Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 112/21 – ZIUPGT, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. in 85. člena Statuta Mestne občine Krško (Uradni list RS, št. 132/22) je Občinski svet Mestne občine Krško, na 5. korespondenčni seji, dne 12. 7. 2024, sprejel

(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, vrste pomoči, pogoje in upravičence do denarne pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Mestni občini Krško.

(2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327, z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472);

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831);

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013) ter

– druge ukrepe občine.

Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Mestni občini Krško (v nadaljevanju besedila: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene, kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev. V primeru subvencioniranih storitev se znesek pomoči izračuna kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

Izrazi, uporabljeni po tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1. »pomoč« pomeni ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

2. »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

3. »kmetijski sektor« pomeni sektor iz 8. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

4. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) 2022/2472;

5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni dejavnost iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

6. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

7. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

8. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni subjekt iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kmetijstvu);

9. »nosilec kmetijskega gospodarstva« pomeni nosilca iz 3. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu;

10. »podjetje v težavah« pomeni fizično in pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2024 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);

11. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

12. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva iz 55. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

13. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva iz 32. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

14. »intenzivnost pomoči« pomeni odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

15. »skupina ali organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo iz 46. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

16. »enotno podjetje« pomeni fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so med seboj povezane v skladu z 2. členom Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831;

17. »investicijska dela« pomenijo dela iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

18. »nezahtevna agromelioracija« so agromelioracije iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE);

19. »mladi kmet« je kmet iz poglavja 4.1.5 Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na spletnem mestu skupne kmetijske politike;

20. »član kmetijskega gospodarstva« pomeni fizično osebo iz 4. točke 5. člena Zakona o kmetijstvu;

21. »subvencionirane storitve » pomenijo storitve iz 54. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

22. »standard Unije« pomeni standard iz 60. točke 2. člena uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

23. »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe iz 33. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

24. »primerljiva kmetijska površina (PKP)« je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:

– 1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1131-začasno travinje, 1150-njiva za rejo polžev, 1161-hmeljišče v premeni, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko zemljišče v pripravi;

– 2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in 1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;

– 0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd, 1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče, 1180-trajne rastline na njivskih površinah, 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh in 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila);

– 0,2 ha zavarovanih prostorov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1192-rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh;

– 4 ha pašnikov GERK1330;

– 8 ha plantaže gozdnega drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420-plantaže gozdnega drevja.

25. »primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture« pomeni dejavnosti iz točke (f) prvega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:

Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472	UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 2: Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (15. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 3: Pomoč za ukrepe izmenjava znanja in informiranja v kmetijskem sektorju (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 4: Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472); UKREP 5: Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (50. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472).
Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831	UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, v gozdarske tehnologije, trženje gozdarskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis; UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja.
Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013	UKREP 8: Podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji – sofinanciranje preparata za zorenje gnojevke.
Ostali ukrepi občine	UKREP 9: Šolanje v poklicnih, srednjih poklicnih, višjih in visokošolskih strokovnih programih kmetijske, živilske in gozdarske smeri; UKREP 10: Podpora delovanju društev ali zvez na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva, zaščite živali in razvoja podeželja.

(1) Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so:

– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

– podjetja v težavah.

(2) Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli za:

– dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoznimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

– dejavnosti, pri katerih se pogojuje uporaba domačih proizvodov/blaga v breme uvoženih proizvodov/blaga.

(3) Pomoč po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.

(1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter s tem pravilnikom.

(2) Za dodelitev sredstev kot subvencionirane storitve pri ukrepu iz 17. člena tega pravilnika se izvede javno naročilo za izbor najugodnejšega ponudnika, ki izpolnjuje predpisane pogoje za prejem sredstev.

(3) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.

(4) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči de minimis in druge oblike pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.

(5) V primeru večjega števila vlog z upravičenimi naložbami, oziroma več zaprošenih sredstev kot je višina planiranih sredstev, se vsem upravičencem odobrena sredstva sorazmerno znižajo.

(1) Za ukrepe v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek spodbujevalni učinek ni zahtevan za pomoč iz 16. člena tega pravilnika in za pomoč za upravičene stroške iz točke (b) šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.

(3) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

– ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe;

– velikost podjetja;

– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

– lokacijo projekta ali dejavnosti;

– seznam upravičenih stroškov;

– vrsto (nepovratna sredstva ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost;

– izjavo vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika ter

– izjavo vlagatelja o dodeljenih in/ali zaprošenih sredstvih pri drugih dajalcih pomoči za iste upravičene stroške.

