Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor
(1) S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L št. 62 z dne 8. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije 2023/1771 z dne 12. septembra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/373 glede sistemov upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa in njihovih sestavnih delov ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1032/2006, (ES) št. 633/2007 in (ES) št. 262/2009 (UL L št. 228 z dne 15. 9. 2023, str. 49), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/373/EU) določajo:
1. pristojni organi,
2. opredelitev potrebe po izvajanju služb zračnega prometa,
3. zaščita spektra, Medresorska skupina za zaščito spektra, obveznosti upravljavca nadzornega spraševalnika in navodila za zagotavljanje zaščite spektra,
4. zahteve za subjekte glede letalskih podatkov in letalskih informacij,
5. zagotavljanje podatkov o terenu in ovirah ter upravljanje podatkovnega sloja,
6. obveznost investitorja ovire in operatorja aerodroma,
7. zahteve glede projektiranja struktur zračnega prostora,
8. vzdrževanje in redni pregled postopkov letenja in struktur zračnega prostora ter
9. prekrški.
(2) Ta uredba ne posega v upravljanje radiofrekvenčnega spektra, določenega z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(1) Pristojni organ iz Uredbe 2017/373/EU in te uredbe je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Nadzor nad izvajanjem Uredbe 2017/373/EU in te uredbe izvaja agencija, razen v delu, ki se nanaša na javne ali zasebne subjekte, ki zagotavljajo storitve za ustvarjanje in zagotavljanje geodetskih podatkov ter digitalne podatke o terenu in ovirah, ki ga izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima ministrstvo, pristojno za obrambo, vojaški letalski nadzorni organ, pristojnosti v zvezi z delovanjem vojaških nadzornih spraševalnikov, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo, ali gostujočih sil (v nadaljnjem besedilu: vojaški nadzorni spraševalniki).
(1) Izraz »premik«, uporabljen v tej uredbi, pomeni vzlet ali pristanek zrakoplova.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 2017/373/EU.
(opredelitev potrebe po izvajanju služb zračnega prometa)
(1) V času odprtosti se na javnem letališču, ki je namenjeno za mednarodni zračni promet, zagotavlja:
– aerodromska služba informacij za letenje (AFIS), če operator aerodroma oziroma obratovalec letališča napoveduje najmanj 1 000 premikov letov IFR in najmanj 20 000 premikov letov VFR, ali
– kontrola zračnega prometa (ATC), če operator aerodroma oziroma obratovalec letališča napoveduje najmanj 2 000 premikov letov IFR.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se službe zračnega prometa zagotavljajo, če tako izhaja iz ocene varnosti, ki jo zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa zahteva pristojni organ od operatorja aerodroma oziroma obratovalca letališča. Ta pri tem upošteva dejavnike iz 3.a člena Izvedbene uredbe 2017/373/EU.
(3) Službe zračnega prometa se zagotavljajo, če je to potrebno za uresničevanje nacionalnih interesov, zlasti za uresničevanje sprejetih mednarodnih obveznosti in obrambnih potreb države.
(4) Ta člen se ne uporablja za vojaško letališče, ne glede na to, ali se na njem zagotavlja služba zračnega prometa v skladu z Uredbo 2017/373/EU.
(zaščita spektra – monitoring in ukrepi)
(1) Cilji zaščite spektra se dosegajo z izvajanjem monitoringa nadzornega spraševanja in sprejemanjem ukrepov ob preseganju parametrov, kot jih določajo standardi iz zvezka IV priloge 10 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/54, Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/00), ter zaznavi izgube nadzornih podatkov, ki je posledica pretiranega nadzornega spraševanja.
(2) Monitoring nadzornega spraševanja izvaja izvajalec komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb.
(3) Upravljavec uradnih evidenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, obvešča izvajalca monitoringa o izdanih odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc za nadzorne spraševalnike.
(4) Izvajalec monitoringa nadzornega spraševanja vodi seznam nadzornih spraševalnikov in njihovih upravljavcev.
(5) Izvajalec monitoringa periodično obvešča o rezultatih monitoringa nadzornega spraševanja agencijo in ministrstvo, pristojno za obrambo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec monitoringa takoj poroča agenciji, in če je relevantno, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, v naslednjih primerih:
– ko vsota spraševanj presega parametre v obsegu, da se povzroči izguba nadzornih podatkov, ali
– ko je zaznan bistven odmik od vsakodnevno izmerjenih vsot spraševanj in se tveganje za izgubo nadzornih podatkov bistveno poveča.
