stalno izboljševanje varnosti;
4. zahtevati usmeritve za izvajanje varnostne politike in predvideti način spremljanja njene učinkovitosti;
5. vsebovati zastavljene varnostne cilje, oblikovane tako, da jih vodstvo objekta lahko spremlja in po potrebi ukrepa;
6. vsebovati ključne usmeritve glede kibernetske varnosti;
7. vsebovati zahteve za stalne izboljšave sevalne in jedrske varnosti na podlagi:
– rednih in celovitih presoj varnosti sevalnega ali jedrskega objekta, pri čemer se upoštevajo obratovalne izkušnje, raziskave s področja sevalne in jedrske varnosti ter nova dognanja v znanosti in tehnologiji;
– pravočasne uvedbe prepoznanih izboljšav, če se te izkažejo za smiselne;
– takojšnjega obravnavanja novih podatkov, ki so lahko pomembni za varnost sevalnega ali jedrskega objekta;
8. vključevati vidike varovanja oziroma nadzora nad jedrskimi snovmi in fizičnega varovanja;
9. vključevati vidike pripravljenosti za obvladovanje izrednega dogodka;
10. vsebovati zahteve glede doslednega upoštevanja pisnih obratovalnih postopkov.
(4) Zaposleni morajo biti seznanjeni z varnostno politiko, jo razumeti in jo izvajati.
(5) Z varnostno politiko morajo biti seznanjeni tudi zunanji izvajalci, tako da razumejo pričakovanja upravljavca in jih znajo s svojimi dejavnostmi uresničiti.
(6) Vodstvo investitorja ali upravljavca mora v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preverjati ustreznost in učinkovitost varnostne politike.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti obseg potrebnih virov (osebje, infrastruktura, delovno okolje, informacije, znanje, dobavitelji in finančna sredstva) in zahtevanih kompetenc za varno izvajanje dejavnosti organizacije, vzpostavitev, izvedbo, ocenjevanje in stalno izboljševanje sistema vodenja ter zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti vse potrebne vire in kompetence z namenom, da lahko izvaja svoje aktivnosti in obveznosti tako, da je varnost zagotovljena v vseh fazah sevalnega ali jedrskega objekta kot tudi v primeru izrednega dogodka.
(3) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti, katere kompetence in katere vire mora razvijati in jih obdržati znotraj organizacije in katere kompetence in vire lahko pridobi zunaj nje.
(4) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora s sistemom vodenja in kot sestavni del samovrednotenja ter pregledov sistema vodenja ocenjevati primernost virov ter uspešnost izrabe virov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Znanje in informacije se upravljajo na enak način kot viri.
(osebje sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora na vseh ravneh organizacije s sistematično analizo določiti potrebno število zaposlenih in zahteve za njihovo kompetentnost za zagotavljanje sevalne oziroma jedrske varnosti. Zaposleni morajo biti kompetentni za varno in uspešno izvajanje svojih nalog ter razumeti standarde, ki jih uporabljajo pri svojem delu.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti usposabljanje ali sprejeti druge ukrepe, da se doseže zahtevana stopnja kompetentnosti. Poleg tega mora izvajati vrednotenje uspešnosti usposabljanja in izvedenih ukrepov.
(3) Zaposleni morajo imeti ustrezno izobrazbo, biti ustrezno usposobljeni ter pridobiti ustrezne veščine, znanja in izkušnje. Usposabljanja morajo zagotoviti, da se zaposleni zavedajo ustreznosti in pomembnosti svojih dejavnosti ter kako njihove dejavnosti prispevajo k varnosti pri doseganju organizacijskih ciljev.
(4) Vodje na vseh ravneh morajo zagotoviti, da se pri sprejemanju odločitev upošteva ustrezno strokovno znanje, veščine in izkušnje zaposlenih.
(5) Znotraj organizacije morajo biti zagotovljene kompetence vključno z:
1. voditeljskimi sposobnostmi na vseh vodstvenih ravneh;
2. kompetencami, ki zagotavljajo spodbujanje in vzdrževanje visoke stopnje varnostne kulture;
3. strokovnim znanjem v zvezi z razumevanjem tehničnih, človeških in organizacijskih vidikov, ki se nanašajo na njihov objekt ali dejavnost z namenom zagotoviti varnost.
(6) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da vsi v organizaciji razumejo ustrezne zahteve sistema vodenja in da razumejo, kako njihove dejavnosti vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost in izpolnjevanje ciljev organizacije.
