Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22) in tretjega odstavka 108. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 10. julija 2024 sprejel
o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND)
(1) Odlok o strategiji upravljanja naložb države (v nadaljnjem besedilu: strategija) je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) temeljni akt upravljanja, ki opredeljuje razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice gospodarskih družb v državni lasti, ki jih opredeljuje in razvršča na strateške, pomembne in portfeljske naložbe ter določa posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško.
(2) Strategija opredeljuje tudi splošne usmeritve pri upravljanju stvarnega premoženja in terjatev, ki so vključene v definicijo naložb in jih upravlja Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH) po prenehanju Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB).
(3) Strategija opredeljuje politiko Republike Slovenije glede upravljanja njenih kapitalskih naložb. Kot akt programske narave, strategija ne more ustvarjati pravnih učinkov, zato ne določa novih pravic, obveznosti in pristojnosti, saj gre za vsebino, ki je pridržana zakonskemu urejanju.
(4) Po definiciji, kot jo določa ZSDH-1, upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi.
(5) Strategija je osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država sporoča upravljavcu naložb države, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. S tem se zagotavlja ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, tako pa preprečuje nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. S tem strategija v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti predstavlja jasno in dosledno lastniško politiko za zagotovitev neodvisnega, strokovnega, preglednega in učinkovitega upravljanja s strani upravljavca kapitalskih naložb države.
(6) SDH kot upravljavec naložb države na podlagi strategije sprejme letni načrt upravljanja naložb, v katerem se opredelijo podrobni cilji pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev ter pričakovani denarni tokovi iz upravljanja naložb. Hkrati se določijo merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki so oblikovana glede na vrsto naložbe, pri čemer se morajo pri strateških naložbah upoštevati strateški cilji, ki jih določa strategija. Strategija, letni načrt upravljanja in merila so tako temeljno orodje SDH za spremljanje poslovanja in doseganja ciljev družb s kapitalsko naložbo države v skladu z njihovo statusno obliko in lastniškim deležem države v družbi. Ta sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti se sklene z letnim poročilom o poslovanju Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor), ki vsebuje kazalnike za vse kapitalske naložbe, razkritje meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in izpolnjevanje teh meril v preteklem letu. SDH med letom četrtletno poroča o upravljanju Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ.
1. poglavje OPREDELITEV RAZVOJNIH USMERITEV REPUBLIKE SLOVENIJE KOT DELNIČARKE ALI DRUŽBENICE DRUŽB
1.1 Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030
(1) Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) je septembra 2015 sprejela resolucijo z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: agenda OZN). V njej so voditelji držav in vlad določili cilje trajnostnega razvoja, da bi odpravili revščino, zaščitili naš planet ter zagotovili varstvo človekovih pravic in blaginjo za vse. Agenda OZN vsebuje 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja. Cilji so medsebojno povezani in neločljivi ter enakopravno združujejo vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, družbeno in okoljsko.
(2) Z vidika družb v državni lasti je aktualnih sedem splošnih ciljev agende OZN:
– doseči enakost spolov ter krepiti vlogo žensk,
– vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije,
– spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse,
– zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije,
– sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam,
– varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti,
– ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.
(3) Zaveze k doseganju ciljev agende OZN in njihovo uresničevanje so se že implementirali v odločitvah Slovenije in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).
1.2 Strategija razvoja Slovenije 2030
(1) Strategija razvoja Slovenije 2030, ki jo je sprejela vlada 7. decembra 2017, vključuje splošne cilje agende OZN in analizo stanja. Na tej podlagi ugotavlja, da Slovenija postopoma napreduje na področju kakovosti življenja in gospodarskega razvoja. Kljub temu na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja precej zaostaja za najrazvitejšimi državami. Nadaljnje razvojne možnosti omejujejo nizka produktivnost, neprilagojenost demografskim spremembam, nadaljnje čezmerno obremenjevanje okolja in nizka učinkovitost države pri spodbujanju razvoja. Hitrejši gospodarski napredek omejuje nizka produktivnost gospodarstva, katere dvig na dolgoročno višjo raven omejujejo predvsem strukturni dejavniki, ki so povezani s človeškimi viri, inovacijsko sposobnostjo in ravnjo digitalizacije, pa tudi institucionalno neučinkovitostjo in premalo spodbudnim poslovnim okoljem.
(2) Gospodarska stabilnost je med pomembnejšimi dejavniki za doseganje visokega življenjskega standarda in kakovosti življenja. Osnova za gospodarsko stabilnost je uspešno delujoče gospodarstvo z ohranjanjem ključnih makroekonomskih ravnovesij. Rast gospodarstva mora biti vključujoča in zelena ter mora temeljiti na visoki konkurenčnosti in inovativnosti. To bi omogočalo trajnostni razvoj, ki bo tudi zaradi večje uravnoteženosti vseh treh vidikov razvoja odpornejši proti gospodarskim pretresom, hkrati pa bo omogočal visoko vključenost prebivalstva v ustvarjanje in delitev ter zmanjševal obremenjevanje okolja. Za dosego teh ciljev Strategija razvoja Slovenije 2030 med drugim predvideva spodbujanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, zagotavljanje ustreznega odziva ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu (proticikličnost ekonomskih politik) in zagotavljanje konkurenčnosti finančnega trga, zlasti stabilnosti in učinkovitosti bančnega sistema, ter razvoj nebančnih segmentov finančnega sistema.
(3) Strategija razvoja Slovenije 2030 ugotavlja, da je Slovenija pri učinkovitosti rabe virov in energije pod povprečjem EU, pri čemer prepočasi napreduje tudi glede produktivnosti rabe ogljika. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je zato prednostna razvojna usmeritev za celotno gospodarstvo. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo je ključna za razvoj, pri čemer je dajanje prednosti učinkoviti rabi energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in obnovljivim virom energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) eno od temeljnih načel razvoja energetike. Eden ključnih dejavnikov za povečanje deleža OVE je tudi razvoj tehnologij za shranjevanje energije in digitalizacija elektroenergetskega sistema (uvedba t. i. pametnega omrežja). Prednostno povečevanje URE in hkrati deleža OVE bo omogočalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP), kar je tudi del zavez Slovenije v okviru podnebno-energetskega paketa EU in pariškega podnebnega sporazuma. Pomemben vir TGP je tudi področje prometa, zato bo Slovenija izkoristila potenciale inovacij na področju novih konceptov mobilnosti, razvoj javnega potniškega prometa in optimiziranje tranzitnega prometa.
(4) Naravni viri so temelj gospodarskega razvoja, ponujajo možnosti za nove investicije in zaposlovanje ter izboljšujejo življenjski standard in kakovost življenja. Tako kot pri drugih vrstah virov tudi povečevanje ali zmanjševanje vrednosti naravnih virov povečuje ali zmanjšuje dolgoročne družbene koristi oziroma stroške. V tem okviru Strategija razvoja Slovenije 2030 opredeljuje gozd kot temelj zagotavljanja trajnostnega razvoja ekosistema z vidika njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.
(5) Kot pomembno gibalo razvoja Strategija razvoja Slovenije 2030 določa tudi vzpostavitev konkurenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva je treba okrepiti predvsem s povečanjem dodane vrednosti na zaposlenega (produktivnost). V gospodarskem razvoju se večja razvitost kaže v višji tehnološki sestavi gospodarstva in višji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnoloških in netehnoloških inovacij. Z vidika družb v državni lasti sta pomembna predvsem dva cilja, in sicer (a) spodbujanje internacionalizacije podjetij z neposrednimi tujimi investicijami in vključevanjem v globalne verige vrednosti ter (b) dolgoročno učinkovito upravljanje družb v državni lasti in spodbujanje umika države iz lastništva družb, ki ne pomenijo strateške naložbe. K temu lahko pri družbah s kapitalsko naložbo Republike Slovenije ali SDH dodamo še cilje (c) uveljavljanja visoke inovativnosti, digitalizacije, avtomatizacije ter poslovne, snovne in energetske učinkovitosti ter (d) razvoja in uveljavljanja okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (načela ESG).
1.3 Opredelitev splošnih razvojnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti
Splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030 v povezavi z drugimi relevantnimi zakoni ter nacionalnimi in mednarodnimi razvojnimi akti.
1.3.1 Človekove pravice in družbena odgovornost
(1) Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa varovanje pravic delavcev ter zagotavljanje varnega in zanesljivega delovnega okolja za vse delavce, tudi delavce migrante, še zlasti pa migrantke, in delavce z negotovo zaposlitvijo. Svet OZN za človekove pravice je 16. junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu: izvajanje okvirnega programa Združenih narodov »varovati, spoštovati in pomagati« (v nadaljnjem besedilu: smernice OZN), vlada pa je novembra 2018 za njihovo uresničevanje sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: NAN), katerega namen in cilj je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.
(2) Smernice OZN med drugim določajo, da morajo države sprejeti dodatne ukrepe za varstvo pred kršitvami človekovih pravic s strani gospodarskih subjektov, ki so v lasti oziroma pod nadzorom države. Bolj ko je gospodarski subjekt povezan z državo oziroma bolj ko je odvisen od oblasti ali proračunskih sredstev, več razlogov ima država, da zagotovi, da gospodarski subjekti spoštujejo človekove pravice. Odgovornost za spoštovanje človekovih pravic imajo vsi gospodarski subjekti ne glede na svojo velikost, sektor, okoliščine poslovanja, lastništvo in strukturo. Zavezo k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN je v Sloveniji podpisalo 22 družb, od tega 17 v državni lasti, med njimi tudi SDH.
(3) SDH svojo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN prenaša tudi na druge družbe v državni lasti s kodeksom in v obliki priporočil in pričakovanj SDH do družb v njegovem upravljanju. SDH tako pričakuje, da vse družbe v okviru zaveze spoštovanja človekovih pravic pri poslovanju posebno pozornost namenijo spoštovanju pravic, ki so povezane z delom in pravico do svobodnega združevanja delavcev, s prizadevanjem na strani vseh deležnikov, predvsem v smeri izboljšanja pogojev dela zaposlenih, stimulativnega nagrajevanja zaposlenih, zvišanja produktivnosti zaposlenih ter zmanjšanja števila poškodb in bolezni. Družbe v državni lasti morajo spoštovati delovno–pravno zakonodajo in veljavne kolektivne pogodbe ter voditi korekten in spoštljiv socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in s predstavniki zaposlenih v svetih delavcev.
(4) Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je tudi del širše družbene odgovornosti družb, po kateri bi morale v svoje poslovne politike poleg osnovne skrbi za pridobivanje dobička uvrstiti tudi skrb za vse, s katerimi pri svojem poslovanju prihajajo v stik. To poleg spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pomeni tudi pošten odnos do kupcev in dobaviteljev, skrben odnos do narave in okolja ter do sredine, v kateri delujejo. Kot temelj družbene odgovornosti sta tudi skrb za kulturo in umetnost. Ta načela naj bi družbeno odgovorna podjetja uresničevala na prostovoljni osnovi in nad ravnijo, določeno z zakonodajo. Uvajanje družbene odgovornosti v podjetniško politiko lahko pomeni konkurenčno prednost družb, vsebina družbene odgovornosti pa tudi vse pogosteje postaja sestavni del poslovnih poročil družb. Zakon o gospodarskih družbah za subjekte javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih je večje od 500, predpisuje, da vključijo v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju.
(5) Zakon o gospodarskih družbah določa minimalne pogoje glede izjave o nefinančnem poslovanju, po tej strategiji pa se subjektom javnega interesa, ki so zavezani k izjavi o nefinančnem poslovanju, predlaga tudi poročanje, kako v svoje družbeno odgovorno poslovanje vključujejo kulturo in umetnost.
(6) Varnost oziroma trajnost kakovostnih zaposlitev je eden ključnih elementov človekovih pravic in družbene odgovornosti, kar mora biti tudi ena ključnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti.
1.3.2 Enakost spolov
(1) Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa zagotovitev celovite in dejanske vključenosti žensk ter enake možnosti na vseh ravneh odločanja v politiki, gospodarstvu in javnem življenju. V Sloveniji že od leta 2002 velja Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter od leta 2023 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030. Na ravni Evropske komisije je bila 5. marca 2020 objavljena Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, kot najbolj konkreten dokument pa je bila 23. novembra 2022 sprejeta Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Cilj omenjene direktive je z določitvijo nabora postopkovnih zahtev v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta na podlagi preglednosti in zaslug zagotoviti uporabo načela enakih možnosti za ženske in moške ter doseči uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodstvenih položajih. Skladno z omenjeno direktivo morajo države članice do 30. junija 2026 zagotoviti, da v družbah, ki kotirajo na borzi, osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest ali vsaj 33 % vseh direktorskih mest, tako izvršnih kot neizvršnih.
(2) Iz podatkov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2023 je razvidno, da je na ravni Evropske unije med člani uprav in nadzornih svetov največjih družb, ki kotirajo na borzi, približno 30,5 % žensk, v Sloveniji pa je ta delež 22,5 %. Združenje nadzornikov Slovenije ugotavlja, da le 18 izmed 55 borznih in državnih družb v upravljanju SDH že danes izpolnjuje cilje iz evropske direktive, kar je manj kot tretjina. Ob tem jih je kar 15 % brez spolne raznolikosti v teh organih. SDH v Letnem poročilu o upravljanju kapitalskih naložb za leto 2022 navaja, da je bilo v tem letu v nadzornih svetih družb v upravljanju SDH 26,1 % žensk in 73,9 % moških, v organih upravljanja pa 24,5 % žensk in 77,5 % moških.
(3) SDH je v priporočilih in pričakovanjih iz decembra 2023 in v Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2024 poudaril lastne zaveze glede zagotavljanja spolne raznolikosti v nadzornih svetih družb v državni lasti in pričakovanja tudi do teh družb, da bodo njihovi pristojni organi in tudi organi njihovih odvisnih družb, v katerih imajo položaj obvladujoče družbe, vlagali potrebne napore v dosego cilja 40 % za člane nadzornih svetov ter skupaj 33 % za člane nadzornih svetov in uprav manj zastopanega spola. V tej točki omenjena evropska direktiva sicer to razmerje zahteva za družbe, ki kotirajo na borzi, SDH pa ga želi v skladu s pričakovanji razširiti na vse družbe v njegovem upravljanju. Ker je treba razmerje zagotoviti do junija 2026, je treba ustrezno spolno raznoliko imenovanje začeti izvajati takoj, saj redni mandati članov organov vodenja in nadzora običajno trajajo od štiri do šest let.
1.3.3 Trajnostni viri energije
(1) Relevantni konkretni cilji agende OZN z vidika Slovenije so, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do zanesljive in sodobne oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah, občutno poveča delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri, podvoji energetska učinkovitost na svetovni ravni in okrepi mednarodno sodelovanje ter tako olajša dostopnost raziskav na področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo ter naprednimi in čistejšimi tehnologijami fosilnih goriv, ter spodbuja naložbe v energetsko infrastrukturo in čiste energetske tehnologije.
(2) Državni zbor je leta 2021 sprejel Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 in drugih sektorskih dokumentih. Podnebna strategija je strateški dokument in ne vsebuje konkretnih ukrepov. Akcijski načrt za izvajanje podnebne strategije do leta 2030 je NEPN.
(3) Vlada je na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 28. februarja 2020 sprejela NEPN za obdobje 2020–2030 (in s pogledom do leta 2040). Vsakokrat veljavni NEPN določa cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije do leta 2030, in sicer glede razogličenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga energije ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti.
(4) Vlada je skladno z NEPN 13. januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje najpozneje v letu 2033.
(5) Zagotavljanje cenovno sprejemljivih, zanesljivih in trajnostnih virov energije ter sledenje temeljnim razvojnim dokumentom Slovenije na tem področju je ena ključnih nalog SDH in elektroenergetskih družb v njegovem upravljanju, ki predstavljajo kar 31 % knjigovodske vrednosti vseh družb v portfelju SDH.
1.3.4 Razvoj infrastrukture
(1) Agenda OZN kot pomemben globalni cilj določa vzpostavitev kakovostne, zanesljive, vzdržne in vzdržljive infrastrukture, tudi regionalno in čezmejno, ki bo prispevala h gospodarskemu razvoju in blaginji. Za dosego tega cilja je po agendi OZN treba do leta 2030 nadgraditi infrastrukturo in industrijo prilagoditi tako, da bosta trajnostni, z učinkovitejšo rabo virov ter pospešenim uvajanjem čistih in okoljsko neoporečnih tehnologij in proizvodnih postopkov.
(2) Razvoj celovite prometne infrastrukture določata Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Pomen razvoja infrastrukture poudarjata tudi Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 in NEPN, zlasti z vidika trajnostnega razvoja in razvoja javnega potniškega prometa. NEPN ugotavlja, da mora Slovenija zaradi nenehne rasti cestnega (tovornega in potniškega) prometa posebno pozornost nameniti železniškemu prometu in ukrepom trajnostne mobilnosti ter uvajanju alternativnih goriv v prometu. S tem se bo zmanjšal ogljični odtis v prometnem sektorju in razbremenil gosti promet, ki postaja nevzdržen za slovenske ceste. Za izvajanje tega cilja se bo do leta 2030 pospešeno nadgradila železniška infrastruktura, povečala zmogljivost koridorjev za potniški promet, nadgradile proge za doseganje standardov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in razvijalo integrirani javni potniški promet (uskladitev voznih redov, vključitev mestnega prometa, vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa).
(3) Železniška infrastruktura je v lasti države in tako je tudi financiranje njenega razvoja v domeni državnega proračuna. Avtocestna infrastruktura je na drugi strani v lasti DARS d. d., ki jo tudi financira, zato je največja družba v državni lasti po knjigovodski vrednosti. Pete so Slovenske železnice, d. o. o., celoten prometni sektor pa je s 43,2 % največji v portfelju družb v upravljanju SDH. Družbe v državni lasti v prometnem sektorju in SDH kot njihov upravljavec morajo oblikovati, sprejeti in skrbno spremljati izvajanje lastnih strategij za dosego ciljev razvoja infrastrukture in prehoda na trajnostno mobilnost.
1.3.5 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi
(1) Agenda OZN si prizadeva za ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, zlasti gozdov, mokrišč, gorskih in sušnih območij, v skladu z obveznostmi po mednarodnih sporazumih. Zavzema se še za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vsemi vrstami gozdov, kar je cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 z vidika ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij gozda, ki jih v okviru zagotavljanja sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi poudarja tudi Resolucija o nacionalnem gozdnem programu v povezavi s trajnostnim razvojem gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti.
(2) Slovenija je za Švedsko in Finsko ena najbolj gozdnatih evropskih držav, saj gozdovi pokrivajo kar 59 % njene površine. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu ugotavlja, da je gozd simbol prepoznavnosti Slovenije in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Lesno bogastvo je naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati tudi zaradi ohranjanja ekološkega ravnotežja v naravi, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kakovostnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine ter zaradi ponorov ogljika.
(3) Državni gozdovi predstavljajo okoli 20 % skupnega deleža vseh slovenskih gozdov. Zaradi obsega in zanesljivosti oskrbe slovenskega trga z gozdnimi lesnimi sortimenti ima gospodarjenje v gozdovih v državni lasti pomemben vpliv na vzpostavitev in razvoj gozdnih lesnih verig. Cilji tega razvoja so večja izraba lesa v Sloveniji, razvoj slovenske lesnopredelovalne industrije, razvoj zelenih delovnih mest in predelave lesa z največjo dodano vrednostjo. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v državni lasti lahko bistveno pripomore tudi k doseganju strateških ciljev ohranjanja narave in zagotavljanju ekosistemskih storitev, ohranitvi poseljenosti in razvoju podeželja, ohranjanju kulturne krajine, večji rabi obnovljivih virov energije ter razvoju rekreacije in oddiha vsem državljanom.