(7) V primeru zaznave izgube nadzornih podatkov, ki je posledica pretiranega nadzornega spraševanja, lahko agencija upravljavcu nadzornega spraševalnika, razen upravljavcu vojaškega nadzornega spraševalnika, naloži omejitev ali prekinitev delovanja tistega nadzornega spraševalnika, za katerega obstaja sum, da je povzročitelj pretiranega nadzornega spraševanja. Če se ugotovi, da je upravljavec nadzornega spraševalnika zunaj Republike Slovenije, agencija o tem obvesti pristojni organ te države.
(8) V primeru zaznave izgube nadzornih podatkov, ki je posledica pretiranega nadzornega spraševanja vojaškega nadzornega spraševalnika, lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, vojaški letalski nadzorni organ, naloži omejitev ali prekinitev delovanja tistega vojaškega nadzornega spraševalnika, za katerega obstaja sum, da povzroča pretirano nadzorno spraševanje.
(Medresorska skupina za zaščito spektra)
(1) Usklajevanje interesov in predlaganje ukrepov za dosego ciljev zaščite spektra iz prvega odstavka 3.f člena Uredbe 2017/373/EU izvaja Medresorska skupina za zaščito spektra, ki jo vodi agencija.
(2) Medresorsko skupino za zaščito spektra sestavljajo predstavniki agencije, ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ministrstva, pristojnega za obrambo, Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: KZPS), ter Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS). Člane Medresorske skupine za zaščito spektra iz agencije imenuje direktor agencije, člane z ministrstev imenujeta pristojna ministra, člane iz KZPS direktor KZPS in člane iz AKOS direktor AKOS.
(3) Medresorska skupina za zaščito spektra agenciji predlaga izdajo navodil iz 8. člena te uredbe.
(obveznosti upravljavca nadzornega spraševalnika)
(1) Upravljavec nadzornega spraševalnika, razen upravljavca vojaškega nadzornega spraševalnika, mora v skladu z navodili iz 8. člena te uredbe o načinu in spremembi njegovega delovanja obveščati izvajalca monitoringa.
(2) Upravljavec vojaškega nadzornega spraševalnika mora o načinu in spremembi delovanja vojaškega nadzornega spraševalnika, ki bi lahko povzročil pretirano nadzorno spraševanje, v skladu z navodili iz 8. člena te uredbe obveščati izvajalca monitoringa neposredno ali prek ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Upravljavec nadzornega spraševalnika, razen upravljavca vojaškega nadzornega spraševalnika, vzpostavi postopke ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga lahko povzroča, ter jih pošlje agenciji.
(4) Upravljavec vojaškega nadzornega spraševalnika vzpostavi postopke ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga lahko povzroča, ter jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za obrambo, vojaškemu letalskemu nadzornemu organu, ta pa jih pošlje v seznanitev agenciji.
(navodila za zagotavljanje zaščite spektra)
Agencija izda navodila za zagotavljanje zaščite spektra za dosego ciljev zaščite spektra iz prvega odstavka 3.f člena Uredbe 2017/373/EU in izvajanje te uredbe.
(zahteve za subjekte glede letalskih podatkov in letalskih informacij)
(1) Subjekt, ki pripravlja letalske podatke ali letalske informacije, mora izpolnjevati zahteve:
– točke ATM/ANS.OR.A.085 Priloge III Uredbe 2017/373/EU, razen tistih iz točk (c), (d), (f)(1) in (i) navedene priloge, ter
– točke ATM/ANS.OR.A.090 Priloge III Uredbe 2017/373/EU.
(2) Subjekt, ki pripravlja letalske podatke in letalske informacije, zagotavlja, da letalske podatke in letalske informacije pripravlja, obdeluje in prenaša ustrezno usposobljeno, pristojno in pooblaščeno osebje.
(3) Agencija zagotovi usposabljanje za osebje, ki ustvarja in zagotavlja letalske podatke ali letalske informacije.
(zagotavljanje podatkov o terenu in prvi zajem podatkov o ovirah ter upravljanje podatkovnega sloja)
(1) Podatke o terenu za območje 1, območje 2b, območje 2c in območje 2d za aerodrome, ki so urejeni s predpisi Evropske unije, zagotavlja Republika Slovenija. Ministrstvo skupaj z agencijo usklajuje aktivnosti za zagotavljanje potrebnih podatkov iz zbirk prostorskih podatkov in evidenc Republike Slovenije.
(2) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka ter naloge upravljanja podatkovnega sloja terena in ovir zagotovi ministrstvo.
(3) Prvi zajem podatkov o ovirah za območje 1, območje 2b, območje 2c in območje 2d zagotovi Republika Slovenija. Ministrstvo zagotovi sredstva za prvi zajem teh podatkov.
