Na podlagi 123. in 268. člena v zvezi z drugo alinejo 4. točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19) je Občinski svet Občine Škofljica na 15. redni seji dne 20. 6. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 za funkcionalni enoti F7, F8
S tem odlokom se v skladu s Sklepom o pripravi sprememb Odloka o zazidalnem načrtu za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 za funkcionalne enote F5, F7, F8, F16, F25 in F30 (Uradni list RS, št. 105/21) in s Sklepom o spremembi in dopolnitvi Sklepa o pripravi sprememb Odloka o zazidalnem načrtu za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 za funkcionalne enote F5, F7, F8, F16, F25 in F30 (Uradni list RS, št. 63/23) sprejmejo Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP 9/1 in VO 9/2 (Uradni list RS, št. 99/02, 112/08, 26/12, 58/13, 54/15, 50/16, 50/17, 66/17 – UPB, 24/19, 108/21) (v nadaljnjem besedilu: SD ZN) za celotno ureditveno območje ZN in posebej za funkcionalni enoti F7, F8, ki določajo:
– območje sprememb ZN,
– dopustne prostorske ureditve in pogoje za njihovo izvedbo.
Območje SD ZN zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
737/32, 737/322, 737/324, 737/326, 737/335, 667/185, 667/186, 2403/2, 2403/4, 2403/5, 74771, 738/5, 738/18, 737/17, 737/71 in 737/72, 2356/6, 656/22, 656/6, 2404/2, 656/21, 656/20, 656/23, 2403/7, 737/294, 737/291, 737/290, 737/295, 2403/6, 737/292, 737/150, 737/190, 737/191, 737/287, 737/285, 737/339, 737/340, 2403/5, 737/341, 737/72, 737/71, 737/75, 737/337 in 737/352, vse k.o. 1697 Lanišče.
Spremembe in dopolnitve ZN so pripravljene kot občinski podrobni prostorski načrt skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in Zakonom o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17).
SD ZN vsebujejo tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
Grafični del SD ZN obsega naslednje grafične načrte:
1. Pregledna karta
6.1 Arhitektonsko zazidalna situacija za funkcionalni enoti F6, F7 in F8 – del
9.1 Zbirni načrt komunalnih vodov za funkcionalni enoti F6, F7 in F8 – del
9.2 Zbirni načrt komunalnih vodov – priključevanje objekta Planta
SD ZN imajo naslednje spremljajoče gradivo:
– izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov,
– izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
– spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
– povzetek za javnost.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZN
V 1. členu se besedilu doda: »ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območji urejanja VP 9/1 in VO 9/2 Škofljica, ki jo je izdelal Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur, pod številko P156480 v decembru 2023.«
V 3. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za morfološki enoti F7, F8 veljajo naslednji spremenjeni grafični prikazi:
1 Pregledna karta
5.1 Arhitektonsko zazidalna situacija za funkcionalne enote F6, F7 in F8 – del
8.1 Zbirni načrt komunalnih vodov za funkcionalne enote F6, F7 in F8 – del
8.2 Zbirni načrt komunalnih vodov – priključevanje predvidenega objekta Planta
(Navedeni grafični prikazi so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ZN pod številko projekta P156480, Protim Ržišnik Perc d.o.o., maj 2024.)«
V 5. členu se:
– v drugi alineji se besedilu v oklepaju doda: », gostinstvo in zdravstvene dejavnosti (razen bolnišnične dejavnosti in socialnega varstva)«.
V 7. členu se:
– za tretjim odstavkom se doda besedilo: »V vseh funkcionalnih enotah so dopustne vse dejavnosti skladno z določili 5. člena.«;
– v besedilu pod naslovom F6, F7 se v prvi alineji črta besedilo »A57, A58, A59« in na koncu doda »A32«;
– v besedilu pod naslovom F6, F7 se v drugi alineji črta besedilo »OS7«.