1.3.6 Obvladovanje tveganj
(1) V zadnjih desetih letih so gospodarstvo prizadele tri širše krize, in sicer finančna kriza, pandemija in energetska kriza, pri čemer so bile v prvi in zadnji krizi ključni akterji družbe v državni lasti, to so banke in proizvajalci električne energije (v nadaljnjem besedilu: EE). Iz finančne krize je Slovenija izšla z državno pomočjo oziroma dokapitalizacijo bank in njihovo posledično privatizacijo. Edina komercialna banka v delni državni lasti je ostala zgolj banka NLB d. d., ki je zaradi izvedenih ukrepov v odzivu na krizo iz nje izšla kot trdna in likvidna banka, ki je pokazala odpornost na učinke pandemije in energetske krize. Proizvajalci EE so bili v času energetske krize močno likvidnostno prizadeti in jim je država morala pomagati s poroštvom in naknadnim vplačilom kapitala v skladu s testom zasebnega vlagatelja. Novi realnosti na trgu EE se morajo te družbe še vedno prilagajati.
(2) Vse navedene krize so opozorilo, da so krize na področju gospodarstva vse bolj pogoste in večdimenzionalne, zato je glavno vodilo SDH kot upravljavca in družb v državni lasti, da v svoje poslovanje ter letne in strateške načrte vključijo načrte za obvladovanje tveganj, vse z namenom zagotavljanja konkurenčnosti poslovanja, dolgoročne uspešnosti in odpornosti na morebitne gospodarske pretrese. Posebna pozornost se pri tem nameni prilagajanju podnebnim spremembam oziroma tveganjem, ki jih prinašajo.
1.3.7 Dvig produktivnosti
(1) Dvig produktivnosti je eden prvih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in EU. Priporočilo sveta EU z dne 20. septembra 2016 o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost ugotavlja, da je od leta 2008 gospodarska rast v evroobmočju in EU šibkejša zaradi upada naložb ter da bo v prihodnosti gospodarska rast navsezadnje odvisna od zvišanja produktivnosti. Povečanje produktivnosti je večplasten izziv, pri katerem je potrebna vrsta dobro uravnoteženih politik, usmerjenih zlasti v podporo inovacijam, povečanje znanj in spretnosti, zmanjšanje togosti na trgu dela in proizvodnem trgu ter boljše razporejanje virov. Pri ukrepih za dvig produktivnosti gre torej za sistemsko državno raven ter za prilagoditve in ukrepe posameznih gospodarskih družb.
(2) Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR), kot nacionalni odbor za produktivnost, v Poročilu o produktivnosti 2023 ugotavlja, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU tudi v letu 2022 ni zmanjšal. Slovenija je po revidiranih podatkih leta 2022 dosegla 82 % povprečne ravni produktivnosti dela EU, merjene z BDP na zaposlenega v standardih kupne moči. Zaostanek Slovenije v ravni produktivnosti je bil nekoliko višji kot leto pred tem (84 %) in tudi višji kot leta 2008, ko se je prekinil trend prej opaznega dohitevanja povprečja EU. Šibka rast produktivnosti v zadnjem desetletju in pol, ki ne omogoča vidnejšega zmanjševanja zaostanka za razvitejšimi gospodarstvi, je po mnenju UMAR posledica skromnega obsega investicij, s strukturnega vidika pa izstopa zlasti prepočasen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo. Preobrazbo gospodarstva za dvig produktivnosti pa mora podpirati tudi poslovno okolje, ki naj spodbuja investicije, inovacije ter krepitev znanj in spretnosti.
(3) Slovenija mora na institucionalno-politični ravni težiti k oblikovanju sistemskih ukrepov za dvig produktivnosti, gospodarske družbe v državni lasti pa morajo v tem okolju za dvig lastne produktivnosti težiti k izvajanju investicij v lastno dejavnost, spodbujati inovacije, pospešiti digitalno preobrazbo, razvijati in vlagati v znanje lastnih kadrov in kadrov, ki jih potrebujejo, ter se čim hitreje prilagoditi sistemu nizkoogljičnega in podnebju odpornega krožnega gospodarstva.
1.3.8 Krepitev sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti
(1) Sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti vključuje ustrezen pravni okvir z ZSDH-1 in strategijo upravljanja kot najvišjim aktom upravljanja ter na njuni podlagi vrsto odnosov med organi upravljanja družb, delničarji, zaposlenimi in drugimi zainteresiranimi deležniki. Korporativno upravljanje zagotavlja tudi pregledno strukturo, s katero se določajo cilji družb (strategija in letni načrt), sredstva za doseganje teh ciljev (letni načrt, politika upravljanja), pričakovanja do družb (kodeks korporativnega upravljanja, priporočila in pričakovanja SDH), spremljanje uspešnosti (merila), poročanje (poročila družb za SDH, četrtletna poročila SDH in letno poročilo o upravljanju SDH državnemu zboru) in nadzor (vlada, državni zbor, Računsko sodišče, KPK).
(2) Sistem upravljanja družb v državni lasti temelji na Smernicah OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in mednarodnih dobrih praksah. Vzpostavljen je bil s sprejemom ZSDH-1 v letu 2014 in Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države v letu 2015 ter v celoti ohranjen do leta 2022. Po osmih letih se je opravila revizija ZSDH-1 v smislu ugotovljenih pomanjkljivosti in novih okoliščin. Uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1A) je okrepila pogoje za člane nadzornega sveta SDH in družb v upravljanju SDH ter vzpostavila njihovo redno preverjanje, podelila pristojnost Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: KPK) za obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov poslovodnih oseb ter članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v SDH in družbah v njegovem upravljanju, prenesla v upravljanje SDH posamezne družbe, ki so bile v upravljanju vlade, z ohranitvijo strateških kapitalskih naložb v lasti SDH vzpostavila njegovo funkcijo aktivnega upravljavca kapitalskih naložb in vzpostavila pravne podlage za nadaljnje nemoteno upravljanje premoženja (kapitalskih naložb, terjatev in stvarnega premoženja) in obveznosti DUTB. Vlada in ministrstvo, pristojno za finance in upravljanje finančnega premoženja države ter s tem kapitalskih naložb države, morata stalno bdeti nad sistemom korporativnega upravljanja družb v državni lasti in za njegovo krepitev po potrebi predlagati nadaljnje potrebne spremembe ZSDH-1.
(3) Urejeno korporativno upravljanje je pomembno z vidika celotne države in njene gospodarske učinkovitosti, uspešnosti, konkurenčnosti in produktivnosti, saj zmanjšuje tveganje neuspešnega poslovanja družb in uresničuje temeljne razvojne usmeritve Slovenije. Kakovosten sistem korporativnega upravljanja pomeni, da imajo družbe postavljene jasne in merljive cilje, urejen in delujoč sistem skladnosti poslovanja, notranjih kontrol, notranje revizije in upravljanja s tveganji, kar zagotavlja uspešno poslovanje in trajnostni razvoj ter zmanjšuje protipravna ravnanja v družbah. Prav tako izboljšuje strokovnost sprejemanja odločitev in s tem spodbuja zaupanje v družbo s strani delničarjev, družbenikov, zaposlenih in drugih deležnikov. Pomembno je tudi spoštovanje človekovih pravic, družbene odgovornosti in enakosti spolov.
(4) SDH mora kot upravljavec kapitalskih naložb države nenehno stremeti k dvigu ravni korporativnega upravljanja v družbah s kapitalsko naložbo države ter povečevanju vrednosti naložb in zagotavljanju čim večjega donosa za lastnike uresničevati z zasledovanjem strateških ciljev družb v skladu s splošnimi razvojnimi usmeritvami Slovenije. Vseskozi mora delovati v skladu z načeli neodvisnosti, skrbnosti, odgovornosti, gospodarnosti in preglednosti. SDH mora vsa ta načela uresničevati tudi v postopkih pridobivanja, vrednotenja, akreditacije in izbora kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, ki morajo izpolnjevati vse predpisane pogoje in merila, s čimer se zagotovi strokovna in glede na spol raznolika sestavo nadzornih svetov, kar je ključno za uspešno poslovanje družb v skladu s cilji. To je temelj dolgoročne vizije SDH ‒ postati prepoznaven kot ozaveščen, aktiven, vzoren, strokoven ter trajnostno in družbeno odgovorno naravnan gospodar, ki izvaja najboljšo prakso korporativnega upravljanja.
2. poglavje OPREDELITEV NALOŽB DRŽAVE
(1) Skladno z ZSDH-1 so naložbe kapitalske naložbe ter terjatve in stvarno premoženje, ki so na SDH prešli s prenosom premoženja ter pravic in obveznosti iz DUTB na SDH v skladu z zakonom, ki je urejal ukrepe za krepitev stabilnosti bank.
(2) Kapitalske naložbe so lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ter ne obsegajo drugega premičnega in nepremičnega (stvarnega) premoženja in pravic (terjatev) Republike Slovenije.
(3) ZSDH-1 za kapitalske naložbe države določa kapitalske naložbe Republike Slovenije, SDH in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD). Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi. ZSDH-1 pridobivanje naložb, razpolaganje z njimi in njihovo razvrstitev na strateške, pomembne in portfeljske določa za naložbe Republike Slovenije in SDH.
(4) KAD upravlja svoje kapitalske naložbe samostojno in neodvisno, razen v primerih prodaje kapitalske naložbe države in uresničevanja glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, v katerih ima delež KAD, ko prodajni postopek in glasovalne pravice izvršuje SDH. Strategija tako vsebuje kapitalske naložbe KAD le, kadar imata kapitalsko naložbo v isti družbi tudi Republika Slovenija oziroma SDH.
2.1 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju SDH
(1) SDH je pristojen za upravljanje kapitalskih naložb:
– v lasti SDH,
– v lasti Republike Slovenije (z izjemami na zakonski podlagi),
– v lasti KAD pod pogoji in na način iz 51. in 53. člena ZSDH-1,
– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav, d. d.
Tabela 1: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto
| | LASTNIŠKI DELEŽI | |
Št. | Kapitalska naložba | RS | SDH | KAD | Skupaj | Knjigovodska vrednost |
1 | A. L. P. PECA d. o. o. | 9,09 % | | | 9,09 % | 14.218 |
2 | ADRIA d. o. o. | | 11,74 % | | 11,74 % | 3.025.576 |
3* | ARGOLINA d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | -3.497.832 |
4* | Avtotehna Zagreb d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | 82.722 |
5* | Batris, LLC, Ukrajina | | 18,00 % | | 18,00 % | 0 |
6 | BODOČNOST MARIBOR d. o. o. | 77,52 % | | | 77,52 % | 1.762.496 |
7 | CASINO BLED, d. d. | | 33,75 % | 2,75 % | 36,50 % | 116.846 |
8 | CASINO Portorož, d. d. | | 9,46 % | 15,07 % | 24,53 % | 1.155.896 |
9 | CETIS d. d. | | 7,47 % | 7,93 % | 15,40 % | 8.768.859 |
10 | CINKARNA Celje, d. d. | | 24,44 % | 0,04 % | 24,48 % | 52.362.245 |
11* | CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina | | 18,00 % | | 18,00 % | 0 |
12 | CSS d. o. o. | 97,96 % | | | 97,96 % | 601.868 |
13 | DBS d. d. | 0,03 % | | | 0,03 % | 23.153 |
14 | D.S.U., d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 83.233.235 |
15 | DARS d. d. | 100,00 % | | | 100,00 % | 3.333.650.591 |
16 | DRI upravljanje investicij, d.o.o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 23.668.290 |
17* | DS PROJEKT d. o. o. | | 74,00 % | | 74,00 % | 1.428.538 |
18* | DUP d. o. o. Sarajevo | | 100,00 % | | 100,00 % | 560.737 |
19* | DUTB Crna Gora d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | -247.635 |
20 | EGS-RI d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 783.425 |
21 | ELEKTRO CELJE, d. d. | 79,50 % | 0,41 % | 0,80 % | 80,71 % | 187.300.653 |
22 | ELEKTRO GORENJSKA, d. d | 79,48 % | 1,51 % | 2,51 % | 83,49 % | 142.203.149 |
23 | ELEKTRO LJUBLJANA d. d. | 79,50 % | 0,77 % | 0,52 % | 80,79 % | 279.072.013 |
24 | ELEKTRO MARIBOR d. d. | 79,86 % | | 1,64 % | 81,50 % | 253.352.965 |
25 | ELEKTRO PRIMORSKA d. d. | 79,68 % | 0,36 % | 2,01 % | 82,05 % | 143.228.096 |
26 | Elektrooptika d. d. | 0,01 % | 70,48 % | 2,31 % | 72,80 % | -75.730 |
27* | FACTOR PROJEKT d. o. o. Hrvaška | | 100,00 % | | 100,00 % | -332.747 |
28* | FARME IHAN - KPM d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | 6.271.772 |
29 | GEN d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 704.925.025 |
30 | GEOPLIN d. o. o. Ljubljana | 25,01 % | | | 25,01 % | 33.955.984 |
31 | HIT d. d. Nova Gorica | | 28,54 % | 20,32 % | 48,87 % | 30.561.671 |
32 | HSE d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 973.813.132 |
33* | HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | -6.221.727 |
34 | INFRA d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 10.015 |
35* | ISTRABENZ TURIZEM d. d. | | 100,00 % | | 100,00 % | 41.681.703 |
36* | ISTRABENZ, d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | -590.949 |
37 | KOPP d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 175.402 |
38 | KOTO d. o. o. | 66,23 % | 4,42 % | | 70,65 % | 14.632.702 |
39 | KRKA, d. d., Novo mesto | 7,22 % | 9,00 % | 10,70 % | 26,91 % | 574.007.696 |
40 | KZPS, d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 14.780.494 |
41 | LOTERIJA SLOVENIJE, d. d. | | 15,00 % | 25,00 % | 40,00 % | 8.444.666 |
42 | LUKA KOPER, d. d. | 51,00 % | 11,13 % | 5,02 % | 67,15 % | 339.320.024 |
43 | M1, d. d., Ljubljana | 0,00 % | | | 0,00 % | 0 |
44* | MK Založba d. d. | | 83,47 % | | 83,47 % | 27.318.545 |
45* | MLM d. d. | | 100,00 % | | 100,00 % | 916.067 |
46 | Nafta Lendava, d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | -496.707 |
47 | NLB d. d. | 25,00 % | | | 25,00 % | 562.362.862 |
48 | PETROL d. d., Ljubljana | 10,82 % | 12,70 % | 8,37 % | 31,89 % | 197.256.988 |
49 | Plinhold d. o. o. | 60,10 % | 0,05 % | 0,43 % | 60,58 % | 64.825.066 |
50 | POMGRAD - VGP d. d. | 25,01 % | | | 25,01 % | 1.082.338 |
51* | PS Domina d. o. o., Beograd | | 55,52 % | | 55,52 % | -2.063.080 |
52 | POŠTA SLOVENIJE d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 229.184.007 |
53 | PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana | | 90,00 % | 10,00 % | 100,00 % | 5.674.276 |
54* | RD d. d., Ljubljana | | 0,49 % | | 0,49 % | 14.429 |
55 | RŽV, d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 260.641 |
56 | Sava Re, d. d. | 13,89 % | 17,68 % | 0,01 % | 31,58 % | 136.071.842 |
57 | SAVA, d. d. | | 61,91 % | 28,05 % | 89,96 % | 35.253.479 |
58 | SAVAPROJEKT d. d. | 3,47 % | | 0,22 % | 3,69 % | 110.989 |
59 | SID banka, d. d., Ljubljana | 99,41 % | | | 99,41 % | 478.968.198 |
60 | SiDG d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 64.953.340 |
61 | SIJ d. d. | 25,00 % | | | 25,00 % | 67.124.020 |
62 | Sklad turističnih naložb d. o. o. | | 100,00 % | | 100,00 % | 7.500 |
63 | SKUPINA PRVA d. d. | | 0,00 % | | 0,00 % | 629 |
64 | Studentenheim Korotan GmbH | 100,00 % | | | 100,00 % | 2.591.080 |
65 | SŽ, d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 619.481.005 |
66 | TALUM d. d. Kidričevo | 86,25 % | 5,21 % | 3,98 % | 95,44 % | 114.298.773 |
67 | TELEKOM SLOVENIJE, d. d. | 62,54 % | 4,25 % | 5,59 % | 72,39 % | 456.195.309 |
68 | TERME OLIMIA d. d. | 67,13 % | 8,08 % | 24,79 % | 100,00 % | 46.271.221 |
69 | THERMANA d. d. | | 100,00 % | | 100,00 % | 26.141.396 |
70 | UNIOR d. d. | | 39,43 % | 5,61 % | 45,04 % | 44.989.179 |
71 | Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. | 100,00 % | | | 100,00 % | 3.481.289 |
72 | VGP d. d. | 25,00 % | | 3,33 % | 28,33 % | 496.321 |
73 | VGP DRAVA Ptuj d. o. o. | 25,00 % | | | 25,00 % | 1.810.910 |
74 | VGP Novo mesto, d. d. | 25,00 % | | | 25,00 % | 1.252.827 |
75 | ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. | 34,48 % | 28,09 % | 0,17 % | 62,74 % | 419.869.329 |
* Kapitalske naložbe DUTB, ki so po njegovem prenehanju prešle v last SDH.
(2) SDH upravlja tudi kapitalske naložbe v devetih družbah v likvidaciji in 12 v družbah v stečaju. Upravlja tudi kapitalske naložbe Republike Slovenije v trenutno osmih družbah, pridobljene na podlagi zakona, ki ureja dedovanje. Pri slednjih gre z vidika vrednosti in velikosti lastniških deležev za izjemno majhne naložbe ali za nedelujoče družbe, ki že več kot dve leti niso pripravile računovodskih izkazov in za katere se vzpostavlja pravna podlaga za začetek stečajnega postopka ali izbrisa iz sodnega registra.
Tabela 2: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v likvidaciji ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto
| | LASTNIŠKI DELEŽI | |
Št. | Naložba | RS | SDH | Skupaj | Knjigovodska vrednost |
1 | FUNDUS d. o. o. Beograd | | 100,00 % | 100,00 % | 417.141 |
2 | ILLURIA HOLDINGS LIMITED | | 100,00 % | 100,00 % | np |
3 | KOMPAS RAC d. d. Ljubljana | 0,01 % | 0,02 % | 0,03 % | np |
4 | LUBRIO d. o. o. | 100,00 % | | 100,00 % | np |
5 | PROLeasing Rijeka d. o. o. | | 100,00 % | 100,00 % | np |
6 | PRVI SKLAD, družba tveganega kapitala, d. o. o. | 48,90 % | | 48,90 % | 3.682.097 |
7 | RTH d. o. o. Trbovlje | 100,00 % | | 100,00 % | 1.002.630 |
8 | RUDNIK KANIŽARICA V ZAPIRANJU d. o. o. | 100,00 % | | 100,00 % | 190.370 |
9 | STH VENTURES, družba tveganega kapitala, d. o. o. | 49,00 % | | 49,00 % | 1.419.340 |
Tabela 3: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v stečaju
| | LASTNIŠKI DELEŽI |
Št. | Naložba | RS | SDH | Skupaj |
1 | AERO, d. d. | | 1,44 % | 1,44 % |
2 | BR89, d. o. o. | | 100,00 % | 100,00 % |
3 | Družba za spodbujanje razvoja TNP d. d. | 51,05 % | | 51,05 % |
4 | Gradis skupina G d. d. | | 1,36 % | 1,36 % |
5 | PEKO, d. d. | 61,16 % | | 61,16 % |
6 | POLZELA d. o. o. | 71,43 % | 28,57 % | 100,00 % |
7 | RAVNE PRESSES d. o. o. | | 88,67 % | 88,67 % |
8 | RRA - CELJE, d. o. o. | 5,89 % | | 5,89 % |
9 | RUDNIK ZELJEZNE RUDE, d. d., VARES | | 1,95 % | 1,95 % |
10 | ŠIPAD export-import d. d.- BIH | | 1,00 % | 1,00 % |
11 | VEGRAD d. d. | | 29,00 % | 29,00 % |
12 | ZLATA MONETA II, d.o. o. | | 100,00 % | 100,00 % |
2.2 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju vlade
(1) SDH ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije v:
– mednarodnih finančnih institucijah,
– gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina in EE ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z EE v Republiki Sloveniji (ELES, d. o. o. in BORZEN, d. o. o.; SODO d. o. o. je bil pripojen k družbi ELES, d. o. o.),
– KAD na podlagi ZSDH-1,
– Holdingu Kobilarna Lipica, d. o. o., na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica,
– 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper,
– Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa,
– Slovenski tiskovni agenciji, d. o. o., na podlagi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter
– FAIR GmbH na podlagi Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi.
