Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o intervenciji ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
(1) Ta uredba ureja intervencijo ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: intervencija) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).
(2) S to uredbo se za intervencijo določajo namen in cilji, predmet podpore, upravičenci, finančne določbe, upravičeni stroški, pogoji za izplačilo sredstev ter kontrolni in sankcijski sistem za izvajanje:
1. Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L št. 319 z dne 13. 12. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1046/EU);
2. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1468 z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
3. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1468 z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
4. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/330 z dne 22. novembra 2022 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu in situ je ohranjanje in situ v kmetijstvu iz točke (a) sedmega odstavka 45. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU;
2. ohranjanje na kmetijskem gospodarstvu je ohranjanje na kmetijskem gospodarstvu iz točke (c) sedmega odstavka 45. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU;
3. ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu ex situ je ohranjanje ex situ iz točke (d) sedmega odstavka 45. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU;
4. zbiranje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu ex situ je zbiranje ex situ iz točke (e) sedmega odstavka 45. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU;
5. nadzorstveni pregled je pregled, ki ga opravi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), za preverjanje izvedenih pregledov na kraju samem;
6. finančno leto je kmetijsko finančno leto iz 35. člena Uredbe 2021/2116/EU.
(namen in cilji intervencije)
Intervencija je namenjena financiranju storitev za izvedbo dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano in situ in ex situ s ciljem prispevati k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti.
(1) V skladu s 70. členom Uredbe 2021/2115/EU ter prvim in šestim odstavkom 45. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU so predmet podpore iz intervencije storitve za izvedbo naslednjih dejavnosti:
1. vzpostavitev monitoringa rastlinskih genskih virov in situ za zelišča (samonikle rastline in divji sorodniki kmetijskih rastlin) in druge izbrane vrste rastlin, ki imajo potencialno vrednost za kmetijstvo in prehrano, določene z javnim naročilom;
2. vzpostavitev monitoringa rastlinskih genskih virov in situ za jagodičje (samonikle rastline in divji sorodniki);
3. priprava modela trajnega varnega hranjenja rastlinskih genskih virov iz javne službe za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: JSRGB) in priprava izbora najbolj ogroženih akcesij za varno hranjenje na dodatni lokaciji v Sloveniji ali tujini ter repatriacijo;
4. vzpostavitev in situ ohranjanja rastlinskih genskih virov oziroma genske banke za vrstno bogate trajne travnike, ki so prilagojeni lokalnim talnim in podnebnim razmeram ter za samonikle rastline in divje sorodnike kmetijskih rastlin in druge izbrane vrste rastlin, ki imajo potencialno vrednost za kmetijstvo in prehrano;
5. nadaljevanje vrednotenja rastlinskih genskih virov (akcesije in lokalne sorte) s poudarkom na uporabni vrednosti lokalnih sort in akcesij, izbor genskega materiala v JSRGB za prenos na kmetijska gospodarstva;
6. ohranjanje z uporabo: priprava strategije ter vzpostavitev hranjenja in nadzorovanega upravljanja rastlinskih genskih virov iz JSRGB na kmetijskih gospodarstvih;
7. vzdrževanje lokalnih sort.
(2) Storitve za izvedbo dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki se financirajo v skladu s 7. členom te uredbe, ne smejo biti del storitev JSRGB ali predmet financiranja iz drugih javnih sredstev ter se zanje v skladu s 36. členom Uredbe 2021/2116/EU sredstva iz te uredbe ne dodelijo, če je vlagatelj za iste upravičene stroške že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Za storitve za izvedbo dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, potrebne za izvedbo intervencije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) odda javno naročilo. Merila za izbor in pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ter podrobna vsebina pogodbe iz 6. člena te uredbe se opredelijo v javnem naročilu.