(1) Prejemnikom pomoči se dodelijo sredstva po tem pravilniku na podlagi javnega razpisa skladno s predpisi s področja javnih financ in s predpisi s področja javnega naročanja.

(2) O dodelitvi sredstev prejemnikom pomoči po tem pravilniku na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. Prejemnikom se izda sklep, s katerim se odloči o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep, opredeli se namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena.

(3) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Predmet pritožbe ne morajo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Odločitev župana je dokončna.

(4) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

(5) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.

(1) Prejemnikom pomoči se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega prejemnika. Roki za izdajo zahtevkov se določijo z javnim razpisom.

(2) Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu in prevzemnico/dobavnico);

– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, lista prisotnosti, fotografije).

(1) Najvišji znesek pomoči in največje intenzivnosti pomoči pri posameznih ukrepih iz 12. do vključno 19. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči in največje intenzivnosti pomoči iz 4., 14., 15., 21., 24. in 50. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(2) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se v celoti ali deloma pokrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472.

(3) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.

(4) Pomoč po tem pravilniku, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena največja intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.

(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

– izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov dobrobiti živali;

– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, energijsko učinkovitostjo, oskrbo s trajnostno energijo ter varčevanjem z energijo ali vodo;

– prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;

– prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

– prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine.

(2) Pomoč se ne dodeli za:

– nakup plačilnih pravic;

– nakup in zasaditev letnih rastlin;

– dela v zvezi z odvodnjavanjem;

– naložbe v zvezi z namakanjem;

– nakup živali;

– samostojen nakup kmetijskih zemljišč;

– naložbe za skladnost s standardi Unije;

– naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana s proizvodnjo biogoriv ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih;

– ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;

– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;

– investicije, ki se izvajajo izven občine;

– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

– rabljeno opremo;

– obratna sredstva.

(3) Intenzivnost pomoči znaša:

– do 65 % upravičenih stroškov;

– intenzivnost pomoči se lahko poveča do največ 80 % upravičenih stroškov, če je upravičenec mladi kmet.

(4) Pri naložbah, za katere se dodeli pomoč, se upoštevajo prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1308/2013), tudi če se prepovedi in omejitve nanašajo samo na podporo Evropske unije iz navedene uredbe.

(5) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

– Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;

– Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov;

– Podukrep 1.3: Podpora malim ekološkim kmetijam.

(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo.

(2) Upravičenci do pomoči so:

– kmetijska gospodarstva, ki so mikro in mala podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izvedejo naložbo na območju občine ter imajo v lasti oziroma v zakupu 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju občine;

– čebelarji, ki so mikro in mala podjetja in so vpisani v register čebelnjakov in izvajajo dejavnost na območju občine.

(3) Upravičeni stroški:

– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in spremljajočih gospodarskih poslopij na kmetiji;

– stroški nakupa nepremičnine na kmetijskem gospodarstvu, gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije gospodarskih poslopij, zamenjava strešne kritine hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev), pri čemer je nakup zemljišča upravičen le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstev;

– stroški nakupa opreme hlevov za rejo živali, opreme skladiščnih prostorov, kalibriranje sadja, pametno tehnologijo;

– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;

– stroški postavitve novega ali obnove večletnega nasada in nakup večletnega sadilnega materiala ter zemeljska dela (priprava zemljišča, nakup opor, mreže za ograjo) in stroški nakupa nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu, pri čemer je nakup zemljišča upravičen le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže);

– stroški nakupa, montaže oziroma postavitve čebelnjaka z minimalno 5 panji in čebelarska oprema;

– splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih alinej tega odstavka, kot so stroški honorarjev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti;

– pristojbin za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

(4) Pogoji za dodelitev pomoči za:

(a) naložbe v rastlinsko proizvodnjo:

– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

– predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– za postavitev rastlinjaka mora biti ta montažno demontažnega tipa, minimalne površine 100 m²;

– za napravo novega nasada ali obnovo nasada ter postavitev mreže proti toči mora vlagatelj imeti v uporabi ali v lasti minimalne površine: 0,2 ha za: koščičarje ali vinograde ali pečkarje; ali 0,3 ha za lupinarje; ali 0,1 ha za jagodičevje;