Tabela 4: Kapitalske naložbe v upravljanju vlade ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2022
Št. | Kapitalska naložba | RS | Knjigovodska vrednost |
1 | 2TDK, d. o. o. | 100,00 % | 330.024.462 |
2 | BORZEN, d. o. o. | 100,00 % | 9.666.199 |
3 | DUJPP, d. o. o. | 100,00 % | 2.000.036 |
4 | ELES, d. o. o. | 100,00 % | 548.142.068 |
5 | FAIR GmbH | 1,18 % | 2.849.630 |
6 | Holding Kobilarna Lipica, d. o. o. | 100,00 % | 8.788.147 |
7 | KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. | 100,00 % | 1.130.623.000 |
8 | SDH, d. d. | 100,00 % | 1.191.257.000 |
9 | STA d. o. o. | 100,00 % | 875.496 |
(2) Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, za upravljanje katerih ni pristojen SDH, sprejme vlada, ki obravnava tudi letno poročilo o upravljanju teh naložb, ki temelji na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za doseganje teh ciljev. Ministrstva, na delovna področja katerih spadajo kapitalske naložbe, redno spremljajo poslovanje družb. Te dejavnosti se izvajajo smiselno enako, kot velja za SDH.
3. poglavje RAZVRSTITEV NALOŽB NA POSAMEZNE VRSTE NALOŽB
(1) Naložbe SDH in Republike Slovenije se skladno z ZSDH-1 uvrstijo v skupine naložb, ki imajo enake ali podobne značilnosti in uresničujejo enake ali podobne cilje. Vse naložbe SDH in Republike Slovenije se s strategijo uvrščajo v eno od treh vrst naložb (pregled razvrstitve kapitalskih naložb na posamezne vrste naložb je v prilogi):
– strateške naložbe,
– pomembne naložbe in
– portfeljske naložbe.
(2) Minimalni delež v strateških kapitalskih naložbah je 50 % in en glas ter v pomembnih kapitalskih naložbah 25 % in en glas. S portfeljskimi naložbami lahko SDH prosto razpolaga. Če delež v strateški ali pomembni kapitalski naložbi ne dosega minimalnega deleža, SDH nima nobene obveznosti pridobivati novih deležev, da bi dosegel minimalni delež.
(3) Če se spremeni pravni status naložbe zaradi združitve, delitve ali zaradi drugih korporacijskih sprememb, njen pravni naslednik ohrani razvrstitev prvotne naložbe.
(4) Vsaka naložba SDH in Republike Slovenije lahko preide v last strateške naložbe in vsaka pomembna ali portfeljska naložba lahko preide v last pomembne naložbe, pri čemer mora ta v njej ohraniti minimalni delež iz drugega odstavka te točke. Vsaka portfeljska naložba lahko preide v last druge portfeljske naložbe.
3.1 Strateške naložbe
Strateške kapitalske naložbe so naložbe, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje. Strateški cilji so cilji, povezani z upravljanjem državne infrastrukture, cilji, povezani z opravljanjem javnih služb, varnostni cilji, razvojni cilji in drugi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi. Obstoječe strateške naložbe določa ta strategija, lahko pa jih SDH ustanavlja ali pridobiva v imenu in za račun Republike Slovenije tudi na podlagi utemeljene obrazložitve navedenih strateških ciljev v letnem načrtu upravljanja naložb, pri čemer se utemeljitev strateškosti opira na sektorsko strategijo ali drug ustrezen dokument resornega ministrstva ali vlade.
3.1.1 Strateške naložbe na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije
(1) Obstoj, vzdrževanje in razvoj državne infrastrukture je strateškega pomena za državo in za doseganje ključnih razvojnih ciljev agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ki so medsebojno povezani pri ciljih razvoja infrastrukture in trajnostnih virov energije. Državna infrastruktura v tem pomenu vključuje kopenski, pomorski in zračni promet ter energetiko, pri čemer je ključna infrastruktura in ne njeni uporabniki (prevozniki).
(2) Upravljanje državne infrastrukture je prepleteno tudi z varnostnimi cilji države. Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES za kritično infrastrukturo določa sredstvo, objekt, opremo, omrežje ali sistem, ki je nujen za opravljanje storitev, ključnih za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja. Ob tem določa enajst ključnih sektorjev (energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadna voda, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje in pridelava, predelava in distribucija živil). Z vidika kapitalskih naložb države v tej strategiji sta pomembna sektorja energetika in promet z naslednjimi podsektorji in kategorijami subjektov:
– sektor energetika:
– EE (elektroenergetska podjetja, operaterji distribucijskega ali prenosnega sistema, proizvajalci, operaterji trga),
– nafta (podjetja za proizvodnjo, rafiniranje, predelavo, skladiščenje in prenos nafte prek naftovodov),
– plin (operaterji distribucijskega, prenosnega ali skladiščnega sistema, proizvajalci),
– vodik (upravljavci proizvodnje, shranjevanja in prenosa vodika),
– sektor promet:
– cestni promet (organ za nadzor upravljanja prometa),
– železniški promet (upravljavci infrastrukture, prevozniki),
– zračni promet (službe za kontrolo zračnega prometa),
– vodni promet (upravni organi pristanišč, upravljavci sistemov za nadzor plovbe),
– javni prevoz (izvajalci javnih prevoznih storitev).
(3) Evropska kritična infrastruktura, določena na območju Republike Slovenije, je tudi kritična infrastruktura Republike Slovenije in jo ureja Zakon o kritični infrastrukturi, ki za kritično infrastrukturo poleg sektorjev energetike in prometa določa še sektorje prehrane, preskrbe s pitno vodo, zdravstva, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Sektor financ se po zakonu navezuje le na kritično infrastrukturo Banke Slovenije.
(4) V skladu s ključnimi razvojnimi cilji agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ob upoštevanju opredelitev evropske in slovenske kritične infrastrukture, so na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije strateške naslednje kapitalske naložbe države:
DRUŽBA | KLJUČNI STRATEŠKI CILJI |
V upravljanju SDH | |
1. DARS d. d. | gradnja, upravljanje in vzdrževanje avtocest |
2. ELEKTRO CELJE, d. d. | distribucija EE |
3. ELEKTRO GORENJSKA, d. d. | distribucija EE |
4. ELEKTRO LJUBLJANA d. d. | distribucija EE |
5. ELEKTRO MARIBOR d. d. | distribucija EE |
6. ELEKTRO PRIMORSKA d. d. | distribucija EE |
7. GEN d. o. o. | proizvodnja EE |
8. HSE d. o. o. | proizvodnja EE |
9. LUKA KOPER, d. d. | pomorsko pristanišče |
10. Plinhold d. o. o. | upravljanje plinske infrastrukture |
11. SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o.* | železniški prevoz in javni prevoz |
V upravljanju vlade | |
12. 2TDK, d. o. o. | izgradnja in gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo na odseku Divača–Koper |
13. ELES, d. o. o.** | operater distribucijskega ali prenosnega sistema |
* Slovenske železnice, d. o. o., izpolnjujejo tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.
** ELES, d. o. o., izpolnjuje tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS sistemskega operaterja EE, OGJS distribucijskega operaterja EE in OGJS vzpostavljanja in upravljanja polnilnih parkov visokih moči.
3.1.2 Strateške naložbe na področju gospodarskih javnih služb
(1) Z gospodarskimi javnimi službami (v nadaljnjem besedilu: GJS) se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje ali izvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Lahko so obvezne ali izbirne, pri čemer se obvezne gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: OGJS) določijo z zakonom. Z vidika te strategije se GJS lahko izvaja v javnem podjetju (kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno) in z dajanjem koncesij ali posebnih pooblastil na podlagi zakonov.
(2) Pri zagotavljanju javnih dobrin ali storitev za državo v obliki notranjega izvajalca je treba v aktih upravljanja teh kapitalskih naložb države določiti cilje storitev, ki jih izvajajo v javnem interesu in na trgu, pri čemer mora biti pridobivanje dobička podrejeno izvajanju storitev, ki so v javnem interesu. Strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb se morajo zato osredotočiti na izvajanje storitev na osnovnem področju, za katero so bile ustanovljene.
(3) Strateške cilje na področju gospodarskih javnih služb opravljajo naslednje kapitalske naložbe države (OGJS operaterja prenosnega sistema izvaja tudi Plinhold d. o. o., ki je med strateške naložbe uvrščen že na podlagi strateškega pomena državne infrastrukture):
DRUŽBA | KLJUČNI STRATEŠKI CILJI |
V upravljanju SDH | |
14. DRI upravljanje investicij, d.o.o. | zakonsko pooblastilo za izvajanje inženiringa v javni železniški infrastrukturi in za izvajanje nalog organiziranja, koordiniranja in vodenja priprave tehničnih specifikacij za javne ceste kot notranji izvajalec |
15. INFRA d. o. o. | GJS urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save |
16. KOPP d. o. o. | GJS pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča |
17. KOTO d. o. o. | OGJS zbiranja, obdelave in uničevanja živalskih stranskih produktov |
18. KZPS, d. o. o. | OGJS zračnega prometa, letalske informacijske službe ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa |
19. RŽV, d. o. o. | javno podjetje za zapiranje rudnika urana, katerega likvidacija se opravi po izpolnitvi programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh |
20. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. | GJS založbe uradnega lista, priprava za objavo in objava uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista; vodenje in koordiniranje registra predpisov in drugih splošnih pravnih aktov lokalnih skupnosti; upravljanje Portala javnih naročil in Portala eRevizija |
V upravljanju vlade | |
21. BORZEN, d. o. o. | OGJS operaterja trga z EE, OGJS centra za podpore in OGJS centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu |
22. DUJPP, d. o. o. | zakonsko pooblastilo za upravljanje z javnim potniškim prometom |
23. Holding kobilarna Lipica, d. o. o.* | zakonsko pooblastilo za upravljanje Kobilarne Lipica, ki je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije |
24. STA d. o. o | javna služba stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu |
* Državni zbor je 19. 6. 2024 sprejel Zakon o Kobilarni Lipica, ki določa, da z dnem začetka veljavnosti tega zakona družba Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., nadaljuje poslovanje kot družba Kobilarna Lipica, d. o. o., in v največ šestih mesecih od začetka veljavnosti zakona pripoji odvisno družbo Kobilarna Lipica, d. o. o., in je njena univerzalna pravna naslednica. Koncesijska pogodba o izvajanju nalog javne službe velja do sklenitve pogodbe za opravljanje nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami. Po izpolnitvi vseh pogojev iz prehodnega obdobja Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., deluje kot Kobilarna Lipica, d. o. o., z nalogami kot jih določa zakon (v obliki zakonskega pooblastila in ne javne službe), tudi v smislu točke 4.1.6 te strategije.
(4) Vse strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb so strateške, dokler izvajajo GJS, OGJS, imajo zakonsko pooblastilo ali izvajajo javno službo, po morebitnem prenehanju teh pooblastil so portfeljske naložbe.
3.1.3 Strateška naložba na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi
(1) Preostali strateški razvojni cilj, ki ga določata agenda OZN in Strategija razvoja Slovenije 2030, je trajnostno gospodarjenje z gozdovi. V portfelju kapitalskih naložb države ta razvojni cilj izpolnjuje:
DRUŽBA | KLJUČNI STRATEŠKI CILJI |
V upravljanju SDH | |
25. Slovenski državni gozdovi, d. o. o. | gospodarjenja z državnimi gozdovi, organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim večjo dodano vrednostjo |
3.1.4 Strateške naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa
(1) Cilji pomembnega družbenega interesa so cilji splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti, ki izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ter drugi zakonski cilji in cilji, ki izhajajo iz mednarodnih aktov. Strategija na tej podlagi že določa strateške kapitalske naložbe na področju državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Drugi cilji s področij človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti in krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti so splošni cilji, ki veljajo za vse deležnike v sistemu korporativnega upravljanja družb v državni lasti, zato niso merilo za določanje strateških naložb.
(2) Med strateške kapitalske naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa, ki izhajajo iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, se uvrščajo:
DRUŽBA | KLJUČNI STRATEŠKI CILJI |
V upravljanju SDH | |
26. D.S.U., d. o. o. | izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter izvajanje gradnje dostopnih javnih najemnih stanovanj |
27. LOTERIJA SLOVENIJE, d. d. | družbeno odgovorno prirejanje loterijskih iger z namenom sofinanciranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; lastniško strukturo določa Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije |
28. POŠTA SLOVENIJE d. o. o. | nacionalni izvajalec univerzalnih poštnih storitev ter izvajalec logističnih in paketnih storitev; univerzalne poštne storitve izvaja v javnem interesu na podlagi podeljene odločbe v skladu z Zakonom o poštnih storitvah |
29. SID banka, d. d., Ljubljana | specializirana banka, z zakonskim pooblastilom za izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev na področjih mednarodne trgovine, gospodarskega in razvojnega sodelovanja, podjetniških, inovacijsko-raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti, ekologije in energetike ter izgradnje infrastrukture in na drugih področjih, pomembnih za razvoj Republike Slovenije |
30. Studentenheim Korotan GmbH | pospeševanje slovenske umetnosti in kulture, izobraževanja in znanosti ter oskrbovanje študentov na Dunaju |
31. Zavarovalnica Triglav, d. d. | je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v JV Evropi, posluje na sedmih trgih JV Evrope; na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, so se delnice KAD (34,48 %) prenesle v last ZPIZ, z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se z njimi ne sme razpolagati |
V upravljanju vlade | |
32. FAIR GmbH | mednarodna pogodba na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi ter Sklepne listine konference pooblaščencev za ustanovitev Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi |
33. KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. | ustanovljen na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za namen financiranja obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ZSDH-1 pa določa, da nakaže vsako leto najmanj 50 milijonov evrov, predvsem za usklajevanje pokojnin, in da se s KAD ne sme razpolagati |
34. SDH, d. d. | centralizirani upravljavec kapitalskih naložb države ter stvarnega premoženja in terjatev nekdanje DUTB na podlagi ZSDH-1 |
3.2 Pomembne naložbe
(1) Pomembne naložbe so naložbe, v katerih želi Republika Slovenija ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Pri pomembnih naložbah torej ne gre za uresničevanje ciljev splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije, ki se uresničujejo s strateškimi naložbami, ampak za portfeljske naložbe, katerih dejavnost je tržna, vendar s svojimi ključnimi razvojnimi dejavniki, pomembnimi za državo, presegajo doseganje zgolj gospodarskih ciljev. SDH lahko v pomembnih naložbah, kot jih določa ta strategija, pridobiva dodatne lastniške deleže v imenu in za račun Republike Slovenije ter v lastnem imenu in za lasten račun izključno za dosego gospodarskih ciljev oziroma povečanja donosnosti in vrednost teh naložb. SDH lahko razpolaga s pomembnimi naložbami največ do minimalnega deleža 25 % in en glas. Vsako pridobivanje ali razpolaganje mora biti utemeljeno v letnem načrtu upravljanja naložb.
(2) Med pomembne kapitalske naložbe se uvrščajo:
DRUŽBA | KLJUČNI RAZVOJNI DEJAVNIKI |
V upravljanju SDH | |
1. ISTRABENZ TURIZEM d. d. | upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji |
2. KRKA, d. d., Novo mesto | uvršča se med vodilne generične ponudnike zdravil na številnih tujih trgih, na katerih realizira kar 94 % prodaje |
3. MK založba d. d. | je eden pomembnejših založnikov in knjigotržcev v regiji Jugovzhodne Evrope (v nadaljnjem besedilu: JV Evropa), kjer ima družbe v petih državah ter več kot petdeset knjigarn v vseh pomembnejših slovenskih mestih in s svojim delovanjem omogoča ohranjanje založništva in dostopnosti knjige v slovenskem jeziku |
4. NLB d. d. | največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se strateško osredotoča na države JV Evrope |
5. PETROL d. d., Ljubljana | nacionalni trgovec s proizvodi iz nafte in drugimi energenti uvaja nove energetske dejavnosti in proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov z delovanjem v JV Evropi |
6. TELEKOM SLOVENIJE, d. d. | nacionalni operater fiksne in mobilne komunikacije, ki se osredotoča na države v JV Evropi, kar je sicer portfeljska dejavnost, vendar je družba lastnik ključne komunikacijske infrastrukture v Sloveniji, ki je neločljivo povezana z dejavnostjo družbe |
7. SAVA, d. d. | upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji |
8. Sava Re, d. d. | je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, ki se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja in ima drugi najmočnejši tržni položaj na slovenskem zavarovalnem trgu ter pomemben položaj na trgih JV Evrope, kjer deluje z osmimi zavarovalnicami s sedežem v Sloveniji |
3.3 Portfeljske naložbe
(1) Portfeljske naložbe so naložbe, ki ne izpolnjujejo pogojev strateških naložb po kriterijih državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in doseganja pomembnega družbenega interesa, ki izhaja iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, in niti ne pogoja pomembnih naložb za ohranitev ključnih razvojnih dejavnikov v državi. Portfeljske naložbe so vse druge naložbe, s katerimi poskuša Republika Slovenija doseči izključno gospodarske cilje, tako da lahko SDH s temi naložbami prosto razpolaga in jih tudi pridobiva v lastnem imenu in za lasten račun ter v imenu in za račun Republike Slovenije z namenom doseganja donosnosti in povečevanja vrednosti lastnega premoženja na podlagi letnega načrta upravljanja.
(2) V skladu s poslanstvom nekdanjega DUTB, katerega univerzalni pravni naslednik je SDH, so vse njegove kapitalske naložbe, razen družb Istrabenz Turizem, d. d., in MK Založba, d. d., terjatve in stvarno premoženje določeni za portfeljske naložbe.