(7) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in dokumentirano preverjati ustreznost števila zaposlenih ter njihovo kompetentnost za dela, povezana s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(8) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti desetletni načrt zaposlovanja na področjih, pomembnih za sevalno in jedrsko varnost, pri čemer je treba načrt zaposlovanja pregledati in po potrebi posodobiti najmanj vsaka tri leta.
(9) Vsako načrtovano spremembo v številu zaposlenih, ki bi lahko pomembno vplivala na sevalno ali jedrsko varnost, je treba vnaprej upravičiti, načrtovati in po uveljavitvi spremembe tudi oceniti.
(10) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta je odgovorno za vzdrževanje znanja in kompetenc, s katerimi se zagotavlja sevalna in jedrska varnost v vseh fazah objekta.
(11) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti ustrezno število zaposlenih delavcev, ki razumejo projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta in dejanski projekt ter obratovanje objekta v vseh njegovih stanjih in ki pripravljajo projektne naloge in merila sprejemljivosti za prepustitev del, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo, zunanjim izvajalcem, nadzorujejo izvajanje teh del in jih po prevzemu tudi ocenjujejo.
(vodenje procesov in dejavnosti)
(1) Procesi, ki so potrebni, da se z njimi zagotovi:
1. doseganje varnostnih ciljev organizacije ne da bi bila varnost ogrožena,
2. sredstva za izpolnjevanje vseh zahtev ter
3. dostavo proizvodov organizacije,
morajo biti prepoznani, vzpostavljeni, preverjani in stalno izboljševani, njihov razvoj pa mora biti načrtovan.
(2) Vodenje procesov in posameznih aktivnosti mora zagotoviti:
1. razvoj in dokumentiranje procesov ter vzdrževanje potrebnih pripadajočih dokumentov;
2. uspešne medsebojne povezave med procesi;
3. usklajenost dokumentacije, ki opisuje procese z obstoječimi dokumenti;
4. da so v dokumentaciji, ki opisuje procese, določeni vsi potrebni zapisi, ki izkazujejo doseganje rezultatov izvajanja procesov;
5. spremljanje procesov in poročanje o izvajanju procesov;
6. uvajanje izboljšav v procese;
7. usklajenost procesov in njihovih morebitnih sprememb z dolgoročnimi cilji, strategijami, načrti in cilji organizacije;
8. v vodenje procesov in dejavnosti morajo biti vključeni vidiki zagotavljanja pripravljenosti za obvladovanje izrednega dogodka.
(3) Procesi in spremembe procesov se morajo načrtovati, vzpostaviti, preverjati in izvajati tako, da varnost ni ogrožena in da so izpolnjene predpisane zahteve.
(4) Procesi se morajo izvajati, vrednotiti in stalno izboljševati, pri čemer se morajo upoštevati tudi povratne informacije.
(5) Vsi procesi morajo biti redno ovrednoteni glede na njihovo uspešnost in zmožnost zagotavljanja varnosti.
(6) Zaporedje procesov, povezave in medsebojni vplivi med procesi morajo biti določeni tako, da varnost ni ogrožena. Zagotoviti je treba učinkovite medsebojne povezave med procesi. Posebno pozornost je treba nameniti medsebojnim vplivom med procesi znotraj organizacije in procesi z zunanjimi organizacijami.
(7) V procese je treba vključiti tudi vidike fizičnega varovanja, tako da varnost ni ogrožena.
(8) Določeni in izvedeni morajo biti postopki, s katerimi se zagotavlja učinkovitost uvajanja procesov in nadzor nad njimi.
(9) Pregledi, preizkušanja, preverjanja, validacije in merila sprejemljivosti ter odgovornosti za izvajanje teh dejavnosti, morajo biti določeni z upoštevanjem stopenjskega pristopa. Določi se tudi, kdaj in v kateri fazi je treba izvesti neodvisni pregled, preizkušanja, preverjanja in validacije.
(10) Vsako dejavnost, ki bi lahko vplivala na varnost, je treba izvajati pod nadzorovanimi pogoji z razumljivimi in odobrenimi postopki, navodili in načrti ali drugimi sredstvi. Ta morajo biti validirana pred prvo uporabo in občasno pregledana, da se zagotovita njihova ustreznost in učinkovitost. Osebje, ki izvaja dejavnosti, ki se nanašajo na procese, mora sodelovati v postopku validacije.
(nadzor zunanjih izvajalcev in dobaviteljev)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora skleniti pogodbo s prodajalci, izvajalci in dobavitelji za določitev, spremljanje, vodenje in dobavo posameznih izdelkov ali storitev, ki lahko vplivajo na varnost.