(1) Ministrstvo je naročnik storitev za izvedbo dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena in za ta namen izvede postopek javnega naročila v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(2) Agencija je izvajalec plačila javnih naročil storitev iz prvega odstavka prejšnjega člena v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(1) Pogodba za izvedbo storitev za dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se sklene med ministrstvom in upravičenci iz 8. člena te uredbe v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(2) V pogodbi se podrobneje opredelijo pravice in obveznosti pogodbenih strank, upravičeni stroški in zavrnitve oziroma ukinitve plačil ter druge sankcije zaradi nespoštovanja predpisov ali pogodbenih določil.
(1) Za intervencijo je v obdobju izvajanja SN SKP skupno namenjenih do 1.749.998,04 eura.
(2) Intervencija se financira iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 29,80 % in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 70,20 %. Stopnja podpore znaša 100 % upravičenih stroškov iz 10. člena te uredbe.
(3) Podpora iz intervencije se upravičencem iz 8. člena te uredbe izplača po opravljeni storitvi in potrjenem poročilu o izvedeni storitvi po postopkih in v rokih, določenih v pogodbi.
Upravičenci do podpore iz naslova intervencije so raziskovalne institucije, ki:
– so pravne osebe javnega prava, ki izvajajo znanstvenoraziskovalno dejavnost in so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS) v skladu s splošnim aktom ARIS, ki ureja pogoje in postopek za vpis v navedeno zbirko podatkov),
– izvajajo dejavnost, ki se nanaša na rastlinske genske vire, in
– so v skladu s 6. členom te uredbe in določbami zakona, ki ureja javno naročanje, sklenili pogodbo.
(1) Informacija o izbranih upravičencih iz prejšnjega člena se objavi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(2) Podatki o prejetih sredstvih upravičencev iz prejšnjega odstavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave v skladu z 98. členom Uredbe 2021/2116/EU.
(1) Upravičeni stroški v okviru intervencije so:
– stroški dela raziskovalcev,
– materialni stroški, ki so lahko neposredni ali posredni, in
– stroški za usklajevalne naloge, ki zajemajo stroške usklajevanja nalog z naročnikom, vključno s pridobivanjem javnih podatkov od ministrstev, javnih služb, znanstvenoraziskovalnih institucij, botaničnih vrtov, upravljalcev zavarovanih območij ter druge strokovne javnosti in nevladnih organizacij.
(2) Upravičeni stroški v okviru intervencije so dejansko nastali stroški od datuma sklenitve pogodbe do vložitve zadnjega e-računa za opravljene storitve za izvedbo dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena te uredbe.
Neupravičeni stroški v okviru intervencije so:
1. oprema in mehanizacija;
2. stroški izdelave dokumentacije, študij, analiz, ocen, strategij in drugih podobnih raziskav, kadar niso povezani s pogodbo;
3. stroški naložb;
4. nakup kmetijskih zemljišč;
5. stroški naložbe za proizvodnjo bioetanola in biodizla;
6. nakup in oprema poslovnih prostorov;
7. stroški znamk ali kolektivnih znamk;
8. obresti na dolgove, zamudne obresti, bančne stroške in stroške garancij;
9. davki, carine in dajatve pri uvozu;
10. upravne takse;
11. stroški lizinga;
12. drugi stroški, povezani s pogodbami o najemu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti in stroški zavarovanja;
13. strošek blaga oziroma storitev, za katerega je izdan račun v skupni višini največ 25 eurov z davkom na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV);
14. vinjete;
15. članarine;
16. nakup prevoznih sredstev;
17. DDV.
(kontrolni sistem in splošna načela v zvezi s pregledi)
(1) Agencija v skladu s 36. členom Uredbe 2018/1046/EU in 60. členom Uredbe 2021/2116/EU in zakonom, ki ureja kmetijstvo, vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje upravičenosti in druge obveznosti, določene v javnem naročilu in pogodbi, da so kršitelji pravil sankcionirani v skladu s to uredbo in sklenjeno pogodbo ter da se neupravičeno izplačani zneski izterjajo. Posamezne kontrolne in druge naloge lahko agencija v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe 2021/2116/EU in Prilogo I Uredbe 2022/127/EU s sporazumom prenese na ministrstvo.