(3) Med portfeljske kapitalske naložbe se uvrščajo:
DRUŽBA |
V upravljanju SDH |
1. A. L. P. PECA d. o. o. |
2. ADRIA d. o. o.* |
3. ARGOLINA d. o. o. |
4. Avtotehna Zagreb d. o. o. |
5. Batris, LLC, Ukrajina |
6. BODOČNOST MARIBOR d. o. o. |
7. CASINO BLED, d. d. |
8. CASINO PORTOROŽ, d. d. |
9. CETIS d. d. |
10. CINKARNA Celje, d. d. |
11. CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina |
12. CSS d. o. o. |
13. DBS d. d. |
14. DS PROJEKT d. o. o. |
15. DUP d. o. o. Sarajevo |
16. DUTB Crna gora d. o. o. |
17. EGS-RI d. o. o. |
18. Elektrooptika d. d. |
19. Factor projekt d. o. o. Hrvaška |
20. FARME IHAN – KPM d. o. o. |
21. GEOPLIN d. o. o. Ljubljana |
22. HIT d. d. Nova Gorica* |
23. HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o. |
24. ISTRABENZ, d. o. o. |
25. M1, d. d., Ljubljana |
26. MLM d. d. |
27. Nafta Lendava, d. o. o. |
28. POMGRAD VGP d. d. |
29. Poslovni sistem Domina d. o. o., Beograd |
30. PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana |
31. RD d. d., Ljubljana |
32. SAVAPROJEKT d. d. |
33. SIJ d. d. |
34. Sklad turističnih naložb d. o. o. |
35. SKUPINA PRVA d. d. |
36. TALUM d. d. Kidričevo |
37. TERME OLIMIA d. d.* |
38. THERMANA d. d.* |
39. UNIOR d. d. |
40. VGP d. d. |
41. VGP DRAVA Ptuj d. o. o |
42. VGP Novo mesto, d. d. |
* Gre za družbe s turistično dejavnostjo, ki je tržna dejavnost, zato je ta dejavnost družb portfeljska, nepremičnine oziroma stvarno premoženje družb na najbolj prepoznavnih strateških turističnih točkah v Sloveniji (Bled, slovenska obala) pa je pomembno.
4. poglavje CILJI STRATEŠKIH NALOŽB
(1) Skladno z ZSDH-1 so cilji upravljanja naložb povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim večjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške. Pri strateških naložbah v 100-odstotni državni lasti, ustanovljenih z namenom izvajanja nalog v javnem interesu (gospodarske javne službe, koncesije), mora imeti uresničevanje strateških ciljev države prednost pred cilji povečevanja vrednosti naložb in zagotavljanja čim večjega donosa za lastnika. Podrobni cilji upravljanja posamezne kapitalske naložbe so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe. Strategija določa razvojne usmeritve Republike Slovenije in posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako kapitalsko naložbo, opredeljeno kot strateško.
(2) Strategija v opredelitvi razvojnih usmeritev določa splošne in konkretne cilje. Splošni cilji, ki se nanašajo na upravljavske dejavnosti SDH pri vseh naložbah, so na področjih človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti in krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti. Konkretni cilji državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se nanašajo na posamezne sklope strateških kapitalskih naložb, pri čemer so v okviru zagotavljanja trajnostnih virov energije cilji razogljičenja in izboljšanja energetske učinkovitosti prav tako cilji za vse naložbe. SDH mora te cilje skladno z ZSDH-1 obvezno upoštevati pri izvajanju upravljavskih dejavnosti.
(3) Povečevanje vrednosti kapitalskih naložb se meri s knjigovodsko vrednostjo posamezne kapitalske naložbe, zagotavljanje čim večjega donosa pa z ROE. Strategija iz leta 2015 je kot ključen cilj določala dvig ROE na 8 %. Gre za ROE celotnega portfelja in ne posameznih družb in predstavlja uravnotežen ROE glede na knjigovodsko vrednost kapitala posamezne družbe. Če se upošteva, da je med desetimi največjimi družbami po knjigovodski vrednosti, ki skupaj predstavljajo skoraj 80 % te vrednosti, kar polovica strateških kapitalskih naložb iz sektorjev prometa in energetike, katerih primarni cilj ni doseganje donosa, in da DARS, d. d., predstavlja skoraj 30 % vrednosti portfelja, se občutna rasta ROE ne more pričakovati. UMAR v Poročilu o razvoju za leto 2020 zaradi spremembe strukture portfelja družb v upravljanju SDH (povečanje knjigovodske vrednosti strateških kapitalskih naložb za skoraj 13 %, na 80,2 % celotnega portfelja zaradi privatizacije) ocenjuje, da nadaljevanja visoke rasti ROE ni pričakovati. V Poročilu o razvoju 2024 pa UMAR ugotavlja, da so bila večja nihanja ROE v letih 2020 in 2021 zaradi razmer v gospodarstvu zaradi epidemije in okrevanja po njej, v letu 2022 pa predvsem kot posledica slabih rezultatov energetskih družb. Ne glede na to je ROE še vedno eden ključnih ciljev, ki opravičuje nadaljnje upravljanje portfeljskih kapitalskih naložb, in tudi cilj pomembnih kapitalskih naložb. Ciljni ROE celotnega portfelja mora še vedno ostati ambiciozen na ravni 8 %, vendar mora biti poudarek na določanju in merjenju glede na vrsto naložb ter glede na specifičnost posameznih kapitalskih naložb.
(4) Ključen ekonomski cilj strategije je dvig produktivnosti, torej da družbe z danimi sredstvi naredijo več. Eden od kazalnikov produktivnosti je dodana vrednost na zaposlenega, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju, to je vrednosti po odbitju stroškov materiala, blaga in storitev ter drugih poslovnih odhodkov od kosmatega donosa iz poslovanja. Dejavniki, ki lahko vplivajo na produktivnost dela, vključujejo spretnosti delavcev, tehnološke spremembe (investicije), prakse upravljanja in spremembe drugih vložkov (kot je kapital). Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU je leta 2022 znašala 69.300 evrov, Slovenija pa je bila z zneskom 49.600 evrov pod tem povprečjem oziroma na 15. mestu med 27 članicami EU. Najvišjo dodano vrednost dosega Irska (178.500 evrov), najnižjo pa Bolgarija (20.600 evrov). Pred Slovenijo so predvsem države iz zahodne in severne Evrope ter Malta in Ciper. Indeks rasti dodane vrednosti na zaposlenega je v letu 2022 glede na leto 2015 na ravni EU znašal 104 %, pri Sloveniji pa 111 %, kar je 10. mesto v EU. Tudi tu je na prvem mestu Irska (138 %), pred Slovenijo pa ji sledijo države iz vzhodne Evrope in Hrvaška (112 %). Podatka torej razkrivata, da je Slovenija po dodani vrednosti na zaposlenega pod povprečjem EU in pred državami iz vzhodne Evrope, vendar je pri slednjih z izjemo Slovaške rast dodane vrednosti na zaposlenega višja od Slovenije, kar pomeni počasnejše dohitevanje dodane vrednosti bolj razvitih držav EU s strani Slovenije.
Graf 5: Indeks rasti dodane vrednost na zaposlenega v letu 2022 glede na leto 2015 (vir: Eurostat) | Graf 6: Dodana vrednost na zaposlenega v letih 2015 in 2022 v evrih (vir: Eurostat) |
Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega 40 družb v upravljanju SDH v letu 2022 v evrih (vir: SDH)
(5) SDH in družbe s kapitalsko naložbo države morajo biti pri svojih strategijah poslovanja bolj ambiciozni in povečevati produktivnost oziroma dodano vrednost na zaposlenega tudi z izvajanjem razvojnih usmeritev Slovenije z investicijami v trajnostne vire energije, razvoj zaposlenih in njihovega delovnega okolja, razvoj delovnih procesov in korporativnega upravljanja ter z vlaganji v raziskave in razvoj. Pomemben kazalnik pri tem je tudi CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %), torej kazalnik, ki meri kapitalske izdatke, ki jih družba investira oziroma porabi za nakup, vzdrževanje ali izboljšanje svojih osnovnih sredstev.
4.1. Družbe v upravljanju vlade
4.1.1 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o.
(1) Družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. (v nadaljevanju besedila: 2TDK) je marca 2016 ustanovila vlada z namenom izvedbe projekta drugi tir. Državni zbor je aprila 2017 sprejel Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), v katerem so določeni pogoji in način izvedbe investicije drugi tir, upravljanje in gospodarjenje z njim, obveznosti in pravice družbe ter opredeljeni finančni viri. Vlada Republike Slovenije je aprila 2019 na podlagi ZIUGDT izdala koncesijski akt, 9. maja 2019 pa je bila podpisana koncesijska pogodba med družbo 2TDK, kot koncesionarjem in Republiko Slovenijo kot koncedentom, s katero koncedent družbi podeljuje koncesijo za 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Naloge in pristojnosti skupščine družbe v imenu edinega družbenika uresničuje vlada, za spremljanje kapitalske naložbe pa je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. Družba v zvezi s projektom izgradnje drugega tira Divača–Koper v svojem imenu in za svoj račun izvaja pripravljalna dela projekta, finančni inženiring projekta, organizacijo in izvedbo vseh potrebnih gradenj in gospodarjenje z drugim tirom.
(3) Ključni cilj projekta je odstraniti ozko grlo na železniškem odseku Divača–Koper, da bi zagotovili dolgoročno zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji. Projekt je del vseevropskega jedrnega omrežja TEN-T in njegova gradnja je bistvena za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ker bo učinkovala tudi na druge državne ali zasebne naložbe (z boljšo železniško povezavo iz Luke Koper čez Slovenijo v Avstrijo, na Češko, Slovaško in Madžarsko se bo povečala tudi privlačnost regij za nove naložbe). Pričakuje se, da bo s povečanjem zmogljivosti zadevnega koridorja in skrajšanjem potovalnega časa železnica postala konkurenčnejša od ceste in del tovornega prometa, zlasti na razdaljah, daljših od 300 km, se bo preusmeril s ceste na železnico. To pomeni manjše okoljske stroške in manjši ogljični odtis, kar bo prispevalo k doseganju ciljev o blaženju podnebnih sprememb, ki jih je določila Evropska unija.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– izvedba financiranja in investicije v drugi tir Divača–Koper ter izvajanje gospodarjenja z drugim tirom in drugih upravičenj, izhajajočih iz lastninske pravice po izgradnji projekta,
– izvajanje projekta skladno z veljavnimi pravnimi podlagami in kakovostno, s čim manjšimi stroški ter v predvidenih rokih, sledeč časovnici, določeni za črpanje sredstev EU in za izvedbo projekta, in s ciljem, da je drugi tir čim prej zgrajen in predan v obratovanje,
– v obdobju izgradnje drugega tira se od družbe ne pričakuje ustvarjanje prihodkov na trgu, pričakuje pa se zagotavljanje virov za izvedbo projekta, v času odplačevanja dolga (obdobje obratovanja) pa se pričakuje skrb za redno odplačilo obveznosti in za zagotavljanje finančne stabilnosti družbe,
– izkazovanje stroškovne učinkovitosti tako pri svojem poslovanju kot pri izvajanju projekta,
– zagotavljanje kakovosti, strokovnosti in transparentnosti pri svojem poslovanju in izvajanju projekta,
– stalno zagotavljanje pogojev za ohranitev statusa notranjega izvajalca, v okviru katerega lastnik izvaja nad družbo nadzor, primerljiv nadzoru nad njenimi službami, pri čemer mora družba zagotavljati pogoje, da bo lastnik lahko ta nadzor nemoteno izvajal.
4.1.2 BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o.
(1) Osnovna dejavnost družbe BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o., je izvajanje OGJS dejavnost operaterja trga z električno energijo. Na podlagi javnega pooblastila družba skladno z Zakonom o oskrbi z električno energijo izdaja Pravila za delovanje trga z električno energijo in pravila za organiziranje platforme operaterja trga za izravnalno energijo. Kot operater trga vodi bilančne sheme, evidentira bilateralne pogodbe, izdeluje okvirni vozni red ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. S tem zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Izvaja tudi naloge, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga oziroma platforme operaterja trga za izravnalno energijo, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja del energije za izravnavo odstopanj elektro sistema. Poleg tega v okviru GJS upravlja bilančne sheme trga z električno energijo, evidentira pogodbe o članstvu v bilančni shemi, obratovalnih napovedih in zaprtih pogodbah, organizira platforme operaterja trga za izravnalno energijo, izvaja bilančni obračun, izvaja obračun in poravnave poslov ter zbira, analizira in objavlja podatke z namenom zagotavljanja preglednosti delovanja trga z električno energijo.
(2) Družba izvaja tudi OGJS dejavnost centra za podpore na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu na podlagi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. S Pravili za delovanje centra za podpore družba pomembno določa delovanje trga z električno energijo, toploto in pogonska goriva ter podrobnosti glede državne podporne sheme za elektriko iz OVE in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: SPTE). Družba operativno izvaja podporno shemo za OVE in SPTE. Prav tako zagotavlja delovanje in tehnično upravlja Register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji. Naloge OGJS dejavnost centra za podpore so se nadgradile še z dodeljevanjem naložbene pomoči za naprave za samooskrbo, izvajanjem nalog kontaktne točke ter pripravljanjem smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov za področje energije iz obnovljivih virov v skladu z zakonom, ki ureja ureditev prostora.
(3) V okviru lastne blagovne znamke TRAJNOSTNA ENERGIJA družba izvaja dejavnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ter podpira okoljevarstvene politike prek ozaveščanja javnosti. Družba vzpostavlja tudi kontaktno točko za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki bo s svojim delovanjem zagotovila poenostavitev, pospešitev in večjo usklajenost upravnih postopkov v zvezi z vlaganjem v obnovljive vire energije. Poleg nalog GJS družba opravlja tudi storitve poročanja RRM - REMIT in svetovalne storitve s področja energetike. Družba izvaja tudi naloge dodeljevanja pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zagotavljanje učinkovitega delovanja trga z električno energijo,
– izvajanje OGJS centra za podpore v okviru pooblastil, ki jih določa Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, vključno z izvajanjem nalog enotne kontaktne točke,
– izvajanje drugih nalog s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu,
– vzpostavitev učinkovitega sistema podeljevanja finančnih spodbud iz državnega proračuna, iz sredstev centra za podpore, namenskih sredstev iz naslova letne dajatve za motorna vozila, sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja ter drugih virov,
– okrepitev vloge na področju potrdil o izvoru energije,
– pomembno prispevati k spodbujanju trajnostne proizvodnje in ravnanja z energijo,
– postati ključni povezovalec in soustvarjalec trajnostnega razvoja slovenskega trga z električno energijo,
– pomoč in usmerjanje vlagateljev in zagotavljanje splošnih informacij,
– sodelovanje z lokalnimi energetskimi organizacijami,
– izvajanje izobraževanj, usposabljanj in promocije,
– vlaganja v informacijski sistem in digitalizacijo procesov.
4.1.3 Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.
(1) Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., je bila ustanovljena leta 2022 na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki določa, da je družba organ javnega potniškega prometa v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Družba ima na podlagi zakona podeljeno javno pooblastilo za zagotavljanje izvajanja OGJS javni potniški promet, razen mestnega linijskega prevoza, posebnega linijskega prevoza, žičniškega prevoza in prevoza po vodnih poteh.
(2) Družba opravlja naloge upravljavca javnega potniškega prometa, med drugim pripravlja in objavlja razpise za podelitev koncesij in postopke javnega naročanja za sklepanje pogodb o prevozih, sklepa pogodbe z izbranimi izvajalci in opravlja nadzor nad izvajanjem sklenjenih pogodb, izvaja plačila nadomestil za izvajanje OGJS javni linijski prevoz potnikov, plačila poravnav med udeleženci enotne vozovnice in plačila nadomestil na podlagi pogodb za integrirane linije, izdaja dovoljenja za integrirane linije, načrtuje, usklajuje in potrjuje vozne rede medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov ter potrjuje predlog voznega reda OGJS prevoza potnikov v železniškem prometu in sodeluje v postopku oblikovanja voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture.
(3) Družba v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa med drugim sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za določanje politike in strategije razvoja javnega potniškega prometa, izvaja raziskave na področju javnega potniškega prometa, zagotavlja promocijo javnega prevoza in upravlja sistem enotne vozovnice, ki vključuje izdajo, prodajo in uporabo enotne vozovnice, izvaja delitve prihodkov od prodaje enotne vozovnice, rešuje reklamacije in pritožbe, upravlja kartične sheme, razvoj in vzdrževanje sistema enotne vozovnice ter vzpostavi, upravlja in vzdržuje enotni informacijski sistem in centralno informatizirano zbirko podatkov ter sklepa pogodbe o vključitvi v sistem enotne vozovnice.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– postati prepoznavna slovenska organizacija za izvajanje storitev s področja zagotavljanja kakovostnih javnih prevozov potnikov primerljivih z razvitimi državami članicami EU na mestni, primestni in podeželski ravni,
– zagotavljanje varnega, celovitega, kakovostnega in učinkovitega prevoza potnikov, osredotočenega na njihove potrebe,
– večanje deleža javnega prevoza potnikov v uporabi potovalnih načinov,
– izboljšanje integracije medkrajevnega javnega potniškega prometa z drugimi oblikami mobilnosti,
– izboljševanje okoljske učinkovitosti javnega potniškega prometa, vključno s spodbujanjem uvajanja alternativnih goriv.
4.1.4 ELES, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja
(1) Družba ELES, d. o. o., operater prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji in prek meja. Družba zagotavlja brezhibno delovanje vseh daljnovodov na vseh napetostnih ravneh. Operaterji v republiškem centru vodenja in treh območnih centrih vodenja upravljajo in nadzirajo slovenski elektroenergetski sistem, vključno s čezmejno koordinacijo obratovanja, ter hkrati nenehno zagotavljajo ravnovesje elektroenergetskega sistema. Agencija za energijo je družbo leta 2015 potrdila kot certificiranega sistemskega operaterja in je bila za to imenovana s sklepom vlade.
(2) Družba je po pripojitvi družbe SODO d. o. o. postala tudi operater distribucijskega sistema. S tem je postala upravljavka preostalega dela 110 kV omrežja ter celotnega srednjenapetostnega (18.000 km) in nizkonapetostnega (47.000 km) omrežja, z vsemi transformatorskimi postajami (18.000) in stikališči (več kot 200). Večina distribucijskega omrežja je v lasti petih elektrodistribucijskih družb, z njimi ima družba ELES, d. o. o. sklenjeno pogodbo o najemu tega omrežja. Ta pogodba hkrati prenaša na elektrodistribucijske družbe tudi večino nalog, ki jih mora po zakonu izvajati distribucijski operater. Cilji teh družb, opredeljeni v točki 4.2.1 Sektor energetika, so tako tudi cilji družbe ELES, d. o. o.
(3) Družba ima odvisne družbe Operato d. o. o., družba ELDOM d. o. o. je skupaj obvladovana družba, Stelkom d. o. o. in ADEX SKUPINA d. o. o. pa sta pridruženi družbi. Talum d. d. Kidričevo nima nobene neposredne ali posredne povezave z dejavnostjo družbe ELES, d. o. o., zato je bilo z ZSDH-1A v letu 2022 določeno, da se izvede prenos kapitalske naložbe družbe ELES, d. o. o., v družbi Talum d. d. Kidričevo na Republiko Slovenijo.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zanesljivo upravljanje elektroenergetskega, prenosnega in distribucijskega sistema,
– zagotavljanje stabilnosti in učinkovitosti razvoja in prehoda v brezogljično Slovenijo,
– nadaljnji razvoj sistema upravljanja sredstev ob upoštevanju obvladovanja tveganj,
– realizacija prednostnih strateških investicij in rekonstrukcij v postavljenih rokih ob hkratnem zagotavljanju ustreznih virov financiranja,
– spremljanje usmeritev, aktivno sodelovanje v mednarodnih združenjih s področja delovanja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij,
– pregledno, gospodarno in učinkovito upravljanje kapitalskih naložb družbe,
– izvedba vseh potrebnih dejanj za prenos kapitalske naložbe družbe v družbi Talum d. d. Kidričevo na Republiko Slovenijo,
– pospešeno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvajanje naložb v distribucijsko omrežje, skladno z veljavnimi razvojnimi načrti distribucijskega sistema EE in skladno s trajnostnimi standardi (zadostna višina sredstev se nameni za povečanje zmogljivosti in širitve elektrodistribucijskega omrežja za integracijo OVE),
– povečanje odpornosti in robustnosti distribucijskega sistema, zagotavljanje kibernetske varnosti, razvoj naprednih omrežij in digitalizacija ter vzpostavitev e-nadzora odjema in e-poslovanja z odjemalci,
– kontinuirano izboljševanje kakovosti storitev za odjemalce, krepitev distribucijske mreže in uvajanje novih tehnologij in storitev, ki bodo omogočale njegovo aktivno vlogo,
– vlaganja v razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda in uvajanje novih produktov oziroma storitev,
– poenotenje tehničnih standardov in tipizacija opreme oziroma naprav,
– povečanje stroškovne učinkovitosti, optimizacija procesov in racionalizacija poslovanja z uresničevanjem poslovnih in finančnih sinergij.