– sofinancira se obnova ali nova zasaditev nasada ali postavitev protitočne mreže na minimalno 0,1 ha površine;

– za napravo novega nasada špargljev, je minimalna površina 0,1 ha na zemljišču v svoji lasti ali uporabi;

– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

– predložitev dovoljenja upravne enote za obnovo ali zasaditev vinograda;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(b) naložbe v živinorejsko proizvodnjo oziroma rejo živali:

– kmetijsko gospodarstvo je usmerjeno ali se bo usmerilo v prosto rejo živali;

– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

– predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;

– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– kmetijsko gospodarstvo redi najmanj 5 glav velike živine (GVŽ);

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem letu oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(5) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec.

(6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za ukrep znaša 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

(1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in napravo pašnikov na območju občine.

(2) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro in mala podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izvedejo naložbo na območju občine ter imajo v lasti oziroma v zakupu 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju občine.

(3) Upravičeni stroški:

– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);

– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;

– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;

– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;

– splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih alinej tega odstavka, kot so stroški: arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti.

(4) Pogoji za dodelitev pomoči:

– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;

– predračun stroškov za manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo večje posege v prostor-odstranjevanje skal, zarasti, ravnanje zemljišč, nasipanja, stroški strojnih ur, za katere se uveljavlja pomoč;

– predračun stroškov naprave pašnikov (lesena ograda ali žica, mreža, stebri, električni pastir;

– predračun stroškov opreme za ureditev napajališč za živino;

– naložba se mora izvesti na površini najmanj 0,5 ha za pašnike in 0,05 ha za nezahtevne agromelioracije;

– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija in popis del;

– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(5) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec.

(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, z vidika sonaravnega kmetovanja, samooskrbe in vzdrževanja krajine pred zaraščanjem.

(2) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki imajo status ekološke kmetije in ga dokazujejo s certifikatom, so mikro podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izvedejo naložbo na območju občine ter imajo v lasti oziroma v zakupu do 6 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju občine.

(3) Upravičeni stroški so:

– stroški ureditve gospodarskih objektov (npr. hlevi, zatočišča za živali, skladišča, zavarovani prostori);

– stroški nakupa specializirane opreme, pametne tehnologije, protitočne zaščite, nakupa in postavitve rastlinjaka minimalne površine 100 m²;

– stroški nakupa novih strojev in opreme do njene tržne vrednosti;

– stroški nakupa panjev in čebelarske opreme;

– stroški naprave pašnikov, trajnih nasadov s pripadajočo opremo in zemeljskimi deli;

– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije.

(4) Pogoji za dodelitev pomoči:

– ustrezna dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

– projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;

– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(5) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec.

(6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

(1) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.

(2) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro in mala podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, vključena v zaokrožitev zemljišč na območju občine ter imajo v lasti oziroma v zakupu 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju občine.

(3) Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški geodetskega pregleda.

(4) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov.

(5) Pogoji za dodelitev pomoči so:

– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih zemljišč;

– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– predračun (ocena upravičenih stroškov) ali račun za že izvedeno storitev.

(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

(1) Cilji pomoči:

– zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem sektorju, ki zajemajo področje uvajanja sodobnih tehnologij in digitalizacije, finančnih spretnosti podjetništva, prilagajanja in blaženja vplivov podnebnih sprememb;

– kritje dejavnosti usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z delavnicami, konferencami in mentoriranjem, prenosa znanja med kmeti ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo in trženjem kmetijskih proizvodov, na področju ohranjanja kmetijstva in razvoja podeželja v občini;

– uvajanje dodane vrednosti ali nadgradnje kmetijske dejavnosti, z usmerjanjem kmetov v večjo vključenost v sheme kakovosti in ekološko kmetovanje;

– usposabljanje na področju organiziranja, oblikovanja novih poslovnih modelov in trženja, skupnega nastopa na trgu in promocije;

– informiranje in ozaveščanje javnosti o problematiki varovanja naravnih virov, to je voda, tal in zraka, z namenom ohranjanja naravnih virov in trajnostnega kmetijstva.

(2) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.

(3) Upravičeni stroški so:

– stroški organizacije poklicnega izobraževanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic, okroglih miz ter predstavitvenih dejavnosti;

– stroški obiskov kmetij, povezanih z dejavnostjo prenosa znanja in informiranja in stroški potovanj.