V 8. členu se:
– na koncu besedilo pod naslovom Izraba gradbenih parcel dopolni z:
»Odstopanje od predpisane parcelacije je dopustno tudi v naslednjih primerih:
– v funkcionalnih enotah F15, F18, F19, F20 zaradi uskladitve z dejanskim stanjem ureditve vodotoka Šumlaj, skladno z mnenjem upravljavca vodotoka;
– v primeru načrtovanja novih javnih infrastrukturnih ureditev lokalnega in državnega pomena, ki so nujno potrebne zaradi uskladitve s prostorskimi ureditvami državnega pomena. Z novimi lokalnimi javnimi infrastrukturnimi ureditvami se zagotavlja nadomestno povezljivost in dostopnost cone in vplivnega območja;
– v primeru načrtovanja celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Pevčeve doline, železniške postaje in obrtne cone na Škofljici (Hidrološko-hidravlična analiza za namen nadgradnje železniške postaje Škofljica, številka načrta O39/22, december 2023, izdelovalec IZVO-R d.o.o.);
– v primeru umeščanja novih ali ob spremembi lokacij predvidenih transformatorskih postaj, skladno z mnenjem upravljavca elektroenergetskega omrežja.«
– besedilo pod naslovom »Horizontalni gabariti objektov« spremeni tako, da se glasi:
»Horizontalni gabariti objektov in njihove lege so prikazani v arhitektonsko zazidalni situaciji (grafični prikaz 5).
Za posamezne gradbene enote in objekte so predvideni horizontalni gabariti naslednji:
– | za gradbene enote A1 do A56 | 30,0 x 26,0 m |
– | za gradbeno enoto A24 | 30,0 x 39,0 m |
– | za gradbeno enoto A32 | 45,0 x 72,0 m |
– | za gradbeno enoto A47 | 28,0 x 26,0 m |
– | za gradbeno enoto A52 | 30,0 x 37,0 m |
– | za gradbeno enoto A60 | 43,5 x 29,0 m |
– | za gradbene enote A61 do A64 | 30,0 x 29,0 m |
– | za gradbeno enoto A63 | 35,0 x 29,0 m |
– | za gradbeno enoto A65 | 21,0 x 28,5 m |
– | za gradbene enote B1 do B6 | 15,0 x 26,0 m |
– | za gradbene enote C1 do C4 | 30,0 x 35,0 m |
– | za gradbene enote D1 do D4 | 15,0 x 20,0 m |
– | za gradbene enote E1 | 20,0 x 12,0 m |
– | za gradbene enote E2 do E8 | 15,0 x 10,0 m |
– | za gradbene enote G1 | 20,0 x 50,0 m |
– | za gradbene enote G3 | 18,5 x 24,5 m |
– | za gradbene enote E2 do E8 | 15,0 x 10,0 m |
– | za objekt z oznako 1 | 36,0 x 148,0 m |
– | za objekt z oznako 2 | 20,0 x 60,0 m |
– | za objekt z oznako 3 | 12,0 x 112,0 m |
– | za objekt z oznako 4 | 12,0 x 68,0 m |
– | za objekt z oznako 5 | 41,5 x 78,5 m |
– | za objekt z oznako 6 | 22,0 x 133,0 m |
– | za objekt z oznako 7 | 15,0 x 20,0 m |
– | za objekt z oznako 14 | 30 x 37,0 m |
– | za objekt z oznako 15 | 38,0 x 90,0 m |
– | za objekt z oznako 18 | 10,0 x 20,0 m |
– | za objekt z oznako 19 | 20,0 x 20,0 m |
– | za objekt z oznako 20 | 36,0 x 40,0 m |
– | za objekt z oznako 22 | 62,0 x 29,0 m |
– | za objekt z oznako K1 in K2 | 30,0 x 10,0 m |
– | za objekt z oznako Š1 | 40,0 x 10,0 m |
Tlorisne gabarite objektov je zaradi prilagajanja tehničnim, funkcionalnim in arhitekturnim rešitvam dopustno načrtovati izven okvira predvidenih gabaritov iz prejšnje alineje tega člena ob upoštevanju predpisanih regulacijskih elementov, minimalnih odmikov od mej gradbenih parcel in infrastrukturnih vodov in če so za to pridobljena soglasja vseh pristojnih mnenjedajalcev.