(2) Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev glede opravljene storitve iz pogodbe ter izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe.
(3) Pregledi iz prejšnjega odstavka se v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU opravljajo tako, da:
1. zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje pravilnosti in popolnosti vseh podatkov in informacij opravljene storitve iz pogodbe;
2. zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi z opravljeno storitvijo iz pogodbe;
3. se upoštevajo vse prijave in predlogi drugih organov, organizacij, služb in posameznikov o domnevnem neizpolnjevanju določenega pogoja upravičenosti ali obveznosti pri upravičencu, za katerega je bila podana prijava ali predlog.
(4) Pri odločanju o upravičenosti opravljene storitve iz pogodbe in uporabi sankcij, določenih v tej uredbi ali v pogodbi, se uporabijo tudi ugotovitve iz pravnomočne prekrškovne odločbe drugega pristojnega organa, dokončnega poročila ali končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ali drugega dokumenta, ki ga agencija pridobi v postopku odločanja o upravičenosti opravljene storitve iz pogodbe in uporabi sankcij.
(5) Pri upravnem pregledu in pregledu na kraju samem se pri pregledu izpolnjevanja zahtev iz intervencije uporabijo vsi uradno pridobljeni podatki.
(6) Pri posameznih upravičencih, pri katerih je bil v tekočem finančnem letu izveden pregled na kraju samem, se z nadzorstvenim pregledom delno ali v celoti ponovijo že opravljeni pregledi na kraju samem ali se nadzorstveni pregled izvede hkrati s pregledom na kraju samem.
(7) Če je po pregledu na kraju samem znova opravljen pregled na kraju samem ali nadzorstveni pregled iz prejšnjega odstavka, se pri ugotavljanju zahtev iz posamezne intervencije za posamezno pogodbo presojajo ugotovitve iz vseh zapisnikov o pregledih.
(1) V skladu z 62. členom Uredbe 2021/2116/EU ministrstvo ne izbere ponudnika na javnem naročilu oziroma agencija ne odobri izplačila za izvedene storitve iz pogodbe za intervencijo ali zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, če ugotovi, da je upravičenec pogoje za pridobitev posla, izplačilo sredstev ali izpolnjevanje obveznosti ustvaril umetno, v nasprotju s cilji intervencije.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec izgubi pravico do izplačila sredstev na podlagi pogodbe.
(3) Za preverjanje umetno ustvarjenih pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko agencija izvede tudi preglede na kraju samem.
(podrobnejši elementi upravnega pregleda)
Z upravnimi pregledi agencija preveri vse storitve iz pogodbe, poročila o izvedeni storitvi ali izpolnjevanje obveznosti in druga pomembna dejstva, pri čemer se preverijo zlasti naslednji elementi oziroma tveganja:
1. izpolnjevanje pogojev upravičenosti do podpore;
2. izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti;
3. upravičenost stroškov, ki se uveljavljajo s poročilom;
4. višina uveljavljenih stroškov glede na vrsto intervencije;
5. dvojno financiranje upravičenih stroškov;
6. skladnost z zakonom, ki ureja javno naročanje;
7. ali so bili pogoji za pridobitev ali izplačilo podpore ali izpolnjevanje obveznosti ustvarjeni umetno v skladu s prejšnjim členom;
8. okoliščine, ki kažejo na to, da obstaja sum na nepravilnost, iz predpisov Evropske unije, s katerimi se ureja zaščita finančnih interesov Evropske unije.
(podrobnejši elementi pregleda na kraju samem)
(1) S pregledi na kraju samem agencija preveri vse elemente oziroma tveganja iz prejšnjega člena, ki se nanašajo na opravljene storitve iz pogodbe, poročila o izvedeni storitvi ali izpolnjevanje obveznosti in druga pomembna dejstva, ki jih ni mogoče preveriti z upravnimi pregledi.