(4) Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

(5) Pomoč se dodeli v obliki subvencionirane storitve in se izplača izvajalcu storitev. Pomoč ne vključuje neposrednih plačil končnim upravičencem.

(6) Izvajalec storitev prenosa znanja in informiranja je pravna ali fizična oseba ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

(7) Pogoji za izbiro izvajalca storitve:

– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;

– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

(8) Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva na območju občine.

(9) Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

(10) Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

(11) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov.

(12) Najvišji skupni znesek pomoči se določi v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

(1) Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov in ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

(2) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja in dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.

(3) Pomoč je omejena na kmetijske proizvode.

(4) Pomoč je dodeljena za promocijske ukrepe, ki so splošne narave in v korist vseh proizvajalcev zadevne vrste proizvoda. Publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, ne vsebujejo navedb o posameznem podjetju, blagovni znamki ali poreklu proizvoda.

(5) Pomoč je dodeljena za promocijske ukrepe, ki se izvajajo na notranjem trgu in na trgu tretjih držav.

(6) Upravičeni stroški:

(a) stroški organizacije tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih vključujejo:

– stroški udeležbe;

– potni stroški in stroški prevoza živali in proizvodov, ki bodo zajeti v promocijskem ukrepu;

– stroški publikacij in spletišč, ki napovedujejo dogodek;

– najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

(b) stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:

– stroški tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;

– stroški širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi.

(7) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo za javnim razpisom ali javnim naročilom.

(8) Pomoč se dodeli v obliki subvencionirane storitve in se izplača izvajalcu storitev. Pomoč ne vključuje neposrednih plačil končnim upravičencem.

(9) Pogoji za izbiro izvajalca ukrepa:

– dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;

– opis predmetnega promocijskega ukrepa pomoči s predračunom stroškov;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom oziroma javnim naročilom.

(10) Najvišji skupni znesek pomoči se določi v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

(11) Kadar promocijski ukrep zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za sodelovanje. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih pristojbin zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja promocijskih ukrepov.

(12) Pomoč je dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju, kot določa sedmi odstavek 24. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

(13) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov.

(1) Cilj podpore je izboljšati gospodarske vrednosti gozdov ter učinkovitost gospodarjenja z gozdovi, z uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa glede na okolju prijazni obdelavi tal in povečanju varnosti pri delu v gozdu.

(2) Upravičeni stroški za naložbene dejavnosti so:

– stroški gradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu do 10 % drugih skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

– stroški nakupa novih strojev in opreme do njene tržne vrednosti;

– splošni stroški na področju izdatkov iz prve in druge alineje tega odstavka, kot so plačila arhitektov, inženirjev, svetovalcev, plačilo za storitve svetovanja okoljske in ekonomske trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti;

– stroški pristojbin za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

– stroški oblikovanja posestnega načrta.

(3) Pomoč se ne dodeli za:

– obratna sredstva;

– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marže zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja.

(4) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro in mala podjetja, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki ali zakupniki gozdnih površin na območju občine.

(5) Pogoji za pridobitev pomoči:

– za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

– ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– dokazilo, iz katerega je razvidno, da vlagatelj opravlja gozdarsko dejavnost;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(6) Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov.

(7) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

(8) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

(1) Do pomoči de minimis so upravičena podjetja iz vseh sektorjev, razen za:

– podjetja dejavna v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v členu 5, točke (a) in (b), uredbe (EU) št. 1379/2013;

– podjetja dejavna v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg;

– podjetja dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti;

– podjetja dejavna v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v enem od naslednjih primerov:

– kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;

– kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

(2) Pomoč ne bo namenjena za dejavnosti povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(3) Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi.

(4) Pomoč ne bo namenjena nabavi vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.

(5) Do finančnih vzpodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države ter plačanih zapadlih prispevkov in plače do zaposlenih.

(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023 ne sme preseči 300.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

(7) Če je podjetje dejavno v enem od sektorjev iz 1. odstavka tega člena, poleg tega pa je dejavno v enem ali več drugih sektorjev, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU), št. 2023/2831, ali opravlja še druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, pod pogojem, da zadevna država članica na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali ločevanje računovodskih izkazov, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, niso deležne pomoči de minimis, dodeljene v skladu s to uredbo.

(8) Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja, če se ugotovi, da:

– prejemnik pomoči projekta ne izvede;

– prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

– prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je podal zavajajoče izjave.