(4) Podatkovni sloj terena in ovir upravlja Geodetski inštitut Slovenije.
(obveznost investitorja ovire)
(1) Investitor ovire zagotovi podatke o oviri v območju 1, območju 2b, območju 2c in območju 2d, kot so opredeljena v določbi AIS.TR.350 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU in za katere se zbirajo podatki o ovirah:
– v območju 1 za ovire, katerih relativna višina je 100 m ali več nad tlemi;
– v območju 2b za ovire, ki prebadajo površino z naklonom 1,2 % in se razteza od koncev območja 2a na nadmorski višini praga vzletno-pristajalne steze v smeri odhoda ter v razdalji 10 km in z bočnim razhajanjem 15 % na vsako stran; ovir, ki segajo manj kot 3 m v višino nad tlemi, ni treba vključiti;
– v območju 2c za ovire, ki prebadajo površino z naklonom 1,2 % in se razteza zunaj območja 2a in območja 2b ter v razdalji do 10 km od meje območja 2a; začetne nadmorske višine točk območja 2c so enake nadmorskim višinam točk na stiku z območjem 2a; ovir, ki segajo manj kot 15 m v višino nad tlemi, ni treba vključiti;
– v območju 2d za ovire, katerih relativna višina je 100 m ali več nad tlemi, in
– v območju vzletne poti ali njegovih delov.
(2) Investitor ovire iz prejšnjega odstavka zagotovi, da so izpolnjene zahteve za subjekt, ki pripravlja letalske podatke ali letalske informacije iz prvega in drugega odstavka 9. člena te uredbe.
(3) Investitor ovire iz prvega odstavka tega člena agenciji zagotovi podatke o oviri, ki vsebujejo nize podatkov o ovirah iz določbe AIS.TR.360 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU.
(4) Na delih območja 2, kjer so letalske operacije prepovedane zaradi zelo visokega terena ali drugih lokalnih omejitev ali predpisov, se podatki o ovirah zbirajo in zapisujejo v skladu z zahtevami, ki so v katalogu letalskih podatkov določene za območje 1.
(5) Agencija izda in objavi navodilo za investitorje ovir o zagotavljanju podatkov o oviri iz prvega odstavka tega člena.
(6) Stroške zagotavljanja podatkov o oviri iz prvega odstavka tega člena nosi investitor ovire.
(obveznost operatorja aerodroma)
(1) Operator aerodroma agenciji zagotovi podatke o terenu in ovirah v območju 2a in območju 3.
(2) Operator aerodroma, na katerem so vzpostavljene operacije za natančni prilet kategorije II ali kategorije III, ki potrebuje podrobne informacije o terenu, da lahko oceni učinek terena na višino odločitve, ki se določi z uporabo radijskih višinomerov, agenciji zagotovi podatke o terenu in ovirah v območju 4.
(3) Operator aerodroma iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi, da podatki o terenu vsebujejo nize podatkov o terenu, določene v točki AIS.TR.355 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU, ter da podatki o ovirah vsebujejo nize podatkov o ovirah, določene v točki AIS.TR.360 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU.
(4) Agencija izda in objavi navodilo za operatorja aerodroma o zagotavljanju podatkov o terenu in ovirah.
(5) Stroške zagotavljanja podatkov o terenu in ovirah iz prvega in drugega odstavka tega člena nosi operator aerodroma.
(zahteve glede projektiranja struktur zračnega prostora)
(1) Subjekti, ki projektirajo strukture zračnega prostora, morajo izpolnjevati zahteve iz Dodatka 1 k Prilogi XI Uredbe 2017/373/EU.
(2) Agencija vodi seznam subjektov iz prejšnjega odstavka.
(vzdrževanje in redni pregled postopka letenja in struktur zračnega prostora)
(1) Predlagatelj postopka letenja zagotovi njegovo vzdrževanje in redni pregled.
(2) Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi vzdrževanje in redni pregled strukture zračnega prostora ob upoštevanju usmeritev Odbora za upravljanje zračnega prostora Republike Slovenije.
(3) Vzdrževanje in redni pregled postopka letenja ali strukture zračnega prostora se izvede v skladu s postopkom uvajanja sprememb v zračnem prostoru.
(4) Vzdrževanje in redni pregled postopka letenja ali strukture zračnega prostora izvaja oseba ali organizacija, ki izpolnjuje zahteve iz točk (a) in (k) 6. člena Uredbe 2017/373/EU.
