Na podlagi osmega odstavka 27. člena, štirinajstega odstavka 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje
V Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22 in 47/22) se v 1. členu za besedilom »(v nadaljnjem besedilu: pomoč)« dodata vejica in besedilo »spodbude po pravilu de minimis, pomoč za tekoče poslovanje«, besedilo »27. in 28.« se nadomesti z besedilom »27., 28., 30. in 31.«, besedilo »20/11 in 57/12« pa se nadomesti z besedilom »20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O«.
V 2. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Mikro, mala in srednje velika podjetja po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, kakor jih določa Priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).«.
V 3. členu se za besedo »življenja« črtata vejica in besedilo »merjeno s koeficientom variacije in kazalniki indeksa razvojne ogroženosti v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev razvojnih regij po stopnji razvitosti za tekoče programsko obdobje«.
V 4. členu se v prvem odstavku točki a) in b) spremenita tako, da se glasita:
»a) v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha covida-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, od 1. julija 2023 pomoči v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu s točko (f) prvega odstavka in tretjim odstavkom 15. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen za operacije v skladu s prvim odstavkom 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU ter pomoči za mala in srednje velika podjetja v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;
b) v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU in pomoči za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Podjetje v težavah iz prejšnjega odstavka pomeni podjetje, za katero velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
a) če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je, kadar nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala;
b) če je v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot je prikazan v računovodskih izkazih družbe;
c) če je podjetje v postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23) izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;
č) če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
d) če ni malo ali srednje veliko podjetje in je v zadnjih dveh letih:
– knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
– razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se drugi stavek črta.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.
V 5. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pomoči se dodeljujejo v skladu s to uredbo in v skladu z Uredbo 651/2014/EU, Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbo (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).«.
V 6. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(poročanje o dodeljenih pomočeh in hramba dokumentov)«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Državni organ, ki je dodelil pomoč, vodi podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe ter Uredbe 651/2014/EU. Evidenca se hrani deset let od dneva dodelitve pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če se po izplačilu sredstev ugotovi, da so bila sredstva izplačana neupravičeno, dajalec pomoči zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev na podlagi zahtevka za vračilo najpozneje v 30 dneh od prejema zahtevka za vračilo, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Dajalec pomoči lahko zahteva vračilo izplačanih sredstev tudi, če je prejemnik pomoči navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke.«.
V 7. členu se v drugem odstavku beseda »enake« nadomesti z besedo »iste«.
V 8. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena:
– v sektorju jeklarstva, lignita in premogovništva,
– za pomoč prometnemu sektorju in povezani infrastrukturi, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.«.
V 9. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo številčni podatki pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Dokumentarna dokazila upravičenih stroškov morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Zneski upravičenih stroškov se lahko izračunajo v skladu z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot ga predvideva davčna zakonodaja, če se dejavnost vsaj delno financira iz enega od skladov EU, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in če je kategorija stroškov upravičena v skladu s predpisi, ki urejajo črpanje iz sredstev Skladov EU.«.
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Začetna investicija pomeni eno od naslednjega:
a) investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:
– vzpostavitvijo nove poslovne enote,
– razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode ali storitve, ki jih prej ni proizvajala ali zagotavljala, ali
– bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti, ali
b) pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena. Nakup delnic ali poslovnih deležev se ne šteje za začetno investicijo.
(2) Investicija je začetna investicija pod pogojem:
– da investitor nabavi opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ali poslovno enoto od poslovno ali zasebno nepovezane osebe in
– da transakcija poteka pod tržnimi pogoji.
(3) Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost.
(4) Nakup delnic ali poslovnega deleža se ne šteje za začetno investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost. Nova gospodarska dejavnost pomeni:
a) investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:
– vzpostavitvijo nove poslovne enote ali
– diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja, ali
b) pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi investitor, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja pred pridobitvijo.
(5) Pri dodeljevanju pomoči se pri javnih razpisih poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:
– uvrstitev na obmejno problemsko območje po prvem odstavku 24. člena zakona ter
– uvrstitev na problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu zakona.