(9) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, le-ta ni izterljiv.

(1) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2832, z dne 13. 12. 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis zapodjetja, ki opravljajo storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15. 12. 2023).

(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z uredbama Komisije (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 717/2014 do ustrezne zgornje meje iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) 2023/2831.

(3) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

(4) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločevanjem dejavnosti ali razlikovanjem med stroški, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

(5) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v primarni kmetijski proizvodnji v skladu s tem pravilnikom lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

(1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:

– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v obdobju zadnjih treh let;

– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih;

– izjavo s seznamom podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa z njim povezana podjetja, v smislu druge točke 2. čelna Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831;

– pisno izjavo v primeru pripojitve ali združitve podjetja, da pomoč de minimis za novo ali privzeto podjetje ne presega zgornjo mejo de minimis pomoči v skladu z osmo točko 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831;

– pisno izjavo v primeru, da se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki je je bilo deležno, v skladu z deveto točko 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831;

– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 20. člena tega pravilnika.

(3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika o odobrenem znesku de minimis pomoči, in da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 2023/2831, 15. 12. 2023).

(4) Dajalec pomoči hrani evidence o individualni pomoči de minimis deset let od datuma dodelitve pomoči.

(5) Občina bo pred odobritvijo pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 preverila višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v evidenci pomoči de minimis za kmetijstvo in ribištvo, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, za pomoč de minimis v drugih gospodarskih sektorjih pa v evidenci pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance.

(6) Za upravičence, ki so enotno podjetje, Občina pred odobritvijo pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 preveri, ali že dodeljena pomoč de minimis za vsa podjetja v okviru enotnega podjetja ne presega zgornjih omejitev iz navedenih uredb.

(7) Občina v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 posameznemu upravičencu poroča pristojnemu ministrstvu o dodeljenih pomočeh de minimis na način, ki ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave gov.si.

(1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, gozdnih lesnih sortimentov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

(2) Upravičeni stroški so:

– splošni stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe (stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v gozdarske tehnologije in nekmetijske dejavnosti na kmetiji);

– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti;

– stroški organizacije razstav, publikacij, spletišč, tiskanih in elektronskih publikacij;

– stroški nakupa nove opreme za predelavo vina.

(3) Pomoč se ne dodeli za:

– obratna sredstva;

– stroške povezane z zakupnimi pogodbami;

– naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;

– investicije, ki se izvajajo izven občine.

(4) Pomoč se dodeli za naložbe v:

– turizem na kmetiji;

– predelavo primarnih kmetijskih proizvodov, zelišč, gob in gozdnih sadežev;

– prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij;

– dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;

– predelavo in trženje gozdarskih proizvodov;

– kletarsko opremo.

(5) Prejemniki pomoči so:

– pravne in fizične osebe, ki so mikro in mala podjetja, so registrirana za dejavnosti predelave in trženje oziroma nekmetijske dejavnosti, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izvajajo dejavnost in naložbo na območju občine in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v uporabi;

– mikro podjetje, ki se ukvarjajo s pridelavo vina in imajo v lasti ali zakupu najmanj 0,5 ha površin za pridelavo vina (GERK 1211) in potrdilo o vpisu v register obratov nosilca živilske dejavnosti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

(6) Pogoji za pridobitev sredstev:

– dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, razen za vinarje, ki predložijo potrdilo o vpisu v register obratov nosilca živilske dejavnosti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;

– dejavnost se mora izvajati še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;

– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija;

– predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so prejemniki upravičeni do sofinanciranja;

– predložitev predračuna ali računa stroškov;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(7) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov neto vrednosti naložbe.

(8) Ne glede na določilo iz sedmega odstavka se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 20. člena tega pravilnika.

(9) Skupni znesek dodeljene pomoči znaša največ 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

(1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

(2) Upravičeni stroški so:

– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški tečajev za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije;

– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški najemnin razstavnih prostorov in stojnic;

– stroški publikacij in spletišč, tiskanih in elektronskih.

(3) Prejemniki pomoči so:

– ustrezno registrirane organizacije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja za kmetovalce iz občine;

– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja;

– pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in opravljajo dejavnost na območju občine.

(4) Pogoji za pridobitev sredstev:

– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

– program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(5) Intenzivnost pomoči:

– do 100 % upravičenih stroškov.

(6) Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šeste točke 20. člena Pravilnika.