V primeru združevanja gradbenih parcel je dopustno tudi povezovanje tlorisnih gabaritov v okviru določenih regulacijskih linij ter če to dopuščajo ostale predvidene in obstoječe prostorske ureditve.
Odstopanja tlorisnih gabaritov navzdol niso omejena.«
– besedilo pod naslovom »Vertikalni gabariti objektov« spremeni tako, da se glasi:
»Vertikalni gabariti objektov so omejeni z višino zaključnega venca, ki je lahko maksimalno 11,0 m od kote zunanje ureditve pri vhodu v objekt. Višino zaključnega venca lahko presegajo tehnološke naprave objekta ter pokriti izhodi na streho, ki morajo biti odmaknjeni roba fasade.
V primeru, da se streha izvede kost strma dvokapnica, velja omejitev maksimalne višine 11,0 m za višino slemena.
Od predpisane višine lahko odstopajo:
– v gradbeni enoti A45 višina tehnološkega stolpa, ki je lahko skupaj z zaščitnim ovojem, notranjim stopniščem, kontrolnimi podesti in zunanjim evakuacijskim stopniščem visok maksimalno 17 m;
– v gradbeni enoti F23 višina zaključnega venca, ki je lahko maksimalno 13 m.
Znotraj predpisane višine se število etaž objektov lahko prilagaja glede na funkcionalne in tehnične zahteve gradenj.
Možna toleranca vertikalnih gabaritov vseh objektov je + 0,5 m. Odstopanje višinskih gabaritov navzdol ni omejeno.«
– na koncu člena dodata nov naslov in besedilo, ki se glasita:
»Odmiki
Kjer odmiki niso določeni z regulacijskimi linijami, morajo biti zahtevni in manj zahtevni objekti od parcelne meje odmaknjene vsaj 4,0 m, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj. Kadar so stavbe postavljene na parcelno mejo, je medsebojni stik potrebno ločiti s protipožarno steno oziroma s slepo požarno/mejno fasado. Če niso zagotovljeni požarni odmiki, je potrebno zagotoviti nadomestne protipožarne ukrepe.
Enostavne in nezahtevne stavbe iz drugega in tretjega odstavka 7. člena morajo biti od parcelne meje oddaljeni vsaj 4 m, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj. Preostali dopustni enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni vsaj 1,5 m, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj.
Ograje in oporni zidovi morajo biti od parcelne meje oddaljeni vsaj 0,5 m. Ograja in oporni zidovi se lahko gradijo tudi na meji parcel, če lastniki zemljišč s tem soglašajo. V območju javnega prostora se ograje in škarpe izvedejo tako, da zgornji rob ne posega v polje preglednosti katerekoli od priključnih cest ali dvorišč.
Objekti gospodarske javne infrastrukture ter prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja soseda lahko gradijo do meje parcele, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Pri umeščanju tovrstnih posegov v varovalnem progovnem pasu je potrebno upoštevati področno zakonodajo železnic ter pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.«
V 9. členu se:
– prvi odstavek pod naslovom »Cestna mreža in dostopi« spremeni tako, da se glasi:
»Cestna mreža in dostopi
Za dostop in dovoze do območij urejanja so predvidene naslednje cestne povezave:
– nov dostop na južni strani, ki se izvede iz obstoječe magistralne ceste R-728 Škofljica–Ig; ta dostop ima funkcijo glavnega dostopa v območji urejanja in je namenjen vsemu tovornemu prometu, ter večini ostalega motornega prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov,
– obstoječi dostop na vzhodni strani (parcele št. 2335/8, 2335/11, 2335/12, k.o. Lanišče) iz Kočevske ceste, ki se razširi do dimenzije, ki zagotavlja normalno funkcioniranje osebnega motornega prometa, peš prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov; po izgradnji novega glavnega dostopa v območje, se na tej povezavi uvede enosmerni promet,
– za funkcionalno enoto F11 je kot izjema možen dostop tudi po Žagarski ulici preko predvidenega umeščanja povezovalne ceste Žagarska ulica–Ul. ob hrastih (DPP Povezovalna cesta žagarska ulica–Ul. Ob hrastih, PNZ d.o.o., št. projekta: 23_1145, november 2023).«