(6) Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo, ki so jo začeli isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot (SKTE 3), kakor jih določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 270 z dne 24. 10. 2019, str. 1).Če gre pri takem enotnem investicijskem projektu za velik investicijski projekt, skupni znesek pomoči ne sme preseči prilagojenega zneska pomoči iz drugega odstavka 17. člena te uredbe.
(7) Nadomestna investicija se ne šteje za začetno investicijo. Nadomestna investicija pomeni nadomestitev obstoječe zgradbe ali stroja ali njunih delov z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 % ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije.«.
V 11. členu se v četrtem odstavku besedilo »preglednici v točki 3.3 Obvestila« nadomesti z besedo »Obvestilu«.
V 12. členu se v četrtem odstavku za besedilo »proizvajala, iz tretje alineje točke a) prvega odstavka 10. člena te uredbe« nadomesti z besedilom » proizvajala ali zagotavljala«.
V petem odstavku se beseda »obstoječi« nadomesti z besedilom »celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v«.
V osmem odstavku se besedilo »nakupu poslovne enote oziroma« nadomesti z besedo »pridobitvi«, besedilo »sodnega cenilca« pa se nadomesti z besedilom »pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju)«.
V devetem odstavku se besedilo »sodnega cenilca« nadomesti z besedilom »pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju«.
Za drugim stavkom se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če član družine prvotnega lastnika ali eden ali več od zaposlenih prevzame malo podjetje, ne velja pogoj, da se sredstva kupijo od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.«.
V desetem odstavku se besedilo »za MSP ni te omejitve« nadomesti z besedilom »pri MSP pa 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev«.
V enajstem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Vse nove zaposlitve se morajo zapolniti najpozneje v treh letih po dokončanju investicije.«.
V 13. členu se v prvem odstavku v šesti alineji za besedo »znesek« doda beseda »državne«.
Za petim odstavkom se dodata nova, šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Za začetno investicijo, povezano s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju »evropsko teritorialno sodelovanje« iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 259) ali Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj »evropsko teritorialno sodelovanje« (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 94), se intenzivnost pomoči za območje, na katerem se izvaja začetna investicija, uporablja za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna investicija izvaja na dveh ali več območjih, ki prejemajo pomoč, je največja intenzivnost pomoči tista, ki se uporablja na tistem območju, ki prejema pomoč, na katerem nastane največ upravičenih stroškov. Na območjih, ki prejemajo pomoč in so upravičena do pomoči na območjih (c) regionalne karte pomoči. Ta določba velja za velika podjetja samo, če se z začetno investicijo ustvari nova gospodarska dejavnost.
(7) Začetne investicije, financirane v skladu s to uredbo, morajo biti končane v treh letih po začetku izvajanja investicije, razen če ni v pogodbi o sofinanciranju drugače določeno.«.
V 16. členu se v prvem odstavku besedilo »končani investiciji« nadomesti z besedilom »dokončanju investicije«.
V drugem odstavku se za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Vsako delovno mesto, izgubljeno v navedenem obdobju, je treba odšteti.«.
Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Velik investicijski projekt je začetna investicija, pri kateri upravičeni stroški pri projektu presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči ali pri velikih projektih iz tretjega odstavka tega člena, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
(2) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost pomoči iz 9. člena te uredbe izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi:
prilagojen znesek pomoči = R x (55.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C),
pri čemer je:
– R: največja intenzivnost pomoči, ki velja na upravičenem območju in je določena v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, brez upoštevanja zvišanja intenzivnosti pomoči za MSP,
– B: del upravičenih stroškov med 55.000.000 eurov in 110.000.000 eurov ter
– C: del upravičenih stroškov nad 110.000.000 eurov.