(1) Pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 se ne dodeli:

– za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

– če se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

(2) Do pomoči niso upravičeni:

– subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države;

– subjekti, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(3) Skupni znesek pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji, dodeljen kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje iz tretjega a odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ter nacionalne in sektorske omejitve za Slovenijo iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št.1408/2013, ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

(4) V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo ali nacionalno omejitev. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo ostane zakonita.

(5) Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.

(6) Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka in drugih dajatev.

(1) Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko združuje (kumulira) s katero koli drugo državno pomočjo na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, da se pokrijejo isti upravičeni stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo. Vendar se s takim združevanjem (kumulacijo) ne sme preseči največjo intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za zadevno vrsto pomoči v skladu z akti EU.

(2) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, pod pogojem, da zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

(3) Pomoč de minimis se ne kumulira z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost zadevne pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč deminimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je navedenim stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije.

(4) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v primarni kmetijski proizvodnji v skladu s tem pravilnikom lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

(5) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločevanjem dejavnosti ali razlikovanjem med stroški, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

(1) Cilji pomoči so: izboljšanje naravnega okolja, varstvo zraka, vode in tal, standardov za dobrobit živali, okoljskimi standardi in dobrimi praksami sobivanja, izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje.

(2) Razlogi za ukrepanje so hitre spremembe v primarni kmetijski proizvodnji skupaj z novimi tehnično-tehnološkimi rešitvami, ki jih v določenem delu zahteva tudi lokalno okolje in zahtevajo hitre odzive lokalne skupnosti, da s svojimi dejanji čimprej pripomorejo k doseganju ciljev kmetovanja: učinkovito kmetovanje, dobrobit živali in rastlin ter hkrati izboljšanje naravnega okolja.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izvedejo ukrep na območju občine ter imajo v lasti oziroma v zakupu 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju občine.

(4) Pomoč se dodeli za stroške nakupa dodatkov za zorenje gnojevke.

(5) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov.

(6) Znesek pomoči se upravičencu ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo de minimis presegel zgornjo mejo ali nacionalno ali sektorsko omejitev iz tretjega odstavka 25. člena tega pravilnika. Najnižji oziroma najvišji znesek dodeljene pomoči se lahko določi z javnim razpisom.

(7) Pogoji za pridobitev sredstev:

– kopija oddane zbirne vloge za tekoče oziroma preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– račun oziroma dokazila o nastalih stroških, ki se glasijo na ime prejemnika pomoči.

(8) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

(1) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(2) Vlagatelj mora k vlogi predložiti:

– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih;

– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih pomoči de minimis za vsa z njim povezana podjetja;

– pisno izjavo o združitvi, pripojitvi ali razdelitvi vlagatelja v tekočem in predhodnih dveh letih;

– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov;

– ostale priloge opredeljene v javnem razpisu.

(3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika pomoči:

– da je pomoč dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013;

– o odobrenem znesku pomoči de minimis.

(4) Občina pred odobritvijo pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 preveri višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca in subjekte, ki so z njim povezani v enotno podjetje, v evidencah pomoči de minimis za kmetijstvo in ribištvo, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, za pomoč de minimis v drugih gospodarskih sektorjih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 pa v evidenci pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance.

(5) Občina v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 posameznemu upravičencu poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, o dodeljenih pomočeh de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 na način, ki ga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave gov.si.

(6) Občina podrobne evidence z vsemi informacijami in dokazili, ki so potrebne, da se ugotovi, ali so pogoji glede skladnosti s pravili o pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji izpolnjeni hrani vsaj deset let od datuma dodelitve zadnje pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 iz tega pravilnika.

(1) Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih, gozdarskih in živilskih programov, s stalnim prebivališčem na območju občine in so predvideni za naslednike kmetij, finančni vzpodbudi/podpori mladim, ki so se odločili za izobraževanje s področja kmetijstva ali s področja smeri, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom.

(2) Pomoč se dodeli za izobraževanje dijakov in študentov kmetijskih, živilskih in gozdarskih programov.

(3) Upravičenci do pomoči so:

– udeleženci rednega izobraževanja IV., V., VI. in VII. stopnje kmetijske, živilske in gozdarske smeri, ki so predvideni za naslednike kmetij s sedežem na območju občine;

– upravičenec ima stalno prebivališče v občini in živi na kmetiji, ki je vpisana v register kmetijskih gospodarstev v občini.