– deseti odstavek pod naslovom »Cestna mreža in dostopi« spremeni tako, da se glasi:
»Dostopi do gradbenih parcel so označeni na grafični karti 7 – prometno tehnična situacija. Pozicije in število dostopov na gradbeno parcelo se, če to dopušča lastniški status zemljišč in gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi stavb oziroma za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše iz oblikovalskega, prometno-tehničnega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika, ali v primeru prilagajanja novim javnim infrastrukturnim ureditvam lokalnega pomena, ki so nujno potrebne zaradi uskladitve s prostorskimi ureditvami državnega pomena (nadgradnje železniške postaje Škofljica (IZP Nadgradnja železniške postaje Škofljica, ONZ d.o.o., št. projekta: 21_1019/V1N, maj 2023) s povezovalno cesto Žagarska ulica–Ul. ob hrastih (DPP Povezovalna cesta žagarska ulica–Ul. Ob hrastih, PNZ d.o.o., št. projekta: 23_1145, november 2023) in DPN v pripravi za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana, lahko spremeni, pod pogojem, da so rešitve usklajene z upravljavcem cestnega omrežja. V primeru združevanja gradbenih parcel je možno dostope tudi združevati.«
– enajsti odstavek pod naslovom »Cestna mreža in dostopi« spremeni tako, da se glasi:
»Trase dostopnih cest in cestnih povezav znotraj območja urejanja je možno v nadaljnjih fazah projektiranja premikati ali nadomestiti, kadar je to potrebno zaradi prometno tehničnih razlogov, kadar:
– je to potrebno zaradi prometno tehničnih razlogov ali naravnih danosti,
– je to nujno potrebno zaradi uskladitve s prostorskimi ureditvami državnega pomena,
– za potrebe DPN v pripravi za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana,
– za potrebe Nadgradnje železniške postaje Škofljica (IZP Nadgradnja železniške postaje Škofljica, ONZ d.o.o., št. projekta: 21_1019/V1N, maj 2023) s povezovalno cesto Žagarska ulica–Ul. ob hrastih (DPP Povezovalna cesta Žagarska ulica–Ul. Ob hrastih, PNZ d.o.o., št. projekta: 23_1145, november 2023) ter nadaljnjimi fazami projektne dokumentacije omenjenih projektov.«
– pod naslovom »Cestna mreža in dostopi« se doda zadnji odstavek:
»Pred gradnjo objektov in pozidavo znotraj predmetnega območja urejanja, mora biti izvedena vsa infrastruktura v območju državne ceste, ki bo potrebna za ustrezno navezavo obstoječih in načrtovanih objektov na državno cesto in na morebitne infrastrukturne objekte v njej (vodovod, kanalizacije, elektrika itd.).
Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom komunalne infrastrukture za objekte, ki bodo umeščeni izven varovalnega pasu državne ceste, ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste idr.«
– besedilo pod naslovom »Železnica« spremeni tako, da se glasi:
»Območje ZN se nahaja na levi strani regionalne proge št. 80 d.m.–Metlika–Ljubljana, od km 141+600 do km 142+200, v naselju Škofljica.
Predvideno je opcijsko podaljšanje obstoječega industrijskega tira za 315 m, pri čemer je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca JŽI.
Pri vseh posegih in gradnjah v progovnem in varovalnem progovnem pasu železniške proge, v naselju 106 m levo in desno merjeno od osi skrajnega tira, je treba upoštevati predpise s področja železniškega prometa ter pridobiti projektne pogoje in mnenja pristojne službe upravljalca javne železniške infrastrukture.
V nadaljnjih fazah projektiranja je treba pri vseh posegih in gradnjah v progovnem in varovalnem progovnem pasu železniške proge upoštevati in vrisati trase SVTK kablov in pripadajoče SVTK naprave. Vse posege v bližini STVK kablov in naprav je treba projektno obdelati in za posege pridobiti ustrezna pozitivna mnenja pristojne službe upravljalca javne železniške infrastrukture.