4.1.5 FAIR GmbH
(1) Center za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi je ustanovilo več držav na podlagi Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi. Organiziran je kot družba z omejeno odgovornostjo po nemškem pravu. Namen njegove ustanovitve je izvajanje dejavnosti javnega interesa – napredek znanosti in raziskovanja. Deluje v splošno korist in njegov prvotni namen ni pridobitna dejavnost. Z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi ter Sklepne listine konference pooblaščencev za ustanovitev Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi je Republika Slovenija postala ena od pogodbenic. Poleg Republike Slovenije so družbenice še Nemčija (70,24 %), Francija, Indija, Rusija, Švedska, Finska, Poljska in Romunija. Združeno kraljestvo je pridružena država, Češka republika pa je aspirativni partner. V skladu s konvencijo ima družba oblikovan svet, ki deluje v vlogi skupščine. Slovenija ima v svetu enega predstavnika.
(2) S podpisom in ratifikacijo konvencije so se njene podpisnice zavezale, da bodo prispevale k plačilu stroškov izgradnje centra FAIR. S tem je Republika Slovenija prevzela obveznost, da bo k stroškom izgradnje centra prispevala svoj del v višini 1,18 % predhodno predvidenih gradbenih stroškov.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– uspešno dokončanje izgradnje osnovne verzije centra FAIR v predvidenem roku do leta 2028,
– sodelovanje s pogodbenimi državami za uresničevanje neposrednih koristi za gospodarstva držav članic,
– razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile vrhunske raziskave na področju jedrske infrastrukture, astrofizike, fizike hadronov, temeljne fizike z antiprotinskimi žarki, atomske fizike, raziskave materialov in biomedicinskih aplikacij,
– vključevanje znanstvenikov na globalni ravni v izvajanje raziskovalnih dejavnosti.
4.1.6 Holding Kobilarna Lipica, d.o.o.
(1) Kobilarna Lipica je kulturni spomenik državnega pomena, ki predstavlja več kot 440-letno tradicijo vzreje avtohtone pasme lipicanskih konj na Krasu. Oblikovana je bila z visoko stopnjo sožitja med kulturno rabo prostora in naravnimi značilnostmi prostora za vzrejo lipicancev.
(2) Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., je bil ustanovljen leta 2018 na podlagi Zakona o kobilarni Lipica in je skladno z omenjenim zakonom ustanovil odvisno družbo KOBILARNA LIPICA, d. o. o., za izvajanje nalog javne službe. Tržna dejavnost, predvsem gostinstvo in turizem, ki poteka na posestvu Kobilarne Lipica, je v domeni matične družbe.
(3) Družba v okviru javne službe med drugim izvaja rejo in vzrejo lipicanskih konj, razmnoževanje, selekcijo, rodovništvo, preizkušanje in šolanje konj za potrebe dresurnega jahanja, vprežne vožnje in druge konjeniške zvrsti, vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev, zagotavljanje konj in sodelovanje pri programu protokolarne konjeniške enote slovenske policije, izvajanje investicij, vzdrževanja objektov in območja, ki so potrebni za izvajanje nalog javne službe, ter mednarodno sodelovanje s sorodnimi ustanovami in organizacijami na področju konjereje in konjeništva, s poudarkom na uveljavljanju vloge Kobilarne Lipica na področju reje lipicanca in konjereje.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– izvajanje nalog javne službe in predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica ter razvijanje zavesti o vrednotah Kobilarne Lipica,
– skrb za posodabljanje rejskega programa skladno z razvojem in dognanji stroke,
– varstvo, celostno ohranjanje in promocija kulturne dediščine na spomeniškem območju,
– vzdrževanje kulturne krajine,
– upravljanje z imenom in podobo kulturnega spomenika, geografsko označbo »Lipicanec« in znamkami Kobilarne Lipica.
4.1.7 KAD, d. d.
(1) KAD je nastal leta 1996 na podlagi sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer z izločitvijo Kapitalskega sklada iz ZPIZ. V KAD se je preimenoval leta 2000. Kot delniška družba, katere ustanovitelj in edini delničar je Republika Slovenija, je samostojna pravna oseba, ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Leta 1999 je postal izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja in upravljavec Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PPS). V nadaljevanju je vzpostavil dva vzajemna pokojninska sklada, in sicer Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: SODPZ) in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: KVPS). Leta 2004 je bil KAD izbran za upravljavca Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: ZVPSJU).
(3) Na podlagi Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe se je leta 2011 iz KAD izčlenila Modra zavarovalnica, d. d., na katero so se prenesli skladi PPS, KVPS in ZVPSJU. Modra zavarovalnica, d. d., je na podlagi ZSDH-1 strateška kapitalska naložba, dokler upravlja ZVPSJU, in skladno z ZSDH-1 kot naložba KAD ni del te strategije.
(4) Osnovna dejavnost KAD je zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem lastnega premoženja ter upravljanje SODPZ. Skladno s tem poslanstvom ZSDH-1 določa, da se bilančni dobiček KAD ne more uporabiti za razdelitev delničarjem (Republiki Sloveniji), ampak KAD nakaže ZPIZ vsako leto najpozneje do 29. septembra 50 milijonov evrov, predvsem za usklajevanje pokojnin, oziroma sorazmerno manjši znesek, če je znesek za usklajevanje pokojnin manjši. V letu 2021 je glede na letni znesek uskladitve pokojnin obveznost KAD znašala 50 milijonov evrov, v blagajno ZPIZ pa je skupaj do leta 2022 vplačal že dobrih 964 milijonov evrov.
(5) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– nadaljevanje postopnega preoblikovanja KAD v pretežno portfeljskega vlagatelja,
– upravljanje kapitalskih naložb v družbah s kapitalsko naložbo države v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti,
– upravljanje portfeljskih naložb po načelih varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti,
– upravljanje naložb v okvirih spoštovanja človekovih pravic in družbene odgovornosti, enakosti spolov ter krepitev trajnostnih virov energije, obvladovanja tveganj, dviga produktivnosti in sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti,
– zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– upravljanje SODPZ,
– izvajanje dejavnosti za izpolnjevanje pogoja strateške naložbe v Modri zavarovalnici, d. d., v skladu z ZSDH-1,
– dosledno spoštovanje določbe ZSDH-1, da v primeru uresničevanja glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, le-te izvršuje SDH v imenu in za račun KAD po predhodnem usklajevanju stališč s KAD,
– smiselna uporaba Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
4.1.8 SDH, d. d.
(1) SDH je nastal 26. aprila 2014 na podlagi ZSDH-1, in sicer s preoblikovanjem družbe SOD, d. d. Edini ustanovitelj in delničar SDH je Republika Slovenija. Posluje kot delniška družba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z Zakonom o gospodarskih družbah, ZSDH-1, Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljnjem besedilu: ZSOS) in drugimi zakoni ter statutom.
(2) SDH skladno z ZSDH-1 opravlja naloge osrednjega upravljavca kapitalskih naložb države. Poleg tega nadaljuje uresničevanje vseh pooblastil, pristojnosti, pravic in obveznosti družbe SOD. SDH kot zavezanec (stranka v postopku) sodeluje v postopkih o določitvi odškodnine za podržavljeno premoženje in skrbi za tekoče poravnavanje obveznosti iz denacionaliziranega premoženja. Kot nosilec javnega pooblastila v imenu in za račun Republike Slovenije vodi postopke izdaje odločb o višini odškodnine ter poravnava obveznosti po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
(3) Leta 2023 so na SDH s pripojitvijo DUTB prešli njegovo premoženje ter pravice in obveznosti. SDH je univerzalni pravni naslednik DUTB.
(4) Skladno z ZSOS se dobiček, ki ga iz poslovanja z vrednostnimi papirji ter z drugimi dejavnostmi ustvari SDH, obvezno razporedi v rezerve SDH in se torej ne izplačuje lastniku oziroma Republiki Sloveniji. Z uveljavitvijo ZSDH-1A v letu 2022 je prenehala veljati določba ZSOS, po kateri bi se v last Republike Slovenije neodplačno prenesli vsi vrednostni papirji in poslovni deleži, ki jih ima v lasti SDH in so skladno s strategijo opredeljeni kot strateške in pomembne kapitalske naložbe. S tem bodo SDH ostale dividende od teh naložb, s čimer se je vzpostavila realizacija cilja, da SDH postane aktiven in neodvisen upravljavec kapitalskih naložb, ki v utemeljenih primerih pomeni tudi pridobivanje naložb v lastnem imenu in za lasten račun.
(5) Glede na to, da SDH iz poslanstva SOD ne izplačuje dobička in da se postopki denacionalizacije počasi zaključujejo, se od SDH pričakuje, da bo prosta sredstva namenil tudi za izpolnjevanje drugih družbenih ciljev. Agenda OZN vsebuje konkreten cilj, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do ustreznega, varnega in cenovno sprejemljivega prebivališča. Tudi Strategija razvoja Slovenije 2030 določa cilj dostojnega življenja za vse z izboljšanjem kakovosti bivalnega okolja in zagotavljanjem dostopnosti do primernih stanovanj za vse generacije. SDH je s pripojitvijo DUTB pridobil tudi portfelj nepremičnin. Konec leta 2023 je imel SDH v lasti 194 sklopov nepremičninskih enot s skupno knjigovodsko vrednostjo 91,9 milijona evrov. Polovico nepremičnin sestavljajo zemljišča, sledijo jim stanovanjske, poslovne in industrijske stavbe. Namembnost zemljišč je pretežno stanovanjska. Od SDH se pričakuje, da bo nepremičninsko dejavnost, ki jo je pridobil od DUTB, na ekonomsko in pravno ustrezen način prenesel na D.S.U., d. o. o., ki bo prenesene nepremičnine oziroma sredstva iz njihovih prodaj pretežno uporabil za projekte gradnje dostopnih javnih najemnih stanovanj. Strateške usmeritve oziroma cilji pri izgradnji dostopnih javnih najemnih stanovanj so navedeni v okviru strateških ciljev družbe D.S.U., d. o. o. Projekcije nakazujejo, da bi lahko do leta 2030 s temi sredstvi izgradil 2.500 dostopnih najemnih stanovanj.
(6) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– centralizirano upravljanje kapitalskih naložb države ter stvarnega premoženja in terjatev SDH v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti;
– uresničevanje ciljev upravljanja naložb iz ZSDH-1, ki je povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim večjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih ciljev iz strategije,
– upravljanje kapitalskih naložb države s cilji zagotavljanja, razvoja in krepitve spoštovanja človekovih pravic in družbene odgovornosti, enakosti spolov, trajnostnih virov energije, izgradnja OVE na nepremičninah v lasti in upravljanju podjetij, ki jih upravlja, razvoja infrastrukture, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, obvladovanja tveganj, dviga produktivnosti ter sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti,
– izvajanje preglednega in neodvisnega postopka akreditacije, nominacije in izbire strokovnih kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države ter redno preverjanje izpolnjevanja pogojev za člane nadzornih svetov,
– uskladitev vseh aktov upravljanja SDH (letni načrt upravljanja, politika upravljanja naložb, kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države) in drugih dokumentov (merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, priporočila in pričakovanja SDH) s to strategijo,
– skrbno, pregledno in gospodarno razpolaganje z naložbami Republike Slovenije in SDH, primarno z namenom in cilji Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030, katere cilj je pridobitev statusa razvijajočega trga in izboljšanje bonitetnega položaja Slovenije, tudi s proučitvijo možnosti oblikovanja sklada deležev podjetij v državni lasti (lahko manjšinskih), katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi,
– pred začetkom postopkov razpolaganja oziroma prodajnih postopkov naložb Republike Slovenije in SDH proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih,
– skrbno, pregledno in gospodarno upravljanje in razpolaganje s terjatvami nekdanjega DUTB, pri čemer je cilj unovčitev in prodaja terjatev z maksimiranjem vrednosti za SDH, v primerih, ko je SDH hkrati upnik in tudi lastnik dolžnika (ima v njem lastniške deleže), pa stremeti k maksimiranju njune skupne vrednosti,
– krepitev in izvajanje vloge aktivnega upravljavca naložb države v svojem imenu in za svoj račun,
– upravljanje prostih sredstev SDH iz premoženja in upravljanja po načelih varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti, tako da se sredstva nalagajo v izključno korist izvajanja nalog SDH, da se zagotavlja ustrezno razmerje med donosnostjo in varnostjo ter da so naložbe po vrstah in strukturi skladne z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti, pri čemer se lahko sredstva nalagajo tudi v državne obveznice Republike Slovenije in drugih držav, članic EU, ter v lastniške in dolžniške vrednostne papirje obstoječih naložb v upravljanju SDH,
– pri upravljanju z umetniškimi deli in predmeti, ki jih je SDH prevzel od DUTB, SDH zasleduje tudi druge družbeno pomembne cilje, zlasti zagotavljanje splošne dostopnosti umetnin širši javnosti in ohranjanje kulturne dediščine, pri čemer lahko SDH to stvarno premoženje izroči v neodplačno posodo ali hrambo pristojnim javnim institucijam v Republiki Sloveniji.
(7) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe pri izgradnji javnih najemnih stanovanj so:
– skrbno, pregledno in gospodarno upravljanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem SDH,
– izvedba potrebnih upravljavskih aktivnosti za prenos nepremičnega portfelja SDH oziroma nepremičninske dejavnosti SDH v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, na družbo D.S.U., d. o. o., ki je pretežno nepremičninska družba s kapitalsko naložbo države, z namenom oblikovanja specializirane nepremičninske družbe za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj in izvajanje drugih nepremičninskih dejavnosti,
– aktivacija potencialnih kapacitet nepremičnin družb v državni lasti.
4.1.9 Slovenska tiskovna agencija, d. o. o.
(1) Slovenska tiskovna agencija, d. o. o. na podlagi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku. V okviru javne službe zagotavlja tudi vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji ter vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Družba lahko opravlja tudi tržne dejavnosti, ki jih določa zakon.
(2) V imenu Republike Slovenije pravice družbenika izvaja vlada, na predlog katere državni zbor imenuje štiri člane nadzornega sveta, enega pa izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Z letnim poslovnim poročilom in revizijskim poročilom o smotrnosti in pravilnosti poslovanja se seznani državni zbor.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zagotavljanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti,
– zagotavljanje primernega financiranja za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta družbe,
– zagotavljanje neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja na način, da družba ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij,
– zagotavljanje zakonske prepovedi, da družba ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.
4.2. Družbe v upravljanju SDH
4.2.1 Sektor energetika
(1) Temeljni cilj elektrodistribucijskih družb je uporabnikom zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z EE na območju Republike Slovenije na okolju prijazen in varen način ter hkrati omogočati priklop razpršenih OVE in elektrifikacijo prometa. Elektrodistribucijska podjetja morajo omogočiti pogoje za zeleni prehod oziroma izvesti posodobitev in preobrazbo elektrodistribucijskega sistema v pametno in tehnološko napredno distribucijsko omrežje, katerega povečana dolgoročna zmogljivost bo zadostila vsem potrebam gospodarstva in prebivalstva po EE kot tudi po priklopu razpršenih OVE. Poleg pravočasnih in zadostnih investicij v omrežje sta ključni digitalizacija in avtomatizacija elektrodistribucijskega sistema. Elektrodistribucijska podjetja morajo vzpostaviti pogoje za učinkovito delovanje trga prožnosti, ki bo omogočal, da bodo uporabniki postali aktivni in s tem tudi doprinesli k zelenemu prehodu. Zagotovljeno mora biti stroškovno učinkovito poslovanje, tipizacija, trajnostno usmerjeno obratovanje ter vzdrževanje in razvoj učinkovitega elektro distribucijskega sistema z upoštevanjem najvišje ravni kibernetske varnosti. Z namenom doseganja ekonomij obsega in ciljev zelenega prehoda je treba optimizirati poslovne in finančne kapacitete elektrodistribucijskih družb, zato je treba izvesti organizacijsko konsolidacijo elektrodistribucijske dejavnosti in na ustrezen način centralizirati vse ključne strateške in operativne procese.
(2) Strategija proizvodnje EE mora biti ciljno usmerjena v pospešeno in učinkovito izvajanje investicij v brezogljičen in kolikor je možno samooskrben elektroenergetski sistem Republike Slovenije, ki ohranja močno povezanost s skupnim evropskim trgom. Povečanju proizvodnih zmogljivosti mora zaradi predvidene bistveno povečane volatilnosti slediti tudi povečanje kapacitet prožnosti in razvoj naprednih storitev za upravljanje s prožnostjo ter digitalizacija vseh procesov. Delež proizvodnje EE iz OVE do leta 2030 je treba povečati skladno z veljavnim NEPN, dolgoročni cilj najpozneje do leta 2050 je razogljičenje vseh sektorjev, ob tem pa je treba upoštevati tudi napovedi zaostrovanja ciljev z razogljičenjem elektroenergetskega sektorja najkasneje do leta 2040. Ključno vlogo pri razogljičenju bo imela v prvi vrsti izgradnja novih kapacitet za izrabo sonca in vetra ter dolgoročno tudi novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti. Projekt JEK 2 je potrebno čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo. V letu 2024 je bila sprejeta Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«, ki med drugim določa, da naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa z izvedbo projekta JEK 2 in uvajanjem obnovljivih virov, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja. Z namenom doseganja ekonomij obsega in ciljev zelenega prehoda se prouči in vzpostavi proizvodni elektroenergetski steber, znotraj katerega se izvede optimizacija poslovnih procesov ter konsolidacija kadrovske in finančne moči. Proučiti in vzpostaviti je treba ustrezne zakonske podlage za morebitno izločitev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje EE iz lignita na posebno termo energetsko družbo, s čimer se vzpostavi znaten dodaten investicijski potencial za izvedbo pospešenega zelenega prehoda.
(3) Temeljni cilj izvajanja GJS operaterja prenosnega sistema plina je zagotavljanje zanesljivega, kakovostnega, stroškovno učinkovitega in okoljevarstveno sprejemljivega prenosa plina. Strateška usmeritev je do leta 2050 zagotoviti popolno razogljičenje dejavnosti prenosa plina. Prednostno je treba povečati pretočnost prenosne plinovodne infrastrukture za povezave z novimi viri utekočinjenega zemeljskega plina (Hrvaška, Italija) in viri plina iz zahoda (Alžirija) ter skladiščnimi zmogljivostmi (Madžarska, Avstrija). Cilj je omogočiti transport plinov v celi regiji, na koridorjih Italija–Slovenija–Madžarska in Avstrija–Slovenija–Hrvaška (v obeh smereh). Srednjeročno bo izvedena prilagoditev obstoječega plinovodnega omrežja za obratovanje z obnovljivimi plini in vodikom v deležu do 20 %. Dolgoročno bo slovensko plinovodno omrežje integrirano v evropsko vodikovo hrbtenico. Izvedena bo nadgradnja obstoječih delov prenosnega sistema, vsi novi plinovodni odseki bodo pripravljeni za obratovanje s 100-odstotnim vodikom. Za uspešno doseganje energetskih in podnebnih ciljev je ključno povezovanje različnih energetskih sektorjev, še posebej povezovanje sektorjev elektrike, plina ter daljinskega ogrevanja in hlajenja. V ta namen je treba zagotoviti ustrezne tehnične zmogljivosti za pretvorbo viškov obnovljive EE v obnovljivi plin, vodik ali sintetični metan (angl. power-to-gas), kar omogoča sezonsko hrambo obnovljive energije v obliki metana oziroma vodika, tudi v skladiščih v sosednjih državah, izvajanje izravnav elektroenergetskega sistema ter širitev sistema za zanesljivo oskrbo in optimiranje gradnje elektroenergetskega in plinovodnega omrežja ter s tem zmanjšanje investicijskih stroškov prehoda v podnebno nevtralno družbo.