(3) Priglasitev individualne pomoči Evropski komisiji je obvezna za vsak projekt, ki presega prilagojen znesek pomoči za investicijo, katere upravičeni stroški presegajo 110.000.000 eurov ali v primerih:
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 10 %: 8,25 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 15 %: 12,38 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 20 %: 16,5 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 25 %: 20,63 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 30 %: 24,75 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 35 %: 28,88 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 40 %: 33 milijonov eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 50 %: 41,25 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 60 %: 49,5 milijona eurov;
– največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 70 %: 57,75 milijona eurov.«.
Naslov poglavja »III. REGIONALNE SPODBUDE ZA SVETOVALNE STORITVE MSP« in 19. člen se črtata.
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.
(2) Pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli enotnemu podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena zakona. Pri tem se za izjemno negativno delovanje trga šteje, če:
– je prizadeto območje upravne enote, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude tako, da se na tem območju poveča brezposelnost dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja,
– je prizadet sektor, v katerem opravlja dejavnost prejemnik spodbude, in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja, ali
– prejemnik spodbude posluje na problemskem območju z visoko brezposelnostjo iz 25. člena zakona in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja.
(3) Pomoč za tekoče poslovanje se dodeljuje v skladu z določbami V.a poglavja te uredbe.«.
Za 27. členom se dodajo novo poglavje z naslovom »V.a SPODBUDE PO PRAVILU DE MINIMIS« in 27.a do 27.k člen, ki se glasijo:
Spodbude po tem poglavju se dodeljujejo z namenom financiranja naložb in ukrepov regionalne politike, ki se izvajajo po pravilu de minimis.
(opredelitev pomoči de minimis za podjetja)
Do spodbud v skladu z Uredbo 2023/2831/EU (v nadaljnjem besedilu: pomoč de minimis) so upravičena podjetja v vseh sektorjih, razen podjetja v panogah, izključenih v skladu s 27.c členom te uredbe.
(1) Spodbude se dodeljujejo v vseh gospodarskih panogah, razen za:
a) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
b) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg;
c) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov;
č) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v enem od naslednjih primerov:
– če je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;
– če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
d) pomoč, dodeljeno za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
e) pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom in storitvam pri uporabi daje prednost pred uvoženimi;
f) pomoč za podjetja, ki na dan izdaje odločbe o dodelitvi pomoči nimajo poravnanih obveznosti iz naslova plač ali socialnih prispevkov oziroma nimajo poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije.
(2) Pomoč de minimis podjetju, ki je dejavno v enem od sektorjev iz točk od a) do č) prejšnjega odstavka, je dovoljena zgolj za dovoljene sektorje ali dejavnosti podjetja, pod pogojem, da dejavnosti podjetja v sektorjih iz prejšnjega odstavka niso deležne pomoči de minimis, da so dejavnosti jasno ločene ali da se vodijo ločeni računovodski izkazi.
(višina pomoči de minimis za podjetja)
(1) Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju na državo članico, ne sme presegati zneska, določenega za to vrsto pomoči v obdobju treh let, in velja ne glede na obliko pomoči ali zasledovani cilj. Skupni znesek pomoči de minimis na enotno podjetje ne sme presegati 300.000 eurov v kateremkoli obdobju treh let.
(2) Enotno podjetje za namene te uredbe pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
– podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
– podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
– podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
– podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
(3) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prejšnjega odstavka prek enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
(4) Pomoč v obliki posojila ali v obliki nepovratnih sredstev se lahko dodeli v višini do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
Pomoči de minimis, dodeljene v obliki posojil, se lahko dodelijo, če:
a) upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru velikih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj SB7 Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali primerljive druge ocene druge bonitetne družbe;
b) je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in posojilo znaša bodisi 1.500.000 eurov za obdobje petih let bodisi 750.000 za obdobje desetih let. Če je posojilo nižje od teh zneskov oziroma je dodeljeno za manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent pomoči tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje iz prvega odstavka prejšnjega člena;
c) se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči ob upoštevanju sporočila Evropske komisije, ki se nanaša na metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj.
(upravičeni in priznani stroški)
(1) Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo vse stroške, ki so neposredno povezani z izvedbo naložbe in so določeni v 27.f in 27.g členu te uredbe.