Pri vseh posegih na obstoječih objektih v varovalnem progovnem pasu je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območjih spremenjene rabe prostora in novih objektov ter pri posegih na obstoječih objektih, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov.
Postavljanje ograj in živih mej ter zasaditve drevja na zemljiščih ob parcelah s statusom JŽI je dopustno skladno z Navodili 925-DN30 in ZVZeIP-1, prav tako umeščanje gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov komunalne infrastrukture. Umeščanje ograj in živih mej se lahko izvaja le izven progovnega pasu.
Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.
Projektne rešitve umeščanja vseh objektov v prostor morajo biti usklajene z DPN v pripravi za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana in z nadgradnjo železniške postaje (IZP Nadgradnja železniške postaje Škofljica, ONZ d.o.o., št. projekta: 21_1019/V1N, maj 2023) s povezovalno cesto Žagarska ulica–Ul. ob hrastih (DPP Povezovalna cesta Žagarska ulica–Ul. Ob hrastih, PNZ d.o.o., št. projekta: 23_1145, november 2023) ter nadaljnjimi fazami projektne dokumentacijami omenjenih projektov.«
V 10. členu se:
– besedilo pod naslovom »Kanalizacija« v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi:
»Kanalizacija obravnavanega območja VP9/1, VO9/2 Škofljica je skladno s predhodnim usmeritvami JP VOKA SNAGA d.o.o. in idejno rešitvijo »Vodovodno in kanalizacijsko omrežje obrtno podjetniške cone VP9/1 in VO9/2-Škofljica, št. projekta: 618/01, KONO, d.o.o.«, zasnovana po ločenem sistemu. Javna kanalizacija v ločenem sistemu v jugozahodnem delu POC je izvedena. V Žagarski ulici, ki poteka ob SZ delu POC, je javni kanal GRP 250 mm zgrajen. Po delu J roba OPC – cesta 2 ter v osrednjem delu OPC je zgrajen javni kanal za odvod komunalne odpadne vode GRP 250 mm. Zgrajeno je tudi kanalizacijsko črpališče ter pripadajoč tlačni vod ter povezava na obstoječ kanal v Žagarski cesti. Po SV delu POC, kjer je predvidena povezovalna cesta med Ulico ob hrastih in Primčevo ulico, poteka odsek javnega kanala PVC 300 mm. Zgrajeni so tudi javni kanali padavinske kanalizacije v Ulici ob hrastih in Obrtni cesti na zahodnem delu območja dimenzije 700–800 mm in v Ulici ob hrastih na V delu območja dimenzije 250–700 mm.
Na obravnavanem območju je predvidena dograditev javne kanalizacije po naslednjih projektih:
– gradnja javne kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo na območju POC Škofljica – Il.b faza. PZI, št.: 1765/18, št. načrta: 1765-K/18, int. št.: 6315 KZ, KONO-B d.o.o., feb. 2020,
– izgradnja vodovoda in kanalizacije na območju obrtno podjetniške cone Škofljica (območje urejanja VP 9/1), PN, št.: 2481V, 3156K, izdelal JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., jul. 2008,
– POC Škofljica – komunalna oprema - kanalizacija, projekt PGD, PZI, št.: 7278, int. št.: 5531/A, izdelal Projekt d.d., mar. 2004.