(2) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta je odgovoren za varnost tudi za dela, ki jih zanj opravljajo izvajalci in njihovi podizvajalci.
(3) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti jasno predstavo in znanje o nabavljenem proizvodu ali storitvi. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti kompetence za določitev obsega in standarda zahtevanega proizvoda ali storitve in mora biti kompetenten za kasnejšo ocenjevanje, ali dobavljen proizvod oziroma storitev izpolnjuje veljavne varnostne zahteve.
(4) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v sistemu vodenja predvideti nadzor nad procesi ali dejavnostmi po posameznih procesih, ki jih zanj izvajajo izvajalci in njihovi podizvajalci, tako da:
1. zahteva od svojih izvajalcev, da vzpostavijo, dokumentirajo in izvajajo sistem vodenja;
2. izvede presojo izvajalcev storitev in dobaviteljev opreme in izdelkov;
3. izbira izvajalce ali dobavitelje na podlagi vnaprej določenih meril;
4. oceni, če ima izvajalec sredstva in strokovna znanja za zagotavljanje varnosti ter kakovosti proizvodov ali storitev,
5. preverja, če dobavitelji in izvajalci razumejo varnostne zahteve ter če dela izvajajo v skladu z varnostnimi zahtevami;
6. zagotovi, da so proizvodi in storitve izvajalcev in dobaviteljev v skladu z varnostnimi zahtevami;
7. preverja, če imajo dobavitelji in izvajalci nadzor nad svojimi podizvajalci;
8. zagotovi, da so pogodbene zahteve, vključno z varnostnimi zahtevami, jasno določene;
9. potrdi s pregledi, preizkušanjem, preverjanjem in validacijo pred sprejetjem, vgradnjo ali obratovanjem, da dejavnosti ali izdelki izpolnjujejo predpisana merila;
10. oblikuje in določi merila za nabavo izdelkov ter jih dokumentirati. Dobavitelj mora investitorju ali upravljavcu dostaviti dokazila o izpolnjevanju meril pred uporabo izdelka;
11. pri naročilu varnostno pomembnih SSK zahteva od proizvajalcev oziroma dobaviteljev možnost lastnega nadzora ali nadzora osebja uprave, vključno s pregledi v prostorih proizvajalcev oziroma dobaviteljev.
(kakovost projekta in vgrajene opreme)
(1) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta, vključno z njegovimi spremembami ali nadgradnjami, mora biti skladen s projektnimi standardi in smernicami ter ustreznimi projektnimi zahtevami in projektnimi osnovami.
(2) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vpeljati postopke za prepoznavanje poneverjenih delov oziroma okrepiti dejavnosti v nabavni verigi tako, da se prepreči uporabo takšnih predmetov.
(1) Zaposleni v organizaciji investitorja ali upravljalca sevalnega ali jedrskega objekta od vodstva navzdol morajo gojiti močno varnostno kulturo. Sistem vodenja in voditeljstvo osredotočeno na varnost morata zagotavljati in vzdrževati močno varnostno kulturo.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora podpirati in spodbujati močno varnostno kulturo s krepitvijo:
1. skupnega razumevanja ključnih vidikov varnosti in varnostne kulture v organizaciji, ki vključuje zavedanje o sevalnem tveganju in drugih nevarnosti pri delu;
2. individualne in skupne zavezanosti za varnost;
3. sprejetja osebne odgovornosti za varnost;
4. organizacijske kulture, katere vrednote so zaupanje, sodelovanje in odprta komunikacija ter poročanje o človeških in organizacijskih napakah ali odstopanjih;
5. pričakovanih vedenj in ravnanj, ki spodbujajo visoko stopnjo varnostne kulture;
6. varnega in uspešnega izvajanja nalog ob upoštevanju medsebojnih vplivov med zaposlenimi, tehnologijo in organizacijo;
7. poročanja o problemih, ki se nanašajo na tehnične, človeške in organizacijske dejavnike ter na poročanje o kakršnihkoli pomanjkljivosti povezanih s SSK z namenom, da se prepreči poslabšanje varnosti. Pomanjkljivosti je potrebno pravočasno potrditi, o izvedenih ukrepih pa pravočasno poročati;
8. načinov, s katerimi si organizacija nenehno prizadeva za razvoj in izboljšanje varnosti ter varnostne kulture z uporabo sistematičnega pristopa (to je pristop, ki se nanaša na celoten sistem, ki upošteva vse povezave med tehničnim, človeškim in organizacijskim dejavnikom);
9. dodeljevanja odgovornosti in pooblastil organizacijam ter zaposlenim za varnost na vseh ravneh;
10. ukrepov za spodbujanje spraševanja, kritičnega razmišljanja in stalnega učenja zaposlenih na vseh ravneh organizacije;
11. preprečevanja neutemeljenega samozadovoljstva, ki lahko vpliva na varnost;
12. skupnega razumevanja ključnih vidikov varnosti in varnostne kulture v organizaciji;
13. konzervativnega odločanja pri izvajanju vseh dejavnostih, ki se nanašajo na varnost;
14. izmenjave idej med varnostno kulturo in kulturo varovanja ter kombinacijo obeh;
15. zagotavljanja pripravljenosti za obvladovanje izrednega dogodka.