(2) Dajalec pomoči mora od prejemnika te pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo:
– o že prejetih pomočeh de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je prejemnik pomoči v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za pomoč de minimis,
– o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
– da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornja meja pomoči de minimis in dovoljene intenzivnosti pomoči,
– o povezanosti podjetja ter seznama vseh podjetij, ki tvorijo enotno podjetje skladno z drugim odstavkom 27.č člena,
– da z dodeljenim zneskom pomoči ne bosta preseženi zgornja meja in intenzivnost pomoči po tej uredbi,
– da ni v postopku statusnega preoblikovanja (združitev, razdelitev ipd.), po katerem bi ustrezal definiciji enotnega podjetja iz drugega odstavka 27.č člena te uredbe.
(upravičeni stroški za pomoči de minimis za podjetja)
Med upravičene stroške za pomoči de minimis za podjetja se štejejo priznani stroški naložbe, ki so lahko:
1. stroški materialnih naložb, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroške gradnje oziroma nakupa nepremičnin,
2. stroški nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. stroški obratnih sredstev,
4. stroški najema poslovnih prostorov in opreme,
5. stroški promocijskih dejavnosti, stroški zagona podjetja,
6. stroški priprave in izdelave razvojne in investicijske dokumentacije ter študije in projektne dokumentacije za pripravo naložb gospodarske, turistične in podjetniške infrastrukture ter idejnih ali izvedbenih delov naložb širšega pomena,
7. plače na novo zaposlenih v podjetju,
8. stroški za realizacijo novega poslovnega programa,
9. stroški pridobivanja intelektualnih pravic,
10. stroški, povezani s posojili,
11. drugi stroški odloga ali odpisa obveznosti,
12. stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost,
13. izvajanje odobrenih dejavnosti,
14. priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupin,
15. tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in
16. spodbujanje akterjev strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog.
Neupravičeni stroški naložbe so stroški, ki jih ministrstvo ne sofinancira. To so:
– stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino naložbe oziroma so kot neupravičeni navedeni v predpisih, ki so pravna podlaga za javni poziv, javni razpis ali drug postopek dodelitve spodbude,
– davki.
(pogoji za priznanje upravičenosti stroškov)
(1) Pogoji za priznanje upravičenosti stroškov so, da so stroški:
– navedeni v predračunu ali računu za izvedbo naložbe ali v pogodbi oziroma v verodostojnih listinah in v skladu s to uredbo;
– nujno potrebni in so oziroma bodo nastali izključno zaradi izvajanja naložbe;
– so ali bodo dejansko nastali na podlagi opravljenega dela, dobavljenega materiala in opravljenih storitev;
– nastali ob upoštevanju načela gospodarnosti;
– nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti,
– izkazani z verodostojnimi listinami.
(2) Stroški morajo temeljiti na verodostojnih listinah, kot so računi, pogodbe ali druge listine enake dokazne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: druge listine), kar pomeni, da mora biti opis na računu ali na drugih listinah tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa oziroma druge listine popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg opravljenega dela, dobavljenega materiala ali opravljene storitve.
(3) Stroški oziroma izdatki morajo biti evidentirani za vsako naložbo v poslovnih knjigah vlagatelja na posebnem stroškovnem mestu.
(4) Računi in druga pisna dokazila ne smejo biti starejši od določenega števila dni, ki je navedeno v objavi javnega poziva ali razpisa oziroma drugega postopka dodelitve spodbud.
(5) Kot upravičeni stroški se priznajo vrednosti stroškov, ki so izkazane na računu, vendar brez obračunanih davkov, tako da se upošteva t. i. neto vrednost računa.
(6) Predplačilo prejemniku pomoči je možno le, če izplačilo izpolnjuje pogoje, določene v vsakokrat veljavnem predpisu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma v primeru sredstev evropskih skladov predpise, ki urejajo izplačila iz njih.