4.2.1.1 ELEKTRO LJUBLJANA d. d., ELEKTRO MARIBOR d. d., ELEKTRO CELJE, d. d., ELEKTRO PRIMORSKA d. d. in ELEKTRO GORENJSKA, d. d.
(1) Dejavnost distribucijskega operaterja EE v Republiki Sloveniji izvaja družba ELES, d. o. o., ki ima v lasti zgolj manjši delež distribucijskega omrežja, zato ima z elektrodistribucijskimi podjetji, ki so lastniki infrastrukture (ELEKTRO LJUBLJANA d. d., ELEKTRO MARIBOR d. d., ELEKTRO CELJE, d. d., ELEKTRO PRIMORSKA d. d. in ELEKTRO GORENJSKA, d. d.), sklenjene pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja EE. Temeljne oziroma strateške dejavnosti elektrodistribucijskih družb so upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega sistema ter vzdrževanje, izgradnja in obnova elektrodistribucijske infrastrukture na območju Republike Slovenije. Vse druge dejavnosti elektrodistribucijskih družb, ki se nanašajo na proizvodnjo in trgovanje z EE, so portfeljske. Vsaka izmed družb pokriva lastno zaključeno geografsko območje Slovenije.
(2) Družbo ELEKTRO LJUBLJANA d. d. sestavljata matična družba ELEKTRO LJUBLJANA d. d. in odvisna družba ELEKTRO LJUBLJANA OVE d. o. o., katere osnovna dejavnost je razvoj uporabe OVE (100-odstotni lastniški delež).
(3) Družbo ELEKTRO MARIBOR d. d. sestavljata matična družba ELEKTRO MARIBOR d. d. in odvisna družba OVEN ELEKTRO MARIBOR d. o. o., katere glavna dejavnost je proizvodnja EE v malih hidroelektrarnah in foto napetostnih elektrarnah (100-odstotni lastniški delež). ELEKTRO MARIBOR d. d. ima še 49-odstotni lastniški delež v družbi Energija plus d. o. o., katere glavni dejavnosti sta nakup in prodaja energentov.
(4) Družbo ELEKTRO CELJE, d. d., sestavljata matična družba ELEKTRO CELJE, d. d., in odvisna družba Elektro Celje OVI, d. o. o. (100-odstotni lastniški delež), katere glavna dejavnost je proizvodnja EE iz OVE, izvajanje storitev inženiringa na področju energetike in ponujanje storitev e-mobilnosti. ELEKTRO CELJE, d. d., ima še manjšinski 36,42-odstotni lastniški delež v družbi ECE, energetska družba, d.o.o.
(5) Družba ELEKTRO PRIMORSKA d. d. nima odvisnih oziroma pridruženih družb.
(6) Skupino ELEKTRO GORENJSKA, d. d., sestavljata obvladujoča družba ELEKTRO GORENJSKA, d. d., in njena odvisna družba GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe ELEKTRO GORENJSKA, d. d. Skupina kot povezano osebo obravnava družbo GEK Solar d. o. o., v kateri imajo GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., 100-odstotni lastniški delež in družbo SOENERGETIKA d. o. o., v kateri imajo GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., 25-odstotni lastniški delež. Hčerinska družba GORENJSKE ELEKTRARNE opravlja dejavnost proizvodnje EE iz OVE in dejavnost inženiringa.
(7) Strateške usmeritve oziroma cilji elektrodistribucijskih družb so:
– pospešeno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvajanje naložb v distribucijsko omrežje, skladno z veljavnimi razvojnimi načrti distribucijskega sistema EE in skladno s trajnostnimi standardi (zadostna višina sredstev se nameni za povečanje zmogljivosti in širitve elektrodistribucijskega omrežja za integracijo OVE),
– ločitev in odprodaja vseh portfeljskih dejavnosti,
– povečanje odpornosti in robustnosti distribucijskega sistema, zagotavljanje kibernetske varnosti, razvoj naprednih omrežij in digitalizacija ter vzpostavitev e-nadzora odjema in e-poslovanja z odjemalci,
– kontinuirano izboljševanje kakovosti storitev za odjemalce, krepitev distribucijske mreže in uvajanje novih tehnologij in storitev, ki bodo omogočale njegovo aktivno vlogo,
– vlaganja v razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda in uvajanje novih produktov oziroma storitev,
– poenotenje tehničnih standardov in tipizacija opreme oziroma naprav,
– povečanje stroškovne učinkovitosti, optimizacija procesov in racionalizacija poslovanja z uresničevanjem poslovnih in finančnih sinergij,
– razvoj vitke in digitalizirane procesne in projektne organiziranosti, zagotavljanje razvoja kadrov in agilne organizacijske kulture.
4.2.1.2 GEN energija d. o. o.
(1) Skupina GEN je slovenska elektroenergetska skupina, ki združuje podjetja za proizvodnjo EE, trženje in prodajo ter razvoj. Skupina GEN je ključni steber zanesljivosti oskrbe z EE v Sloveniji in zagotavlja stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Letno proizvede med 5.600 in 6.300 GWh EE, kar je več kot 40 % vse EE, proizvedene v Sloveniji. Po oddaji hrvaškega dela EE iz NEK znaša delež proizvodnje Skupine GEN približno 30 % vse EE, proizvedene v slovenskih elektrarnah. Kar 99 % vse EE, proizvedene v elektrarnah Skupine GEN, je iz nizkoogljičnih virov. Skupina trguje z EE na energetskem trgu Republike Slovenije ter energetskih trgih EU, Balkana, Turčije in Gruzije.
(2) Družba GEN energija d. o. o. ima 100-odstotni delež v proizvodnih družbah SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA d. o. o. in TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d. o. o., 50-odstotni lastniški delež v družbi NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO d. o. o., katere upravljanje je določeno z Meddržavno pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, 33,5-odstotni delež v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., in 10-odstotni delež v družbi Srednjesavske elektrarne d. o. o. Dejavnost trgovanja z EE je koncentrirano v družbi GEN-I, d. o. o., v kateri ima družba Gen energija d. o. o. prav tako 50-odstotni delež, 50-odstotni delež pa ima družba GEN-EL naložbe d. o. o.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zagotavljanje varne in stabilne oskrbe z EE, zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti, zagotavljanje zadostnosti in stabilnosti proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu Republike Slovenije,
– zagotavljanje predpisane stopnje jedrske varnosti,
– izgradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK 2 (koordiniranje in vodenje vseh potrebnih dejavnosti z vsemi ključnimi deležniki),
– optimizacija postopkov odločanja s ciljem učinkovitega, odgovornega in pospešenega izvajanja projekta JEK 2 in drugih investicij,
– izvajanje dejavnosti, usmerjenih v ustrezno ravnanje z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom,
– zagotavljanje strateške rezerve na lokaciji TERMOELEKTRARNE BRESTANICA d. o. o. (možnost zagona agregatov brez zunanjega vira napajanja, regulacije napetosti jalove moči, ročna rezerva za povrnitev frekvence, otočno obratovanje in napajanje porabnikov, zagotavljanje rezervnega vira napajanja NEK ter zagotavljanje strateške rezerve v primeru motenj na mednarodnem trgu električne energije),
– povečanje proizvodnih zmogljivosti iz OVE na področju hidro, sončne, vetrne, geotermalne energije ter biomase z namenom zasledovanja ciljev Republike Slovenije po povečanju samooskrbe, diverzifikacije proizvodnih virov in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z EE ter doseganja ciljev Republike Slovenije glede deleža EE iz OVE v končni rabi,
– investiranje v povečanje kapacitet prožnosti in razvoj naprednih storitev za upravljanje s prožnostjo (črpalne hidroelektrarne, hranilniki, virtualne elektrarne…),
– vlaganje v raziskave in razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda,
– digitalizacija poslovanja, vključno z zagotavljanjem visoke ravni kibernetske varnosti,
– nenehen razvoj področja trajnostnega poslovanja,
– nenehen razvoj obvladovanja tveganj na vseh področjih,
– okoljska in družbena odgovornost v sobivanju z lokalnim okoljem.
4.2.1.3 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d. o. o.
(1) Skupina HSE je največji slovenski proizvajalec in prodajalec EE iz lastnih, domačih virov. Skupina HSE je ključni steber zanesljivosti oskrbe z EE v Sloveniji in zagotavljanja stabilnosti delovanja elektroenergetskega sistema. Proizvodne enote hidro divizije izkoriščajo energetske potenciale Drave, Soče in Save. Vključuje tudi termoelektrarno v Šoštanju, ki poleg proizvodnje EE ponuja še širok pas sistemskih storitev ter oskrbuje Šaleško dolino s toplotno energijo, in premogovnik v Velenju, ki je njen ključni dobavitelj energenta (lignita) za proizvodnjo EE in toplote. V vlogi trgovca z EE nastopa v devetnajstih državah EU in Balkana. Letno proizvede med 5.100 in 7.800 GWh EE. Delež proizvodnje skupine HSE na slovenskem trgu, v katerem je upoštevan polovični delež proizvodnje NEK, znaša 60,4 %, tržni delež na maloprodajnem trgu z EE pa 26,8 %. Približno polovica vse EE, proizvedene v skupini, je iz OVE.
(2) Skupino HSE v Sloveniji poleg matične družbe HSE d. o. o. sestavljajo še DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d. o. o., SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA d. o. o., Srednjesavske elektrarne d. o. o., Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., ki se zaradi 49-odstotnega deleža ne konsolidira, TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d. o. o., HSE – Energetska družba Trbovlje d. o. o., skupina Premogovnik Velenje, HSE INVEST d. o. o., RGP d. o. o. ter dobavitelja energije končnim odjemalcem, družbi ECE d. o. o. in Energija plus d. o. o. Mednarodno mrežo skupine HSE sestavljajo še tri družbe (HSE Balkan Energy, d. o. o., HSE Mak Energy DOOEL, HSE BH d. o. o.) in ena podružnica (HSE Praga) v tujini.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zagotavljanje varne in stabilne oskrbe z EE, zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti, zagotavljanje zadostnosti in stabilnosti proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu Republike Slovenije,
– prestrukturiranje termo divizije ter izvedba nadzorovanega in vzdržnega izhoda iz premoga,
– povečanje proizvodnih zmogljivosti iz OVE na področju hidro, sončne, vetrne, geotermalne energije ter biomase z namenom zasledovanja ciljev Republike Slovenije po povečanju samooskrbe, diverzifikacije proizvodnih virov in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z EE ter doseganja ciljev Republike Slovenije glede deleža EE iz OVE v končni rabi,
– investiranje v povečanje kapacitet prožnosti in razvoj naprednih storitev za upravljanje s prožnostjo (črpalne hidroelektrarne, hranilniki, virtualne elektrarne…),
– vlaganje v raziskave in razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda,
– digitalizacija poslovanja, vključno z zagotavljanjem visoke ravni kibernetske varnosti,
– nenehen razvoj področja trajnostnega poslovanja,
– nenehen razvoj obvladovanja tveganj na vseh področjih,
– okoljska in družbena odgovornost za sobivanje z lokalnim okoljem.
4.2.1.4 INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o.
(1) INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o., na podlagi Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save izvaja GJS za ureditve vodne infrastrukture ter druge državne in lokalne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, vodenja investicij v javno infrastrukturo in druge svetovalne storitve.
(2) Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki je javno podjetje ustanovila leta 2004. Direktorja na podlagi javnega razpisa in na predlog nadzornega sveta imenuje vlada, ki sprejme tudi letno poročilo in program dela te gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– urejanje vodne infrastrukture, objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save (v nadaljnjem besedilu: vplivno območje),
– obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin na vplivnem območju,
– obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda na vplivnem območju,
– izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda na vplivnem območju,
– vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vplivnem območju,
– ohraniti status notranjega izvajalca za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava.
4.2.1.5 Plinhold d. o. o.
(1) Osnovne dejavnosti skupine Plinhold so prenos plina po slovenskem prenosnem sistemu, načrtovanje, razvijanje, gradnja in upravljanje prenosnega sistema ter širitev sistema z omogočanjem priključitev ter dostopa do prenosnega sistema vsem zainteresiranim uporabnikom.
(2) Skupino poleg matične družbe Plinhold d. o. o. sestavlja odvisna družba PLINOVODI d. o. o., ki je neodvisni operater prenosnega sistema plina in lastnik celotnega slovenskega prenosnega omrežja plina ter izvajalec GJS operaterja prenosnega sistema plina. Družba PLINOVODI d. o. o. letno opravi okvirno 14,5 TWh prenosa plina.
(3) Po pridobitvi 100-odstotnega deleža Republike Slovenije se družba Plinhold d. o. o. ukine in ostane samo družba PLINOVODI d. o. o., ki zaradi dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina postane strateška naložba in v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSDH-1 preide v upravljanje vlade. Pred tem Agencija Republike Slovenije za energijo preveri pogoje za certificiranje popolne lastniške ločitve.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s plinom za Slovenijo in širšo regijo ter krepitev propustnosti prenosne plinovodne infrastrukture za povezave z novimi viri utekočinjenega naravnega plina, novimi viri plina in vodika ter skladiščnimi zmogljivostmi,
– nadgradnje sistema za izvajanje povečanih in dinamičnih čezmejnih prenosov s pripravo obstoječega prenosnega sistema na vodik in nove pline, vključno s programom ukrepov in prilagoditev,
– vzporedno s pripravo prenosnega omrežja se omogoča končnim uporabnikom postopen prehod na mešanice plina in vodika ter dolgoročno prehod na 100-odstotni vodik,
– vključevanje v evropsko krepitev čezmejnih povezav in prihodnje vodikovodno omrežje preko vodikovih koridorjev na način, da bodo vse nove plinovodne povezave pripravljene za delovanje z vodikom in z izvedbo renamembnosti dela prenosnega sistema,
– izvajanje razogljičenja oskrbe s plinom z uvajanjem vodika in OVE plinov s ciljem 100 % razogljičenja do leta 2050,
– razvoj obstoječih energetskih lokacij z izvajanjem projektov povezovanja sektorjev EE, plina in daljinske toplote za postavitev proizvodnih enot zelenega vodika iz viškov OVE in njegovega injiciranja v prenosno omrežje plina za shranjevanje viškov OVE in izvajanje izravnav elektroenergetskega sistema,
– načrtovanje novih vodikovih projektov in projektov s statusom projektov skupnega interesa oziroma OVE projektov z namenom pridobitve vira sofinanciranja,
– povečanje lastniškega deleža z menjavo deležev v družbi GEOPLIN d. d. Ljubljana.
4.2.1.6 RUDNIK ŽIROVSKI VRH, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o.
(1) Rudnik urana Žirovski vrh je bil po prenehanju pridobivanja uranove rude in proizvodnje uranovega koncentrata na podlagi Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh v letu 1992 preoblikovan v RUDNIK ŽIROVSKI VRH, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o.
(2) Javno podjetje zagotavlja izvedbo vseh nalog trajnega prenehanja izkoriščanja in raziskovanja uranove rude, pri čemer načrtuje in izvaja zapiranje rudnika urana ter trajno zavarovanje okolja pred posledicami izkoriščanja rudnika urana. Javno podjetje v okviru svojega premoženja letno zagotavlja odškodnino prizadetim prebivalcem v lokalni skupnosti zaradi obremenitve okolja.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji javnega podjetja so:
– izpolnitev vseh zakonskih nalog za izvedbo trajnega prenehanja rudnika do konca leta 2024,
– čim hitrejša priprava in sprejem programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh ter izvedba redne likvidacije javnega podjetja, s čimer njegova razvrstitev med strateške naložbe preneha.
4.2.2 Sektor promet
(1) Sektor promet ima štiri glavne cilje, in sicer:
– zgraditev konkurenčnega prometnega omrežja, ki bo z izboljšanjem pretočnosti in digitalizacijo povečalo prometno varnost ter mobilnost in dostopnost ter omogočilo povezljivost celotne Slovenije in sveta za gospodarstvo in javni potniški promet,
– razvoj integriranega javnega potniškega prometa, ki bo s ponudbo in dopolnjevanjem različnih vrst prevozov pozitivno vplival na uporabo javnega potniškega prometa,
– razvoj transportne logistike, ki bo z ureditvijo zalednih skladiščnih površin in logističnih centrov omogočila multipliciranje učinkov na gospodarstvo, vključno z izvajanjem univerzalnih poštnih storitev,
– zmanjšanje porabe energije in okoljskih obremenitev.
(2) Cestni promet mora zagotoviti ustrezne prometne površine in enakopravno porazdeljeno dostopnost do cestnega omrežja za državljane, večjo prometno varnost ter ustrezna varna in varovana parkirišča na avtocestah na vsakih 100 kilometrov. Zagotoviti je treba tudi ustrezno infrastrukturo za alternativna goriva, vlaganje v obnove in digitalizacijo za odpravo zastojev in izboljšanje pretočnosti.
(3) V železniškem prometu je treba zagotoviti večjo uporabo železniškega prometa, vlaganje v prenovo infrastrukture (elektrifikacija omrežja, povečanje nosilnosti) in gradnjo novih zmogljivosti (zagotavljanje dvotirnosti, izgradnja drugega tira Divača-Koper). Cilj Republike Slovenije je tudi uspešna izvedba projektov vzpostavitve osrednjega železniško prometnega vozlišča v Ljubljani ter vozlišča v Kopru, pred vhodom v koprsko pristanišče (tovorna postaja). Vzporedno so potrebna tudi vlaganja v nova vozna sredstva potniškega in tovornega prometa ter ureditev postajnih centrov javnega potniškega prometa. Posledica navedenih vlaganj bo zmožnost slediti standardom TEN-T (vezano na hitrost, elektrifikacijo, dolžino vlakov), skrajšanje potovalnih časov, odprava slabše pretočnosti in znižanje prevoznih stroškov ter povečanje interesa za uporabo železniških storitev. Ustvarjena bo podlaga za mednarodno povezljivost in uvedbo interoperabilnosti. V javnem potniškem prometu, ki povezuje cestni in železniški promet, je cilj ureditev centralnega vozlišča javnega prometa v prestolnici.
(4) Zaradi ugodne geostrateške lege mora pristanišče v Kopru še naprej ostati primarno pristanišče za oskrbovanje trgov osrednje in vzhodne Evrope. Cilj je povečanje pristaniških zmogljivosti in obsega pretovora z dograditvijo operativnih obal za pretovor zabojnikov in avtomobilov, modernizacija in elektrifikacija pretovorne opreme, zagotovitev infrastrukture za alternativna goriva ter ureditev zalednih skladiščnih površin.
(5) Pri zračnem prometu je potrebno zagotavljati povezljivost s svetom in učinkovito izvajanje s tem povezanih služb. Zagotoviti je treba tudi ustrezno povezljivost letališč z drugo prometno infrastrukturo (ceste, železnice) in ustrezno opremljenost z infrastrukturo za oskrbo z alternativnimi gorivi.
4.2.2.1 DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d. d.
(1) DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d. d. je bila ustanovljena z Zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji leta 1993, kot koncesionar, upravljavec in vzdrževalec slovenskega avtocestnega omrežja in omrežja hitrih cest.