(2) Če je pregled na kraju samem predhodno napovedan, mora biti izveden v 14 dneh od napovedi pregleda.
(3) Trajanje pregledov na kraju samem je omejeno na najkrajše potrebno obdobje.
(pregled na kraju samem do zadnjega izplačila sredstev)
(1) Agencija s pregledi na kraju samem preveri vsako poročilo o izvedeni storitvi.
(2) V okviru preverjanja upravičenosti stroškov v poročilu o izvedeni storitvi se s pregledom na kraju samem preveri najmanj 30 % stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja s poročilom o izvedeni storitvi, pri čemer se ti stroški izberejo naključno. Če se pri pregledu na kraju samem ugotovi neupravičenost posameznega stroška, se preveri upravičenost vseh stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja s tem poročilom.
(3) Poročila o izvedeni storitvi, za katera se z upravnimi pregledi, opravljenimi pred pregledom na kraju samem, ugotovi, da stroški, ki se uveljavljajo s tem poročilom, v celoti niso upravičeni do plačila, niso predmet pregleda na kraju samem.
(4) Pregled na kraju samem se pri posameznem upravičencu lahko izvede večkrat. Kadar je ustrezno, se z enim pregledom na kraju samem lahko sočasno opravi več pregledov pri posameznem upravičencu, če je ta prejemnik podpore iz naslova različnih intervencij ali podintervencij.
(zapisnik o pregledu na kraju samem)
V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, kontrolor za vsak pregled na kraju samem pripravi zapisnik, v katerem se poleg drugih z zakonom predpisanih elementov navedejo še:
1. podatek, ali je bil pregled upravičencu predhodno napovedan, in če je bil, način in datum napovedi pregleda,
2. pogodbe, pogoji upravičenosti in obveznosti, ki so predmet pregleda na kraju samem, in
3. vsa pomembna dejstva in okoliščine, ki kažejo na kakršno koli kršenje pogojev upravičenosti ali obveznosti.
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev javnega naročila, izplačilo sredstev ali ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz pogodbe v okviru intervencije, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
(sankcije zaradi neizpolnjevanja obveznosti)
(1) Sankcije se izvedejo v skladu z 59. členom Uredbe 2021/2116/EU, to uredbo in pogodbo.
(2) Upravičenec, ki prepreči pregled na kraju samem oziroma ne omogoči dostopa do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev, izplačilo sredstev ali ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila sredstev na podlagi pogodbe.
(3) Upravičenec, ki v skladu s prejšnjim členom ne hrani dokumentacije, v proračun Republike Slovenije vrne 10 % vseh izplačanih sredstev.
(4) Če se pri obravnavi poročila o izvedeni storitvi ugotovi, da je razlika med stroški, ki jih upravičenec uveljavlja, in upravičenimi stroški, ki so v zvezi s tem poročilom o izvedeni storitvi ugotovljeni po pregledu agencije, večja od 10 %, se upravičencu zniža izplačilo sredstev v višini dvakratnika ugotovljene razlike.
(5) Če upravičenec ne izpolnjuje obveznosti označevanja v skladu z 20. členom te uredbe, se sankcije določijo na naslednje načine:
1. po prvi ugotovljeni kršitvi se upravičencu izda opozorilo,
2. po drugi ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev,
3. po tretji ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 30 % izplačanih sredstev.
(6) Sankcije, določene v tem členu, se lahko določijo tudi na podlagi dejstev in okoliščin, ugotovljenih z nadzorstvenimi pregledi.
(označevanje vira sofinanciranja)
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti glede označevanja vira sofinanciranja v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje vira sofinanciranja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-225/2024
Ljubljana, dne 22. avgusta 2024
EVA 2023-2330-0067
Vlada Republike Slovenije
predsednik