(7) Izdatki, navedeni v računu ali pogodbi, ki pozneje dejansko ne nastanejo in niso evidentirani v poslovnih knjigah na posebnem stroškovnem mestu, se ne priznajo kot upravičeni stroški.
(dokazila o upravičenih stroških in izvršenih plačilih)
(1) Prejemnik pomoči mora za dokazovanje nastalih stroškov skupaj z obračunom stroškov predložiti kopije računov, dobavnic za dobavljeno blago ali material, pogodb ali drugih listin, ki se neposredno nanašajo na izvedeno dejavnost v okviru izvajanja naložbe, ter dokazila o plačilih prikazanih stroškov. Dobavitelji se morajo na računu sklicevati na številko pogodbe ali naročila.
(2) Iz vseh računov in drugih listin ter morebitnih priloženih specifikacij morajo biti jasno razvidni najmanj naslednji podatki: naziv prejemnika pomoči; naziv naložbe, na katero se nanašajo stroški; vrsta, količina in cena dobavljenega materiala in blaga ter vrsta in obseg opravljenih storitev.
(3) Vse listine mora podpisati odgovorna oseba prejemnika pomoči, ki s tem potrdi verodostojnost listin oziroma skladnost izkazanih stroškov s pogodbami in/ali naročilom. Ministrstvo lahko dodatno zaprosi prejemnika pomoči, da na vse listine navede naziv stroškovnega mesta in konto, na katerem so stroški oziroma naložba v poslovnih knjigah prejemnika pomoči evidentirani. Prejemnik pomoči mora pri vsakem oddanem zahtevku za obračun stroškov podati izjavo, s katero potrjuje, da so kopije istovetne izvirniku.
(4) Kot potrdila o izvršenih plačilih se upoštevajo verodostojne knjigovodske listine.
(5) Če prejemnik pomoči izvaja plačila z gotovino, mora voditi blagajniško poslovanje na način, ki omogoča izdajo blagajniških prejemkov in izdatkov ter evidentiranje blagajniškega poslovanja v blagajniškem dnevniku.
(6) Kadar so pomoči dodeljene v skladu s predpisi o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja, se lahko za dokazovanje nastanka stroškov uporabljajo poenostavljene oblike obračuna stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(izračun pomoči ministrstva)
(1) Za izračun intenzivnosti pomoči ministrstva se uporabijo vrednosti pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Za izračun intenzivnosti pomoči v obliki posojila, ki se lahko izplača v več obrokih, se vrednost pomoči diskontira na vrednost, ki jo je imelo ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporabi za diskontiranje in izračun zneska pomoči za pomoč, ki ni v obliki dotacije oziroma nepovratnih sredstev, je ustrezna referenčna obrestna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C št. 14 z dne 19. 1. 2008, str. 6) ob upoštevanju sporočila Evropske komisije, ki se nanaša na metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj.
(2) Pomoč je treba šteti kot dodeljeno v trenutku, ko se zakonska pravica prejema pomoči prenese na podjetje na podlagi nacionalnega pravnega režima.
(3) Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.
(kumulacija pomoči po pravilu de minimis)
(1) Pri dodelitvi pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški upoštevajo določbe 7. člena te uredbe. V ta namen ministrstvo pred dodelitvijo pomoči pridobi podatke o že prejetih pomočeh de minimis pri pristojnem ministrstvu, ki vodi uradno evidenco in pisno izjavo vlagatelja.
(2) Pomoč de minimis po tej uredbi se lahko združuje tudi s pomočjo, dodeljeno po Uredbi Komisije (EU) 2023/2832 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15. 12. 2023, str. 1), 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU, vendar največ do dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči po posameznem namenu oziroma uredbi.
(3) Ministrstvo prejemnika pisno obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis.
(4) V primeru združitev ali pripojitev podjetij se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremukoli od udeleženih podjetij, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega ustrezno zgornjo mejo iz prvega odstavka 27.č člena.
(5) Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.«.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-202/2024
Ljubljana, dne 24. julija 2024
EVA 2023-1630-0003
Vlada Republike Slovenije