(3) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da njegovi dobavitelji in zunanji izvajalci, katerih delo lahko vpliva na varnost sevalnega ali jedrskega objekta, izvajajo svoje dejavnosti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(merjenje, vrednotenje in izboljševanje sistema vodenja)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora meriti, vrednotiti in izboljševati učinkovitost sistema vodenja z namenom povečati stopnjo varnosti, kot tudi zmanjšati pojav dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost.
(2) Za zagotovitev želenih rezultatov organizacije mora investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta spremljati in meriti uspešnost sistema vodenja z namenom, da se na podlagi povratnih informacij prepoznajo pomanjkljivosti in prednosti organizacije ter priložnosti za izboljšave in poveča sevalna in jedrska varnost.
(3) Vse procese je treba redno ocenjevati glede njihove učinkovitosti in zmožnosti zagotavljanja varnosti.
(4) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da so določeni in uporabljeni kazalniki uspešnosti z namenom, da oceni uspešnost sistema vodenja in potrdi, da so procesi in dejavnosti organizacije primerni za doseganje želenih rezultatov. Trendi kazalnikov uspešnosti morajo biti redno ocenjeni in analizirani. Narejena mora biti ocena tveganja glede možnih sevalnih vplivov, ki izhajajo iz posameznega procesa ali dejavnosti. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta se na podlagi ocene tveganja odloči, ali so potrebne spremembe sistema vodenja.
(neskladja, popravljalni in preventivni ukrepi)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da so prepoznani vzroki neskladij, dogodkov in varnostnih vprašanj. Njihove možne posledice se morajo oceniti, obvladovati in omiliti. Pravočasno je treba uvesti popravljalne ukrepe za odpravo vzrokov neskladij in preventivne ukrepe za preprečitev novih ali podobnih neskladij. Spremljati je treba stanje izvedenih popravljalnih in preventivnih ukrepov. O popravljalnih in preventivnih ukrepih je treba poročati ustrezni ravni vodstva organizacije.
(2) Proizvode in procese, ki niso v skladu s predpisanimi zahtevami, je treba opredeliti, ločiti, nadzorovati, dokumentirati ter o njih poročati na ustrezni ravni vodstva organizacije. Vpliv neskladja je treba oceniti in sprejeti, neustrezne proizvode in procese pa predelati ali popraviti v določenem obdobju, ali zavrniti, zavreči ali uničiti.
Vodstvo na vseh ravneh investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora redno izvajati samovrednotenja, da se:
– določijo in popravijo pomanjkljivosti z namenom stalnih izboljšav sistema vodenja,
– potrdi, da sistem vodenja zagotavlja predpisano sevalno ali jedrsko varnost,
– krepijo vodenje, varnostno kulturo ter zagotavljanje uspešnosti procesov in dejavnosti.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se v rednih časovnih obdobjih izvajajo neodvisna vrednotenja sistema vodenja, vključno s presojami. Z neodvisnimi vrednotenji se ocenjuje uspešnost sistema vodenja.
(2) Namen neodvisnih vrednotenj je:
– oceniti uspešnost procesov pri doseganju in izpolnjevanju strategij, dolgoročnih in kratkoročnih ciljev ter načrtov,
– oceniti upoštevanje zahtevanih varnostnih standardov in vključitev varnostnih zahtev v sistem vodenja,
– ugotoviti ustreznost izvajanja del in vodenja,
– oceniti vodenje in varnostno kulturo organizacije,
– spremljati kakovost proizvodov in storitev,
– oceniti primernost virov z namenom, da zaposleni lahko izpolnjujejo zahteve in dosegajo cilje v skladu s strategijami in načrti, ter
– ugotoviti priložnosti za izboljšave.