(2) Družba v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem, umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem zemljišč za potrebe gradnje avtocest. V svojem imenu in za svoj račun pa izvaja naloge v zvezi z gradnjo avtocest. Družba je v skladu s koncesijsko pogodbo pristojna za kakovostno upravljanje in vzdrževanje ter obnavljanje sistema cestninskih cest v Sloveniji.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– realizacija vseh najpomembnejših infrastrukturnih investicij v skladu s časovnico in v skladu s finančnimi zmožnostmi, s ciljem zagotavljanja večje pretočnosti in regijske povezljivosti (izgradnja druge cevi predora Karavanke, izgradnja 3. razvojne osi sever in jug, razširitev štajerske in primorske vpadnice v Ljubljano ter odseka Koseze–Kozarje na tri pasove),
– doseganje ustrezne višine cestninskih prihodkov, skladno z veljavno metodologijo, ki bodo družbi omogočali odplačilo dolgov, izvedbo vseh večjih investicij ter kakovostno upravljanje in vzdrževanje infrastrukture,
– izgradnja OVE na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih upravlja,
– nadgradnja in priprava sistema cestninjenja za implementacijo zahtev, ki jih prinaša Direktiva (EU) 2022/362 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o spremembi direktiv 1999/62/ES, 1999/37/ES in (EU) 2019/520 glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture,
– izvajanje ukrepov za povečevanje varnosti v cestnem prometu ter krepitev komunikacijskih kanalov z uporabniki storitev preko infrastrukturnih (na primer spremenljiva signalizacija) in digitalnih rešitev,
– nadaljevanje digitalizacije poslovnih procesov in doseganje trajnostnih ciljev.
4.2.2.2 DRI upravljanje investicij, d. o. o.
(1) Družba DRI upravljanje investicij, d. o. o., ima od leta 2011 status notranjega izvajalca države ter opravlja storitve investicijskega inženiringa, vodenja investicij v javno infrastrukturo in druge svetovalne storitve za organe države in pravne osebe javnega prava. Družba je največja svetovalna in inženirska organizacija za področje javne cestne in železniške infrastrukture na območju Republike Slovenije.
(2) Poleg opravljanja storitev za državo, družba pridobiva prihodke tudi z realizacijo tržnih poslov na domačem in tujih trgih ob zagotavljanju izpolnjevanja zakonskih pogojev za notranjega izvajalca države. Konec leta 2016 je družba pridobila 100-odstotni delež v družbi GRADBENI INŠTITUT ZRMK d. o. o., s čimer je okrepila obseg poslovanja na področju energetske obnove stavb, energetskih izkaznic, nadzora nad kakovostjo materialov, monitoringa objektov, geološko-geomehanskega monitoringa in kriznega inženiringa.
(3) V letu 2019 je bila v družbo na podlagi pogodbe z Ministrstvom za infrastrukturo vpeljana popolnoma nova dejavnost – upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Od družbe so pridobili vsa potrebna mnenja, soglasja in dovoljenja za upravljanje letališča, letališče pa je kot eno od treh mednarodnih letališč v Republiki Sloveniji infrastruktura vitalnega pomena za delovanje države na področju zračnega prometa.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– ohraniti status notranjega izvajalca za državo, njene organe, ministrstva in pravne osebe javnega prava na podlagi zakona o javnem naročanju, zlasti na področju opravljanja storitev investicijskega inženiringa, predvsem na področju investicij v javno prometno infrastrukturo,
– ponujanje strokovne in tehnične podpore upravljavcem infrastrukturnih sistemov pri gospodarjenju s premoženjem (infrastrukturo),
– strokovno sodelovanje pri pripravah regulative in prizadevanje za doseganje standardizacije tehnične regulative (tehničnih specifikacij) in digitalizacije v gradbeništvu,
– dopolnjevanje podatkovnih baz s področja geološko-geomehanskih vrtin, energetskih pregledov objektov v javni lasti in premostitvenih objektov na državnih cestah,
– krepitev dejavnosti na področju energetske prenove objektov v javni lasti z namenom prihranka energije ter krepitev dejavnosti na področju kontrole kakovosti materialov, kontrole konstrukcij ter izvajanja monitoringa infrastrukturnih objektov,
– opravljanje inženirskih storitev in drugih strokovnih nalog na področju investicij v pristaniško infrastrukturo ter izvajanje storitev notranjega izvajalca za ministrstva in druge državne organe na podlagi zakona o javnem naročanju, zlasti na področju prometne infrastrukture.
4.2.2.3 JAVNO PODJETJE KOPRSKA PRISTANIŠKA PILOTAŽA d. o. o.
(1) JAVNO PODJETJE KOPRSKA PRISTANIŠKA PILOTAŽA d. o. o. je bilo ustanovljeno leta 2020 z namenom izvajanja GJS pomorske pilotaže na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča.
(2) Pomorska pilotaža, ki se izvaja 24 ur na dan, vsak dan v letu, je temeljni atribut varnosti plovbe. Je dejavnost v pomorsko navtični stroki, ki zahteva najvišjo stopnjo strokovnosti in zajema skupek strokovnih nasvetov, ki jih glede vodenja ladje daje poveljniku ladje pomorski pilot, z namenom, da ladja varno pluje po pristaniščih in drugih območjih teritorialnega morja in notranjih morskih voda.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji javnega podjetja so:
– nemoteno in neprekinjeno izvajanje dejavnosti GJS, skladno z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti s področja pomorske pilotaže ter pogodbe o izvajanju GJS,
– zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, da družba s svojimi prihodki zagotavlja pozitivno poslovanje in ni potrebno financiranje primanjkljaja iz državnega proračuna.
4.2.2.4 KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA SLOVENIJE, d. o. o.
(1) Družba je bila ustanovljena leta 2004 na podlagi Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa. Ima status javnega podjetja, saj svojo osnovno dejavnost zagotavlja v okviru GJS. Glavni dejavnosti družbe sta vodenje in kontrola zračnega prometa, ki skrbi za varen in nemoten potek zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru v vseh fazah letov in za varen potek prometa na letališčih. Skrbi tudi za uvedbo ter vzdrževanje tehničnih sistemov in naprav za vodenje in kontrolo zračnega prometa.
(2) Družba je v letu 2014 z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovaške ustanovila skupni pravni subjekt FABCE, letalske storitve, d. o. o., s sedežem v Republiki Sloveniji, in sicer z namenom izpolnjevanja zahtev zakonodaje o enotnem evropskem nebu in krepitve medsebojnega sodelovanja na področju izvajanja skupnih projektov, svetovanja, usposabljanja osebja in javnih naročil.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji javnega podjetja so:
– zagotavljanje varnega in nemotenega prometa v zračnem prostoru ter na letališčih,
– zagotavljanje neprekinjenega delovanja in izvajanja storitev v skladu z izvedbenimi cilji (glede varnosti, zmogljivosti, okolja in strokovne učinkovitosti) za vsako referenčno obdobje, v skladu s predpisi EU o enotnem evropskem nebu,
– zagotavljanje kibernetske varnosti in odpornosti družbe,
– prilagajanje spremembam v evropski in slovenski zakonodaji, ki ureja zračni promet in navigacijske službe,
– razvoj in vzpostavljanje operativnih rešitev in tehnologije, da bo družba čim bolj prispevala k doseganju zmanjševanja vplivov na okolje.
4.2.2.5 LUKA KOPER, d. d.
(1) Koprsko pristanišče je sodobno, večnamensko mednarodno pristanišče, ki spada med najpomembnejše pristaniške in logistične sisteme na severnem Jadranu, poleg tega pa ima že več let zapored status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Z vidika transportnih poti je največje pristanišče za sosednjo Avstrijo in zelo pomemben partner za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko in Nemčijo. Koprsko pristanišče je tudi mejna vstopna točka za EU in ima status proste cone tipa I ter je od leta 2013 umeščeno v mediteranski ter baltsko-jadranski evropski TEN-T koridor, kar povečuje strateški pomen transportne poti skozi Koper.
(2) LUKA KOPER, d. d., je leta 2008 za 35 let sklenila z državo koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja je v LUKI KOPER, d. d., namenjenih dvanajst specializiranih terminalov. To so kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO terminal ter terminali za generalne tovore, za les, za hlajene tovore, za živino, za tekoče tovore, za sipke tovore, za glinico, za premog in železovo rudo ter terminal silos in potniški terminal.
(3) V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča, in sicer odvisne družbe: LUKA KOPER INPO, d. o. o., ADRIA TERMINALI d. o. o., LOGIS-NOVA d. o. o., ADRIA INVESTICIJE d. o. o., in TOC d. o. o. ter pridružene družbe Adria Transport, d. o. o., Adria Transport Croatia, d. o. o., ADRIA-TOW, d. o. o., ADRIAFIN d. o. o. in AVTOSERVIS KOPER d. o. o.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– postati vodilni pristaniški in logistični sistem ter ponudnik globalnih logističnih rešitev za države srednje in vzhodne Evrope,
– pospešeno investiranje v pristaniško infrastrukturo z namenom, da se izkoristi pretovorni potencial, ki ga bo omogočila izgradnja drugega železniškega tira Divača-Koper,
– izgradnja potniškega terminala in izvedba investicij z namenom zmanjšanja ogljičnega odtisa,
– izvajanje investicijskega in tekočega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet in pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet,
– digitalizacija poslovnih procesov ter iskanje rešitev za poenostavitev pristaniških procesov in listin, ki bi temeljili na sodobnih rešitvah,
– zmanjševanje vplivov na okolje na področju hrupa, svetlobne onesnaženosti, prahu in vode.
4.2.2.6 POŠTA SLOVENIJE d. o. o.
(1) Skupina Pošta Slovenije izvaja univerzalne poštne storitve (sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do teže 2 kg ter poštnih paketov do teže 10 kg v notranjem in mednarodnem poštnem prometu; storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter prenos pošiljk za slepe in slabovidne), druge poštne in kurirske storitve, storitev informatike, paketne, logistične in denarne storitve ter prodajo blaga. Dejavnost Skupine Pošte Slovenije je zelo diverzificirana, vendar med sabo dopolnjujoča. Ker uporabniško okolje, v katerem deluje, postaja vse bolj elektronsko in virtualno naravnano, se temu prilagaja in v to smer razvija tudi Skupina Pošta Slovenije z usmeritvijo v logistične, IT in elektronske storitve. Z integracijo Intereurope postaja vodilni ponudnik logističnih in paketnih storitev.
(2) Skupino Pošta Slovenije poleg obvladujoče družbe POŠTA SLOVENIJE d. o. o. sestavljajo odvisne družbe z naslednjimi lastniškimi deleži: EPPS, d. o. o. (100 %), PS Moj paket d. o. o. (100 %), IPPS d. o. o. (100 %), PS Logistika d. o. o. (100 %, in odvisna družba), INTEREUROPA d. d. (94,31 %, in odvisne družbe), Zetatrans A.D. Podgorica (10,52 %) in AD Intereuropa Beograd (26,38 %) ter pridruženo podjetje Športna loterija in igre na srečo d. d. (20 %).
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– učinkovito izvajanje predpisanih standardov pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev ter optimiziranje mreže poslovalnic glede na obseg storitev in spreminjajoče se poslovno okolje v skladu z načeli družbene odgovornosti,
– izkoristiti potencial mreže poslovalnic in druge infrastrukture za ponujanje dodatnih storitev z visoko dodano vrednostjo in s tem izboljševanje ekonomike poslovanja,
– ohraniti tržni delež na področju paketne distribucije v Sloveniji in povečati tržni delež na področju paketnega poslovanja na Hrvaškem in v drugih državah JV Evrope,
– postati vrhunski ponudnik celovitih logističnih storitev v Sloveniji in eden ključnih ponudnikov na območju jugovzhodne Evrope,
– transformacija skupine v podjetje z digitaliziranimi procesi in digitalnimi tržnimi produkti,
– zagotavljanje trajnostnega poslovanja.
4.2.2.7 SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o.
(1) SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., oziroma njene odvisne družbe, so izvajalec OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, in sicer v obsegu, ki ga določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa. Družbe v skupini Slovenskih železnic izvajajo tudi tržno dejavnost na področju železniškega tovornega prometa s ponudbo prevoza tovora doma in v tujini, in sicer predvsem masovnih tovorov, vse pomembnejši pa postaja multimodalni transport, ki omogoča preprosto in konkurenčno uporabo optimalnega načina prevoza. V okviru skupine se kot strateške dejavnosti izvajajo tudi storitve vleke tovornih in potniških vlakov ter vzdrževanje voznih sredstev, kar omogoča zanesljive in kakovostne storitve ter trženje storitev inženiringa, obnov in novogradenj železniške infrastrukture.
(2) Skupino Slovenske železnice poleg družbe SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, sestavljajo tudi odvisne družbe SŽ – Infrastruktura, d. o. o., SŽ – Potniški promet, d. o. o., SŽ EP d. o. o., SŽ – VIT, d. o. o., SŽ – ŽIP, storitve, d. o. o., Prometni institut, d. o. o., SŽ – ŽELEZNIŠKO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA d. d. in SŽ – ŽELEZNIŠKA TISKARNA LJUBLJANA d. d.
(3) Družba SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., kot ustanovitelj in družbenik odvisnih družb lahko v skladu s petim odstavkom 3. člena Zakona o družbi Slovenske železnice razpolaga s poslovnimi deleži v posamezni odvisni družbi le v skladu s strategijo, s katero se za strateške naložbe določajo družbe, ki opravljajo dejavnosti izvajanja javnega potniškega prometa, prevoza blaga v železniškem prometu, izvajanja OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter vleke vlakov in tehnično vagonsko dejavnost. Razpolaganje s temi odvisnimi družbami je možno le na način, da SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o., v njih ohranijo minimalen delež 50 % in en glas.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe oziroma skupine so:
– učinkovito izvajanje OGJS potniškega prometa in infrastrukture v skladu z veljavnimi predpisi s poudarkom na kakovosti storitve za potnike, izboljšane informiranosti in preglednosti opravljanja storitev ter varnosti in trajnosti,
– zagotavljanje potrebnega obsega investicij v opremo in digitalizacijo za potrebe izboljšanja ravni izvajanja OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja železniške infrastrukture,
– posodabljanje voznega parka tako v potniškem kot tovornem prometu, ki bo ob vzporednem izboljševanju železniške infrastrukture zagotavljal skrajševanje potovalnih in transportnih časov in preko izboljšane uporabniške izkušnje zagotavljal konkurenčno prednost železniškega prevoza v primerjavi z drugimi oblikam prevoza,
– prizadevanje za vodilno vlogo pri uvajanju in izvajanju integriranega javnega potniškega prometa s ponudbo mobilnosti od prvega do zadnjega kilometra,
– ohranjanje tržnega deleža v Sloveniji na področju železniškega tovornega prometa ter širitev obsega poslovanja na območje srednje Evrope in Balkana,
– izgradnja OVE na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih upravlja.
4.2.3 Sektor finance
4.2.3.1 SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.
(1) SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., deluje na podlagi Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki ter je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgoročnih finančnih storitev na različnih področjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Med dejavnostmi, ki jih SID banka izvaja, je temeljna dejavnost financiranje na področju tržnih vrzeli, kamor spadajo predvsem mala in srednja podjetja, razvojni, okoljevarstveni, infrastrukturni in energetski projekti ter internacionalizacija podjetij.
(2) Pri izvajanju storitev lahko banka uporablja finančne instrumente, razpoložljive v zakonodaji EU in slovenski zakonodaji, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, finančni zakup, finančni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in druge oblike financiranja, ter jih vključuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja.
(3) Po pooblastilu Republike Slovenije izvaja zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki (v imenu in za račun Republike Slovenije zavaruje komercialne in nekomercialne rizike izvoznih transakcij, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor na splošno ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti), upravljanje sklada skladov za izvajanje finančnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike, jamstvene sheme ter upravljanje emisijskih kuponov in kjotskih enot.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– razvoj in izvajanje spodbujevalnih in razvojnih programov ter finančnih storitev na področjih, kjer so ugotovljene tržne vrzeli,
– zagotavljanje vzporednega razvojnega in proticikličnega delovanja s ponudbo finančnih produktov, prilagojenih potrebam gospodarstva in prilagajanje obsega dejavnosti makroekonomskim razmeram,
– nadaljnja integracija vidika trajnostnega poslovanja v poslovni sistem in iskanje priložnosti za sodelovanje na okoljskih in trajnostnih projektih,
– izvajanje spodbujevalnih in razvojnih programov za uravnotežen razvoj regij v Republiki Sloveniji.
4.2.3.2 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d.
(1) ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., je obvladujoča družba Skupine Triglav, ki posluje na sedmih trgih v šestih državah JV Evrope. Je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v JV Evropi. Predvsem prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje in zastopanje ter pozavarovanja posluje tudi v širšem mednarodnem okolju. Skupino Triglav sestavlja 54 družb. Poleg matične družbe, ZAVAROVALNICE TRIGLAV, d. d., obsega še 30 odvisnih, 13 pridruženih družb in 10 družb v skupnem podvigu.
(2) Ključni dejavnosti skupine Triglav sta zavarovalništvo (premoženjska, življenjska in pokojninska zavarovanja ter pozavarovanje) in upravljanje premoženja. Dejavnost upravljanja premoženja izvajajo ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., življenjske zavarovalnice in pokojninske družbe ter TRIGLAV SKLADI, d. o. o., Triglav, Upravljanje nepremičnin, d. o. o., in TRIGAL, d. o. o. Ta dejavnost zajema upravljanje lastnih zavarovalnih portfeljev, varčevanje strank preko storitev življenjskih in pokojninskih zavarovanj, upravljanje alternativnih naložb in upravljanje premoženja strank v vzajemnih skladih ter individualno prek družb za upravljanje.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– ohranjanje vodilnega tržnega položaja na slovenskem zavarovalniškem trgu in povečevanje tržnih deležev v regiji Adria, tudi z morebitnimi strateškimi povezavami,
– razvoj novih zavarovalnih produktov, predvsem na področjih zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja,
– iskanje poslovnih priložnosti in investiranje v dejavnosti, kjer se pričakujejo ustrezne stopnje rasti glede na prevzeta tveganja,
– doseči vodilno vlogo pri integraciji dobrih praks okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti v poslovanje,
– postati vodilna digitalizirana zavarovalno finančna skupina v regiji Adria.
4.2.4 Sektor gospodarstvo in turizem
(1) Splošni sektorski cilji bodo v naslednjem obdobju usmerjeni v zeleni prehod, to je prehod v nizkoogljično in podnebno odporno krožno gospodarstvo, trajnostno mobilnost, industrijo, temelječo na lesu (večanje predelave lesa doma, prodaja lesa z visoko dodano vrednostjo, pridobivanje biospojin), in druge naravne obnovljive materiale. Prioritetni cilji bodo tudi krepitev digitalizacije in pametnih rešitev, krepitev in razvoj novih kompetenc in prekvalifikacij zaposlenih, spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja, tudi na podlagi mreženja in povezovanja ter internacionalizacija.
(2) Glavno poslanstvo gozdarstva je upravljanje gozdnih ekosistemov s ciljem trajnostnega zagotavljanja vseh dobrin gozda. Med njimi vse bolj izstopa prispevek k blaženju podnebnih sprememb, zagotavljanje čiste, pitne vode, ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z doseganjem ciljev upravljanja z območji Natura 2000, omogočanje prostočasnih dejavnosti v gozdnem prostoru in seveda vzgoje lesa čim višje kakovosti kot materiala naše preteklosti in prihodnosti. Zadovoljevanje vse večjih družbenih pričakovanj po ekosistemskih storitvah gozdov ob neugodnih trendih podnebnega spreminjanja zahteva aktivno, visoko usposobljeno in celovito organizirano gozdarsko stroko. Ohranitev vitalnih, stabilnih gozdov je nedvomno strateškega oziroma elementarnega pomena za obstoj in razvoj družbe.