(5) Redni pregled postopka letenja ali strukture zračnega prostora se izvede vsaj vsakih pet let. Prvi redni pregled postopka letenja ali strukture zračnega prostora se izvede najpozneje v petih letih od potrditve letalskega postopka oziroma sprejetja strukture zračnega prostora.
(6) Postopek letenja, ki v obdobju iz prejšnjega odstavka ni pregledan, se ne uporablja.
(7) Če predlagatelj postopka letenja želi ukiniti postopek letenja, agenciji pošlje vlogo za ukinitev postopka letenja v skladu s postopkom uvajanja sprememb v zračnem prostoru iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Predlagatelj iz prvega odstavka tega člena oziroma izvajalec službe zračnega prometa zagotovi objavo postopka letenja ali strukture zračnega prostora tako, kot se zahteva za objavo letalskih podatkov in letalskih informacij.
(prekrški upravljavca nadzornega spraševalnika)
(1) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost upravljanja nadzornega spraševalnika, če:
– ne obvešča izvajalca monitoringa v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe;
– ne vzpostavi postopkov ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga povzroča nadzorni spraševalnik v njegovem upravljanju, v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe;
– ne pošlje postopkov ukrepanja agenciji v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(prekrški izvajalca storitev ATM/ANS)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba izvajalca storitev ATM/ANS, ki:
1. pristojnemu organu ne omogoči izvajanja pooblastil iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 2017/373/EU,
2. ne priglasi ali ne upravlja sprememb v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.040 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
3. pri spremembi funkcionalnega sistema ne izvede nalog v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.045 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
4. ne izvede ukrepov v povezavi z ugotovitvijo in popravljalnim ukrepom v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.055 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
5. se ne odzove na varnostno težavo v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.060 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
6. ne zagotovi načrtov za izredne dogodke v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.070 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
7. ne zagotavlja odprtega in preglednega izvajanja storitev v skladu z določbo ATM/ANS.OR.A.075 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
8. ne zagotovi postopkov za upravljanje sprememb v skladu z določbo ATM/ANS.OR.B.010 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
9. ne zagotavlja operativnih priročnikov v zvezi z izvajanjem storitev, ki so v obliki smernic namenjeni operativnemu osebju v skladu z določbo ATM/ANS.OR.B.035 Priloge III Uredbe 2017/373/EU,
10. ne zagotovi ocene varnosti sprememb funkcionalnega sistema v skladu z določbo ATM/ANS.OR.C.005 Priloge III Uredbe 2017/373/EU.
(2) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(prekrški investitorja ovire)
(1) Z globo od 500 do 700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor ovire, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe ne zagotovi podatkov o oviri, kot so opredeljeni v določbi AIS.TR.350 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU, ali
– v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe zagotovi podatke o oviri, ki ne vsebujejo nizov podatkov iz določbe AIS.TR.360 Priloge VI Uredbe 2017/373/EU.
(2) Z globo od 300 do 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje investitor ovire, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba investitorja pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 150 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik investitor.
(prekrški operatorja aerodroma)
(1) Z globo od 10.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je operator aerodroma, ki ne zagotovi podatkov o terenu in ovirah v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 12. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(prekrški predlagatelja postopkov letenja in struktur zračnega prostora)
(1) Z globo od 10.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je predlagatelj postopka letenja ali strukture zračnega prostora, če:
– ne vzdržuje in redno ne pregleda postopka letenja ali strukture zračnega prostora v skladu s postopkom uvajanja sprememb v zračnem prostoru (tretji odstavek 14. člena te uredbe);
– ne izvede rednega pregleda postopka letenja ali strukture zračnega prostora vsakih pet let (peti odstavek 14. člena te uredbe);
– ukine postopek letenja brez upoštevanja postopka uvajanja sprememb v zračnem prostoru (sedmi odstavek 14. člena te uredbe);
– ne zagotovi objave postopka letenja ali strukture zračnega prostora tako, kot se zahteva za objavo letalskih podatkov in letalskih informacij (osmi odstavek 14. člena te uredbe).
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz 16. in 17. člena te uredbe se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s to uredbo.
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(vzdrževanje in redni pregled postopkov letenja, ki so v uporabi pred 27. januarjem 2022)
Vzdrževanje in redni pregled postopkov letenja, ki so se uporabljali pred 27. januarjem 2022 in se niso izvedli v skladu s postopkom uvajanja sprememb v zračnem prostoru, zagotovi izvajalec služb zračnega prometa.
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo (Uradni list RS, št. 168/20) in Uredba o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor (Uradni list RS, št. 6/22).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-220/2024
Ljubljana, dne 22. avgusta 2024
EVA 2024-2430-0011
Vlada Republike Slovenije
predsednik