(3) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora oceniti rezultate vrednotenj in ukrepati. Rezultate vrednotenj in ukrepe mora dokumentirati. O rezultatih vrednotenj, ukrepih in vzrokih za ukrepe mora redno seznanjati zaposlene.
(4) Načrti za izvajanje neodvisnih vrednotenj in samovrednotenj sistema vodenja morajo upoštevati težave pri izvajanju sistema vodenja in uvedbo možnih izboljšav.
(5) Za izvajanje neodvisnih vrednotenj je treba ustanoviti neodvisno organizacijsko enoto ali imenovati posameznika. Za jedrske elektrarne mora biti ta enota oblikovana kot neodvisna organizacijska skupina, ki izvaja neodvisne presoje.
(6) Neodvisna organizacijska enota ali posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti pooblastila za izvajanje neodvisnih vrednotenj in opravljanje svojih nalog. Organizacijska enota ali posameznik mora imeti možnost neposrednega poročanja vodstvu.
(7) Posameznik, ki izvaja neodvisno vrednotenje sistema vodenja, ne sme vrednotiti področij, za katera je odgovorna organizacijska enota, v kateri izvaja naloge.
(1) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtovanih obdobjih pregledati sistem vodenja in zagotoviti njegovo uspešnost in primernost ter zmožnost izpolnjevanja ciljev organizacije, pri čemer se morajo upoštevati nove zahteve in spremembe v organizaciji.
(2) Vodstveni pregled iz prejšnjega odstavka obsega najmanj pregled:
– rezultatov vseh preverjanj in vrednotenj, vključno s samovrednotenjem,
– rezultatov in doseženih ciljev organizacije in njenih procesov,
– neskladij ter učinkovitosti preventivnih in popravljalnih ukrepov,
– obratovalnih izkušenj,
– izkušenj in dogodkov, ki so se zgodili v organizaciji in v drugih organizacijah, ter vzrokov za nastanek dogodkov,
– priložnosti za izboljšave,
– tehnoloških napredkov in rezultatov raziskav in razvoja ter
– dobrih praks.
(3) S pregledom iz prvega odstavka tega člena se ugotovi, ali so potrebne spremembe ali dopolnitve politik, ciljev, strategij, načrtov in procesov.
(1) Vodstvo na vseh ravneh mora spodbujati prepoznavanje priložnosti za izboljšave sistema vodenja. Ukrepi za izboljšanje procesov morajo biti izbrani, načrtovani in dokumentirani.
(2) Pri pripravi načrta izboljšav mora investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta predvideti tudi zagotavljanje ustreznih finančnih, človeških in drugih virov. Nadzorovati mora izvedbo načrta izboljšav, dokler se ta ne zaključi, in preverjati uspešnost izvedenih izboljšav.
(3) Vodstvo investitorja ali upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta mora opredeliti razvoj organizacije s stalnim izboljševanjem.
(merjenje, vrednotenje in izboljševanje voditeljstva osredotočenega na varnost in varnostne kulture)
(1) Vodstvo investitorja ali upravljalca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti redno izvajanje samovrednotenj voditeljstva osredotočenega na varnost in varnostne kulture na vseh ravneh organizacije in za vse funkcije organizacije.
(2) Vodstvo investitorja ali upravljalca sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti redno izvajanje neodvisnih vrednotenj voditeljstva osredotočenega na varnost in varnostne kulture z namenom izboljševati varnost v organizaciji in spodbujati visoko stopnjo varnostne kulture.
(3) Neodvisno vrednotenje in samovrednotenje voditeljstva osredotočenega na varnost in varnostne kulture morajo izvesti za to usposobljeni strokovnjaki.
(4) Vodstvo investitorja ali upravljalca sevalnega ali jedrskega objekta mora seznaniti z rezultati samovrednotenj in neodvisnih vrednotenj vse zaposlene in mora zagotoviti stalno izboljševanje voditeljstva osredotočenega na varnost in varnostne kulture ter spodbujati odprto komunikacijo, sodelovanje, spraševanje, kritično razmišljanje in stalno učenje zaposlenih na vseh ravneh organizacije.
6. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po dosedanjih predpisih.
(zahteve za obstoječe objekte)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora uskladiti svoje interne akte z zahtevami iz 44. člena in 5. poglavja tega pravilnika najpozneje v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni list RS, št. 74/16 in 76/17 – ZVISJV-1).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-169/2023
Ljubljana, dne 21. junija 2024
EVA 2023-2560-0072
za naravne vire in prostor