(4) Pogoji za pridobitev pomoči je priložena dokumentacija:

– izjava nosilca kmetijskega gospodarstva, da bo upravičenec pomoči prevzemnik kmetije;

– kopija ali računalniški izpisek zadnjega šolskega spričevala, letnika in ustrezno potrdilo o vpisu;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.

(5) Višina pomoči:

– podpora na dijaka ali študenta znaša do 1.000 EUR v šolskem letu.

(6) Podrobnejša merila za dodelitev sredstev po ukrepu iz tega člena se določi z javnim razpisom.

(1) Namen podpore je finančna pomoč delovanju društev, oziroma združenj, s področja kmetijstva, gozdarstva, čebelarstva, prehrane, zaščite živali in razvoj podeželja.

(2) Cilji ukrepa so:

– dvigniti kvaliteto življenja na podeželju;

– ohraniti delovanje društev in jih spodbujati pri njihovem delovanju.

(3) Upravičenci do pomoči so:

– registrirana stanovska in interesna združenja (društva ali zveze), ki delujejo na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva, prehrane in zaščite živali na območju občine in so registrirana v Republiki Sloveniji;

– društva in zveze, ki delujejo na območju občine oziroma združujejo člane iz Mestne občine Krško.

(4) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži zakoniti zastopnik društva oziroma z njegove strani pooblaščena oseba.

(5) Upravičeni stroški so:

– stroški ustrezne infrastrukture za delovanje;

– materialni stroški povezani z izvedbo programov društev in združenj;

– stroški pogostitve občnega zbora in društvenih prireditev;

– stroški povezani s sofinanciranjem izvedbe prireditve ob posebnih priložnostih (obletnice delovanja društev/zveze, kulturni prazniki, pogostitve občnega zbora in podobno) in drugih društvenih prireditev;

– stroški povezani s vsebinami splošnega pomena za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter dvig stanovske pripadnosti (organiziranje in soorganiziranje: splošna predavanja, ozaveščanja, svetovanja, tečaji brez pridobitve certifikata, seminarji, delavnice, posveti, okrogle mize, strokovne ekskurzije, prenos znanj domače obrti in ohranjanje običajev);

– stroški povezani s predstavitvijo in promocijo dejavnosti društva/zveze, pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja (oblikovanje in izdajanje publikacij o delovanju društev: zloženke, katalogi, različne publikacije, spominki, majice, predpasniki, zastave, objave v medijih, izdelava internetnih strani, CD, DVD, itd.);

– stroški povezani s predstavitvijo društev oziroma združenj na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena in na prireditvah drugih društev in zvez;

– stroški za organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, kot so: razstave, prikazi tehnične dediščine, običajev, domače obrti, čistilne in olepševalne akcije.

(6) Pomoč se ne dodeli:

– za prijavljene programe, za katera so bila že pridobljena sredstva na drugih razpisih občine oziroma so njihovi programi na kakršen koli način že financirani iz proračuna občine in društvom, katerih dejavnost je pridobitnega značaja;

– za izvajanje izobraževanj in usposabljanj, tekmovanj, ocenjevanj vin in kulinarike, sejmov, ozaveščanje in spodbujanje odgovornega lastništva živali, za kmetijska gospodarstva in druge izvajalce gospodarske dejavnosti;

– kot pridobitno dejavnost društva.

(7) Pogoji za dodelitev pomoči:

– sedež društva na območju občine ali izven območja občine, v Republiki Sloveniji;

– programi se izvajajo na območju občine;

– finančno in vsebinsko ovrednoten letni program društva ali zveze;

– seznam članov društva ali zveze iz območja občine.

(8) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov letnega programa.

(9) Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa in razpisne dokumentacije, v katerem se podrobneje opredelijo: pogoji, kriteriji in merila za sofinanciranje.

(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, javnem naročanju, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan.

(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik pomoči vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

– da je prejemnik za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

– da je prejemnik za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

(3) V primerih iz drugega odstavka tega člena prejemnik izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednjih pet let.

(4) V primeru, da prejemnik odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Občina in prejemnik pomoči morata hraniti evidence in vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev državnih pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku, deset let od datuma zadnje dodelitve pomoči.

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 41/15 in 81/22).

Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 60/2024 z dne 19. 7. 2024

2100. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Mestni občini Krško, stran 6190.