(3) Na področju prirejanja klasičnih iger na srečo je cilj ohraniti status regulirane in nadzorovane dejavnosti ter sistema izključnih pravic pri prirejanju klasičnih iger na srečo z namenom zagotavljanja aktualne ponudbe varnih in zabavnih iger, ki se prirejajo na družbeno odgovoren način. Pri tem je v ospredju visoko varstvo potrošnikov ter izpolnjevanje javnega interesa z več vidikov: skrb za javno zdravje (preprečevanje zasvojenosti z igrami na srečo) ter skrb za javni red in mir (preprečevanje goljufij, pranja denarja in drugih kaznivih dejanj). Ključni finančni smisel prirejanja iger na srečo pa je skrb za stabilno financiranje slovenskih invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
(4) V turizmu je treba okrepiti segmente višje vrednosti in sočasen premik tržnega položaja, desezonalizacijo z razvojem ustreznih produktov na ponudbeni strani, digitalno transformacijo turističnega gospodarstva in razvoj pametnih destinacij (destinacij, kjer so turistične in gostinske storitve ter doživetja povezani na enem mestu in podprti z informacijsko tehnologijo), razvoj kadrov, dvig kompetenc in motivacije kadrov na vseh ravneh za zagotovitev storitev višje vrednosti, cilj pa je tudi okrepitev sodelovanja med turizmom in drugimi panogami, ki sooblikujejo turistično doživetje. Panoga se mora razvijati v smeri uravnoteženega, zelenega, butičnega turizma višje kakovosti z manjšim ogljičnim odtisom.
4.2.4.1 D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o.
(1) Družba D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o., opravlja dve temeljni dejavnosti, in sicer izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter investiranje v nepremičnine in upravljanje nepremičninskega portfelja.
(2) Družba izvaja javna pooblastila s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter v zvezi s premoženjem, povezanim z njimi. Denarna sredstva, pridobljena na podlagi izvajanja javnih pooblastil, pomenijo obveznost do državnega proračuna in se ugotavljajo na podlagi posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnin.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo,
– razširitev dejavnosti družbe na razvoj in gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj po prevzemu nepremičninske dejavnosti SDH,
– zagotavljanje poslovnih nepremičnin za javni sektor po konkurenčnih najemnih pogojih;
– učinkovito upravljanje in dolgoročno ohranjanje vrednosti nepremičnin,
– upoštevanje trajnostnega vidika poslovanja pri novih investicijah in investicijah v obstoječe objekte.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji pri izgradnji dostopnih najemnih stanovanj so:
– oblikovanje učinkovitega organizacijskega modela in izvajanje gradnje najemnih stanovanj po dostopnih cenah,
– uporaba lastnih nepremičnin, primernih za stanovanjsko gradnjo in pretežnega dela kupnin od neprimernih nepremičnin za izgradnjo javnih najemnih stanovanj,
– uporaba vzdržnih dolgoročnih modelov financiranja, tudi ugodnih namenskih posojil Evropske banke za obnovo in razvoj, Razvojne banke Sveta Evrope, Slovenske izvozne in razvojne banke ter s strani zasebnega kapitala,
– cilj razvoja, gradnje in upravljanja javnih najemnih stanovanj ni ustvarjanje čim večjega donosa, ampak minimalnega donosa z ohranjanjem vrednosti vložka, pri čemer se upošteva ciljna donosnost na vložena lastna sredstva v višini največ 3,5 % letno, pri čemer ministrstvo pristojno za finance, lahko glede na gospodarske razmere določi drugačno zahtevano donosnost in se vsako leto glede na gospodarske razmere določi v letnem načrtu upravljanja.
4.2.4.2 KOTO proizvodno in trgovsko podjetje, d. o. o.,
(1) KOTO proizvodno in trgovsko podjetje, d. o. o., je družba, katere glavna dejavnost je zagotavljanje celovitih rešitev pri prevzemu in predelavi vseh vrst živalskih stranskih proizvodov in zbiranje živalskih kož. Poslovanje pomembno dopolnjujejo storitve prevzema in predelave muljev iz komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ter zbiranje in predelava odpadkov, ki so primerni za predelavo v lastni bioplinski napravi. Družba ima koncesijsko pogodbo za zbiranje, obdelavo in uničevanje živalskih stranskih produktov ter manjšo odvisno družbo KOTO TRADE d. o. o., katere dejavnost je posredovanje pri čezmejnem premeščanju odpadkov.
(2) Dejavnosti družbe so zbiranje in predelava živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2 ter kategorije 3, trgovanje z živalskimi in rastlinskimi maščobami, mešanicami, derivati in drugimi krmnimi komponentami za potrebe živilske in kemične industrije, zbiranje, obdelava in prodaja surovih kož, zbiranje kuhinjskih odpadkov, odpadnih jedilnih olj in drugih biološko razgradljivih odpadkov, predelava biološko razgradljivih odpadkov v bioplin in proizvodnja EE iz OVE ter zbiranje in predelava blata in mulja iz komunalnih in industrijskih čistilnih naprav.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– učinkovito izvajanje koncesijske dejavnosti zbiranja, obdelave in uničevanja živalskih stranskih produktov kategorije 1 in 2 ter zagotavljanje celovitih rešitev pri prevzemu in predelavi vseh vrst živalskih stranskih proizvodov ter zbiranje živalskih kož z namenom podpore slovenski živilskopredelovalni industriji ter varovanja zdravja ljudi in živali,
– učinkovito izvajanje storitve prevzema in predelave muljev iz komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ter zbiranje in predelava odpadkov z namenom podpore komunalnemu gospodarstvu,
– biti nosilec krožne ekonomije v živilsko predelovalni industriji (partner državi in poslovnim strankam pri iskanju ogljično nevtralnih ali regenerativnih rešitev),
– trajnostno poslovanje,
– digitalizacija in avtomatizacija procesov s ciljem povečevanja dodane vrednosti.
4.2.4.3 LOTERIJA SLOVENIJE, d. d.
(1) LOTERIJA SLOVENIJE, d. d., prireja klasične igre na srečo oziroma loterijske igre in skrbi za družbeno odgovorno prirejanje loterijskih iger, njen ključni finančni učinek pa je sofinanciranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
(2) V povprečju med 55 % in 60 % čistih prihodkov od prodaje iger na srečo predstavlja obračunani sklad za dobitke, ki pripada igralcem, približno 20 % pa se nanaša na obračunane koncesijske dajatve, ki so v celoti namenjene Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Fundaciji za šport. Za dobitke večje od 300 evrov družba obračunava tudi davek od dobitkov igralcev, ki ga prejemajo slovenske občine.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– družbeno odgovorno prirejanje loterijskih iger ter sofinanciranje slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije,
– ustvarjanje zabavnih in varnih loterijskih iger, ki niso zasvojljive ter jim zaupajo udeleženci in splošna javnost,
– digitalna transformacija in trajnostno poslovanje družbe,
– krepitev mednarodnega sodelovanja in utrjevanje ugleda v mednarodnem okolju.
4.2.4.4 Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
(1) Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., je bila ustanovljena marca 2016 na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, in sicer kot družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Zakon med drugim ureja način gospodarjenja z gozdovi, načela in cilje gospodarjenja z gozdovi, postopke razpolaganja, način upravljanja državnih gozdov in letno nadomestilo, proračunski sklad za gozdove (gozdni sklad) ter druga vprašanja, povezana z gospodarjenjem z gozdovi.
(2) Osnovna dejavnost družbe je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni upravljanje in razpolaganje z gozdnimi površinami (okoli 235.000 hektarjev gozdov) ter pridobivanje gozdov. Družba spodbuja predelavo in obdelavo lesa ter razvoj lesne industrije, ki je njen ključni poslovni partner. Družba izvaja dela sečnje in spravila, gojitvena in varstvena dela, vzdrževalna in gradbena dela na gozdni infrastrukturi ter številne druge dejavnosti, ki zagotavljajo krepitev socialnih in ekoloških funkcij gozdov. Ima tudi nekatera javna pooblastila, in sicer prispeva k povečanju obsega gozdov v lasti Republike Slovenije in ureditvi lastniških razmerij z drugimi deležniki.
(3) Družba ima odvisni družbi SNEŽNIK d. o. o., in Sinpo d. o. o. Osnovni dejavnosti prve sta lesna predelava in odkup lesa iz zasebnih gozdov, druga pa je bila ustanovljena kot invalidsko podjetje za zaposlitev delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo.
(4) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– uresničevanje razvojnih ciljev in ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi,
– doseganje čim večjega donosa ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi,
– dolgoročno povečanje površin državnih gozdov,
– ustvarjanje pogojev za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest,
– prispevati k razvoju podeželja, k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij, ter k razvoju gozdarstva in znanstvenoraziskovalnega dela na področju gozdov.
4.2.4.5 Studentenheim Korotan GmbH
(1) Družba Studentenheim Korotan GmbH je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo s sedežem na Dunaju, Republika Avstrija, katere edini lastnik je od leta 2009 Republika Slovenija. Dejavnost družbe je upravljanje študentskih domov in subsidiarno opravljanje hotelske dejavnosti. Dejavnost družbe v skladu z Aktom o ustanovitvi ni usmerjena na doseganje dobička, temveč ima izključno in neposredno splošnokoristne ter dobrodelne namene. Namen družbe je tudi pospeševanje slovenske umetnosti in kulture, izobraževanja in znanosti ter oskrbovanje študentov, zato Republika Slovenija za zagotovitev dolgoročnega in vzdržnega poslovanja družbe redno zagotavlja sredstva za izvajanje teh netržnih storitev oziroma programov.
(2) Družba upravlja nepremičnino, ki obsega stavbo z 2.314,32 m2 površine v šestih nadstropjih in podstrešju, s pripadajočim garažnim delom, kletjo in pritličjem. Za študente je v poprečju na voljo 46 mest v 36 sobah, za hotelske goste pa 39 mest v 24 sobah.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– vzpostavitev večnamenskega slovenskega centra na Dunaju,
– zagotavljanje nastanitve za slovenske študente in osebe, kot jih določa 2. člen Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, predvsem koroških in štajerskih Slovencev za čas njihovega študija na različnih univerzah na Dunaju,
– izvajanje prireditev za ohranjanje in promocijo slovenskega jezika, kulture in slovenske narodne identitete za promocijo Slovenije,
– zagotavljanje sedeža nekaterim zamejskim organizacijam,
– vzpostavitev dolgoročno vzdržnega modela poslovanja družbe.
4.2.4.6 Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
(1) Družba Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., opravlja tri dejavnosti GJS, ki so natančno opredeljene z Zakonom o Uradnem listu Republike Slovenije, Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ter obsegajo zalaganje, objavo in vzdrževanje elektronske izdaje uradnega glasila, upravljanje, vodenje in koordiniranje registra predpisov in drugih splošnih pravnih aktov lokalnih skupnosti, upravljanje Portala javnih naročil in portala eRevizija.
(2) Družba opravlja tudi tržne dejavnosti, ki obsegajo prodajo tiskane izdaje uradnega glasila, portalno storitev UL info tok za potrebe obveščanja naročnikov s področja zakonodaje, predpisov in javnih naročil, organizacijo različnih izobraževalnih dogodkov v obliki delavnic, seminarjev in kongresov ter zalaganje, izdajo in prodajo knjig ter druge pravne literature.
(3) Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:
– izvajanje GJS v skladu z Zakonom o Uradnem listu Republike Slovenije,
– ohranjanje in stalno izboljševanje kvalitete in varnosti portalov in registrov, ki jih družba upravlja po pooblastilu države,
– izvedba digitalne transformacije in trajnostno poslovanje družbe.
4.2.4.7 Turistične družbe
(1) Portfelj kapitalskih naložb države v upravljanju SDH vključuje pet družb s področja turizma (ADRIA d. o. o., SAVA, d. d., TERME OLIMIA d. d.), še zlasti po prenehanju DUTB in prenosu teh naložb na SDH (ISTRABENZ TURIZEM d. d. in THERMANA d. d.). Gre za družbe s turistično dejavnostjo, ki je tržna dejavnost, zato je ta dejavnost posameznih nepovezanih družb portfeljska, nepremičnine oziroma stvarno premoženje družb na najbolj prepoznavnih strateških turističnih točkah v Sloveniji pa je pomembno.
(2) Strategija razvoja Slovenije 2030 področja turizma neposredno ne omenja, agenda OZN tudi ne v splošnih ciljih, le v delu konkretnega cilja, ki določa, da se do leta 2030 oblikujejo in izvajajo politike za razvoj trajnostnega turizma, ki ustvarja delovna mesta ter spodbuja lokalno kulturo in izdelke. OZN v publikaciji FDI in Tourism: The Development Dimension (2007, strani 94 in 101) ugotavlja, da je državno lastništvo turističnih virov, zlasti nastanitev, izjema, ki se v večini primerov pojavi le, ko država ne more pritegniti naložb zasebnega sektorja, in ne kot proaktivna politična naravnanost, ter da so velike in raznolike turistične kapacitete v državni lasti prisotne v gospodarstvih v razvoju in tranziciji. Slovenija ne spada med države, ki ne morejo pritegniti naložb zasebnega sektorja v turizem, niti ne med države z gospodarstvom v razvoju ali tranziciji. Po indeksu človeškega razvoja OZN je Slovenija med 188 državami na 23. mestu (14. mesto med vsemi evropskimi državami, pred Malto, Avstrijo, Španijo, Francijo, Ciprom, Italijo …) in po indeksu bruto domačega proizvoda na prebivalca na 45. mestu med 209 državami.
(3) Strategija slovenskega turizma 2022–2028 ugotavlja, da slovensko turistično gospodarstvo še vedno zaznamuje velik delež državnih naložb v lastništvu hotelskih in drugih turističnih podjetij, kar lahko zavira njegov intenzivnejši razvoj. Turistična podjetja v pretežni državni lasti imajo kar 85 hotelov, 18 drugih nastanitvenimi objektov z vsemi pomembnejšimi igralniškimi turističnimi kompleksi. Te družbe z zaznavnim lastniškim deležem države obvladujejo 28,5 % vseh hotelskih in podobnih sob v Sloveniji, ustvarijo 35 % vseh prenočitev v hotelih in podobnih obratih, zaposlujejo približno 50 % vseh zaposlenih in realizirajo 50 % vseh prihodkov v celotni nastanitveni dejavnosti Slovenije, hkrati pa je ena od njih največji ponudnik igralniških storitev v Sloveniji. Zato so strateški in imajo ključen vpliv na strukturo, podobo, rezultate in socialne učinke slovenskega turizma, ki ne morejo biti prepuščeni naključni in nenadzorovani privatizaciji, katere posledica iz preteklosti je ravno lastniško in upravljavsko stanje ter položaj, v katerem so te naložbe danes. Hkrati je prav zato učinkovito ter ciljno usmerjeno upravljanje in strukturiranje procesa privatizacije teh naložb in njihovih posameznih funkcij eden od ključnih pogojev ter vzvodov za doseganje strateških ciljev povečanja dodane vrednosti in razvojne prodornosti slovenskega turizma.
(4) Strategija slovenskega turizma 2022–2028 kot možen način lastniškega in upravljavskega prestrukturiranja slovenskih turističnih družb v državni lasti navaja ločitve lastništva nepremičnin in funkcije profesionalnega upravljanja turistične dejavnosti na področju hotelske in turistične dejavnosti s kapitalsko in upravljavsko reorganizacijo naložb na področju turizma, na način, da se razdeli nepremično premoženje v turističnih podjetjih (naložbah državnih družb) s ključno opremo (sredstva) v eno družbo (nepremičninsko družbo), dejavnost izvajanja turistične dejavnosti pa v drugo družbo (upravljavska družba) oziroma izbor drugih upravljavcev, zainteresiranih za upravljanje posameznih namestitvenih obratov za povečanje njihove konkurenčnosti, kakovosti ponudbe ter izvajanje naložb (mednarodne hotelske verige ali domači turistični ponudniki v zasebni lasti). Pri tem država ohranja lastništvo družb in nepremičnin skladno s to strategijo, upravljanje pa deloma, preudarno in selektivno omogoča tudi drugim ponudnikom.
(5) Strateška usmeritev SDH pri upravljanju kapitalskih naložb v turističnih družbah je ločitev lastništva izbranih turističnih nepremičnin ter funkcije izvajanja turistične dejavnosti na naslednji način:
– z namenom povečanja konkurenčnosti in izkoriščanja poslovnih sinergij se celotna turistična dejavnost organizira v okviru dveh stebrov pomembnih naložb: stebra turistične dejavnosti skupine SAVA, d. d., in stebra turistične dejavnosti družbe ISTRABENZ TURIZEM d. d., ki v ta namen lahko ustanovi novo družbo, kar ji omogoča ločitev lastništva izbranih ključnih turističnih nepremičnin in ključnih sredstev ter funkcije izvajanja turistične dejavnosti. V ta dva stebra se lahko smiselno, postopno in v skladu s konkurenčno-pravnimi omejitvami prenesejo tudi vse druge turistične naložbe, in sicer Terme Olimia, Thermana Laško, Adria Ankaran ter HIT Alpinea, ko bosta nepremičninska oziroma upravljavska stebra na to pripravljena,
– z namenom učinkovitejšega upravljanja s turističnim nepremičninskim portfeljem se ključne nepremičnine in ključna sredstva glede na bolj učinkovito doseganje ciljev razvoja turističnih družb lastniško po družbah lahko izločijo posamično ali z združevanjem, pri čemer se lastništva in ključna sredstva v nadaljnji fazi združijo v ustrezni pravni obliki delniške družbe, pri čemer je samostojna nosilna družba teh aktivnosti v stebru skupine Sava, SAVA, d. d., (nepremičninska družba) kot obvladujoča družba samostojne hčerinske družbe Sava Turizem d. d., (upravljavska družba), ki že ima znanje in izkušnje s področja upravljanja turističnih družb. V drugem stebru pa je samostojna nosilna družba ISTRABENZ TURIZEM d. d. ali družba v njenem lastništvu iz prve alineje tega odstavka,
– s pospešeno obnovo in nadgradnjo namestitvenih obratov v družbah v državni lasti preko vlaganj s strani družb v upravljavskem stebru, kar naj ima prednost tudi pred razdolževanjem, oziroma zasebnih vlaganj drugih ponudnikov upravljanja v nepremičnine v posredni lasti države.
(6) Strateška usmeritev SDH mora slediti naslednjim ciljem razvoja turističnih družb:
– razvoj celovitih turističnih produktov in povezane ponudbe, ki omogočajo celoletno enakomerno zasedenost kapacitet, celovita doživetja gostov in povečanje dodane vrednosti,
– zmerno povečevanje namestitvenih kapacitet in obnova obstoječih kapacitet, ki bo omogočala rast števila prihodov in prenočitev ob hkratnem doseganju višje dodane vrednosti,
– premišljena digitalna preobrazba, ki bo družbam omogočila podatkovno podprto odločanje, povečala dodano vrednost, povečala personalizirano doživetje za gosta, izboljšala znanje in digitalne kompetence zaposlenih,
– trajnostno poslovanje, povečevanje vključenosti v lokalne ekosisteme ter izboljšanje urejenosti in podobe prostora ter kulturne krajine, na katere imajo vpliv posamezne družbe;
– povečanje izrabe podjetniških priložnosti v turizmu – turizem kot platforma za ustvarjanje trga za prodajo številnih izdelkov in storitev,
– okrepitev (zelenih) lokalnih verig vrednosti in uvedba projektov, ki bodo povezali turizem z drugimi panogami in okrepili podobo destinacije.
5. poglavje VELJAVNOST ODLOKA
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list, RS št. 53/15).
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-01/24-9/7
Ljubljana, dne 10. julija 2024
EPA 1533-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