Izdelan je PZI projekt za obnovo javne kanalizacije v POC Škofljica z naslovom: Sanacija kanalizacije na območju POC Škofljica 1. faza; PZI št. 1958/22, izdelal KONO_B d.o.o., september 2022 (KZ 6529). Po uspešni sanaciji javne kanalizacije bo omogočena priključitev objektov v POC na javni kanalizacijski sistem.«
– besedilo drugega odstavka se črta,
– besedilo v tretjem odstavku (sedaj drugem) se spremeni tako, da se glasi:
»Pri nadaljnjem načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju kanalizacijskega omrežja je treba upoštevati vse Smernice za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VP 9/1 in VO 9/2 in vsa določila veljavnih predpisov in pravilnikov s področja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.«
– prvi stavek petega odstavka (sedaj četrtega) se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Padavinska voda iz streh, dovoznih cest in parkirišč se preko javne padavinske kanalizacije vodi v potok Škofeljščica, po potrebi se zgradi zadrževalnik padavinske vode.«
– na začetku šestega odstavka (sedaj petega) se doda stavek:
»Natančno se točko priključitve na obstoječe kanalizacijsko omrežje določi v fazi projektiranja v skladu s pogoji upravljavca.«
– na koncu člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Predvideni objekt z oznako 5 v F7 bo na GJI navezan preko internega omrežja obstoječe stavbe v F7 in F8. Padavinske odpadne vode s strehe se vodi na interno omrežje kanalizacije za padavinsko odpadno vodo. Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi preko obstoječih lovilcev olj v interno omrežje kanalizacije za padavinsko odpadno vodo. Pri priključevanju padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin na obstoječi javni kanal za padavinsko odpadno vodo je treba upoštevati, da je pri izvedenem kanalu s posameznih prispevnih območij upoštevan koeficient odtoka 0,7. V kolikor bo odtok večji od predvidenega, je treba razliko zadrževati na parceli investitorja (računsko in grafično prikazati).«
V 11. členu se:
Prvi odstavek besedila pod naslovom »Vodovod« spremeni tako, da se glasi:
»Obravnavano območje je z vodo oskrbovano iz javnega vodovodnega omrežja. Znotraj območja VP 9/1 in VO9/2 je predvidena dograditev javnega sekundarnega vodovodnega omrežja. Vodovodni odseki na območju južno od črpališča so zgrajeni, vendar so izločeni iz vodovodnega sistema, saj trenutno na njih ni aktivnih vodovodnih priključkov in bi posledično voda tu zastajala. Vsi javni vodovodi morajo biti zgrajeni tako, da je mogoče neposredno priključevanje posameznih objektov na javno vodovodno omrežje.«
– na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Natančno se točko priključitve na obstoječe vodovodno omrežje določi v fazi projektiranja v skladu s pogoji upravljavca.«
– besedilo v odstavku na koncu člena se ukine.
V 13. členu se besedilo v celoti nadomesti z novim, ki se glasi:
»Načrtovani objeti v območju ZN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 0,5–5 bar.
Obstoječi glavni distribucijski plinovodi potekajo v območju POC Škofljica.
Za priključitev objektov je treba izvesti plinski priključek do načrtovanega objekta z navezavo na delno že izvedene plinske priključke ali z navezavo na glavni distribucijski plinovod.
Glavni plinovodi, priključni plinovodi in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/02), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana d.o.o., www.jh-lj.si).«
V 15. členu se naslov do dopolni tako, da se glasi:
»Telekomunikacijsko in prenosno komunikacijsko omrežje
– na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Natančno se točko priključitve na obstoječe telekomunikacijsko omrežje določi v fazi projektiranja v skladu s pogoji upravljavca. «
– dodajo se trije novi odstavki, ki se glasijo:
»Novi objekti imajo možnost priključitve tudi na obstoječe KKS omrežje, ki je v območju POC Škofljica že zgrajeno. Možnost priklopa na obstoječe KKS omrežje je iz smeri Primičeve ulice.
Za priklope novih objektov na KKS omrežje je treba izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca KKS omrežja. Natančno se točko priključitve na obstoječe prenosno komunikacijsko omrežje določi v fazi projektiranja v skladu s pogoji upravljavca.
V primeru gradbenih del v območju obstoječih KKS naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih KKS naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.«
V 19. členu se:
– v besedilu pod naslovom »Varstvo voda« doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Na mestih, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistemi (lovilna skleda) brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, in ustrezno velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. Na enak način je treba zagotoviti zajem odpadnih požarnih voda, če obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi.«
– v naslovu »Zaščita pred hrupom« besedilo nadomesti z novim, ki se glasi:
»Območje urejanja VP 9/1 je opredeljeno kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom, območje urejanja VO 9/2 pa kot območje II. stopnje varstva pred hrupom. Pri načrtovanju in izvedbi načrtovanih objektov ter ureditev je treba upoštevati, da viri hrupa na tem območju ne bodo presegli mejnih vrednosti za III. oziroma IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Morebitne prezračevalne naprave je treba v prostor umestiti tako, da bo širjenje hrupa v okolico čim manjše. V času obratovanja mora biti zagotovljeno, da bo hrup pri vseh virih najmanjši in da se hrup z območja obravnave ne bo širil v bolj občutljiva območja.
Pri vseh posegih za posegih na obstoječih objektih v varovalnem progovnem pasu je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območjih spremenjene rabe prostora in novih objektov ter pri posegih na obstoječih objektih, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov.
V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij hrupa. Okoliški prebivalci naj bodo pravočasno obveščeni o časovnem poteku in izvajanju gradbenih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
V funkcionalni enoti F4 je obvezna postavitev zaščitne protihrupne ograje.«
– na koncu člena dodata nov naslov in besedilo, ki se glasita:
»Varstvo zraka
V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.«
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ukrepi za varstvo pred požarom
V okviru zaščite pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– zunanje hidrantno omrežje na celotnem območju,
– ustrezni radiji prometnic, ki omogočajo dostop intervencijskih vozil,
– utrjene in urejene površine za dostop vozil požarne zaščite,
– zadostni odmiki od mej parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih objekti (notranja hidrantna mreža – kadar je potrebna, druga sredstva za gašenje požara, požarni zidovi in drugi ukrepi za preprečevanje prenosa požara med objekti, ki so povezani).
Ukrepi za varstvo pred potresno nevarnostjo
Območje POC Škofljica se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal (g).
Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
Ukrepi za varstvo pred poplavami
Na obravnavanem območju in v neposredni bližini so evidentirani vodotoki. Glede na razpoložljive podatke iz karte poplavne nevarnosti in glede na evidentirane poplavne dogodke je območje POC Škofljica delno poplavno. Izdelana je bila Hidrološko-hidravlična analiza za namen nadgradnje železniške postaje Škofljica (št. O39/22, december 2023, IZVO-R d.o.o.) – v nadaljevanju hidrološko hidravlična analiza, s katero je bil preverjen vpliv načrtovanih ureditev na poplavno varnost območja. Predvidena gradnja na območju ZN ob upoštevanju in izvedbi v študiji predvidenih ukrepov ne bo imela vpliva na poplavno varnost območja. Z namenom zagotovitve ustrezne poplavne varnosti je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti iz 19. člena tega odloka (vodnogospodarski pogoji).
Obravnavano območje glede na razpoložljive podatke iz opozorilne karte erozije in plazljivih območij ne leži na plazljivem ali erozijsko ogroženem območju.
Območje funkcionalne enote F24 se nahaja na poplavnem območju. Iz elaborata in dopolnitve elaborata Hidrološko hidravlična analiza Škofeljščice za spremembo zazidalnega načrta na območjih urejanja VP 9/1 in VO9/2 v funkcionalni enoti F24 (IZVO-R, d.o.o., št. projekta G72-FR/14, december 2014, dopolnitev avgust 2017) izhaja, da so za območje načrtovani omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Z realizacijo dela omilitvenih ukrepov se funkcionalna enota F24 razvršča v razred preostale poplavne nevarnosti. Skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), je poseganje na območja preostale poplavne nevarnosti dopustno.
Za območje F23 je bila izdelana Hidrološko hidravlična presoja (URBIKOM, hidrološke-hidravlične študije, št. Proj. H4-1-2021). Obravnavano območje se deloma nahaja na območju razreda majhne in preostale poplavne nevarnosti. Koto pritličja je treba izvesti na koti +292,95 ali višje, to je Q100+0,50 m varnostnega nadvišanja.«
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-06/2020(65)
Škofljica, dne 20. junija 2024
