Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odločba US RS) ter 16. in 85. člena Statuta Mestne občine Krško (Uradni list RS, št. 132/22) je Občinski svet Mestne občine Krško, na 14. seji, dne 5. 9. 2024, sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v občini Krško
1. člen
V Odloku o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v občini Krško (Uradni list RS, št. 32/07, 65/18 in 125/21) se v naslovu in vseh členih besedna zveza »Občina Krško« in nanjo vezane besedne povezave, v vseh sklonih, nadomesti z besedno zvezo »Mestna občina Krško«.
V 1. členu se v prvem odstavku 9. točka spremeni tako, da se glasi:
»9. 24-urna dežurna pogrebna služba«.
V 4. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Lokalne gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka zajemajo storitve, kakor so opredeljene z vsakokrat veljavnimi splošnimi predpisi in občinskimi odloki, zlasti pa zajemajo storitve, kakor so navedene v tem členu.«.
Vsi odstavki se ustrezno preštevilčijo.
V 4. členu se v preštevilčenem desetem odstavku besedna zveza »24-urna dežurna služba« nadomesti z besedno zvezo »24-urna dežurna pogrebna služba«.
V 5. členu se v prvem odstavku v prvi alineji črta besedna zveza »oziroma posebno« in za besedo »pravico« doda besedna zveza »in dolžnost«.
V 5. členu se v prvem odstavku v drugi alineji črta besedna zveza »oziroma posebno« in za besedo »pravico« doda besedna zveza »in dolžnost rednega«.
V 7. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporabniki gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.«.
V 8. členu se v prvem odstavku za besedno zvezo »ali posestnik objekta« doda besedna zveza »ali dela objekta«, za besedno zvezo »ki odteka v javno kanalizacijo« pa se doda vejica in besedna zveza »male komunalne čistilne naprave do 50 PE«.
V 10. členu se v drugem odstavku pred besedno zvezo »vzdrževanje občinskih javnih cest« doda beseda »redno«.
V 13. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji, določenimi z vsakokrat veljavnim zakonom ali z odlokom Mestne občine Krško.«.
V 16. členu se 12. alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami in usklajevanje z občinskimi in državnimi evidencami;«.
21. člen se, vključno z naslovom člena, spremeni tako, da se glasi:
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati pogoje, opredeljene z veljavno zakonodajo:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2. da pri koncesionarju ne obstajajo izključitveni razlogi opredeljeni v predpisih o javnem naročanju, ki jih koncedent podrobneje opredeli v razpisni dokumentaciji;
3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami po predpisih o javnem naročanju;
4. da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti koncesije. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
– v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
6. da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov;
7. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
8. da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
9. da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
11. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
12. da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe investicijskih ukrepov, ki je skladen z zahtevami koncedenta;
13. da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
14. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije koncedenta;
15. in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(3) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.«.
V 23. členu se v prvem odstavku za besedno zvezo »tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje« doda besedna zveza »mnenj ter«.
V 23. členu se v prvem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav za izvajanje gospodarskih javnih služb, če je tako določeno s predpisi.«
V 23. členu se v drugem odstavku za besedno zvezo »za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje« doda besedna zveza »mnenj ter«.
V 23. členu se v tretjem odstavku za besedno zvezo »za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje« doda besedna zveza »mnenj ter«.
V 23. členu se v četrtem odstavku za besedno zvezo »za določanje pogojev in dajanje« doda besedna zveza »mnenj ter«.
V 23. členu se v petem odstavku za besedno zvezo »za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje« doda besedna zveza »mnenj ter«.
V 24. členu se v prvem odstavku besedna zveza »s ceno vode« nadomesti z besedno zvezo »iz plačil uporabnikov za storitve javne službe«.
V 24. členu se v šestem odstavku besedna zveza »javna razsvetljava, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih« nadomesti z besedno zvezo »vzdrževanje javne razsvetljave, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih«.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom po postopku konkurenčnega dialoga. Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo Mestne občine Krško. Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.«
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu EU.
(3) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(4) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu EU.«.
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati razpisne pogoje iz 21. člena tega odloka. Z razpisnimi pogoji koncedent ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.«.
V 31. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– višina stroška izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so predmet koncesije;
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisanih gospodarskih javnih služb.«.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna ponudba, ki izpolnjuje zahteve vsakokrat veljavne zakonodaje in javnega razpisa.«.
33. člen se, vključno z naslovom člena, spremeni tako, da se glasi:
»Strokovna komisija in izbira koncesionarja
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(4) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(5) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(6) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(7) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(8) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.«.
V 34. členu se v drugem odstavku besedna zveza »iz 19. člena« nadomesti z besedno zvezo »iz 20. člena«.
V 34. členu se v petem odstavku besedna zveza »učinkovati ob izteku roka« nadomesti z besedno zvezo »veljati z dnem, ki je določen v koncesijski pogodbi«.
V 36. členu se v prvem in drugem odstavku beseda »sklenitve« nadomesti z besedno zvezo »pričetka veljavnosti«.
V 40. členu se v tretjem odstavku beseda »Upravljavec« nadomesti z besedo »Koncesionar«.
V 43. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Koncesija se lahko prenese zgolj v primerih določenih z zakonom, ki ne zahtevajo izvedbe novega javnega razpisa. Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.«.
V 45. členu se črta 2. točka.
Ostale točke se preštevilčijo.
47. člen se črta.
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če ena stranka v bistvenem delu ne izpolni svojih obveznosti iz Odloka ali te pogodbe ter ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, ki veljajo za odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, odstopi od pogodbe s pisno izjavo, ki se pošlje priporočeno po pošti, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) odstopom koncedenta od pogodbe preneha zaradi naslednjih bistvenih kršitev koncesionarja:
1. če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz Odloka in te pogodbe ali koncedentu povzroča škodo;
2. zaradi ponavljajočih in dokumentiranih hujših kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
3. če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
4. če koncesionar kljub pisnemu opozorilu in pozivu na izpolnitev v primernem roku s strani koncedenta, v bistvenem delu ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen z Odlokom in koncesijsko pogodbo ali če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
5. v kolikor je bila koncesija bistveno spremenjena glede na določbo 95. člena ZJN-3, kar terja nov postopek javnega naročanja;
6. v kolikor je v času oddaje koncesije koncesionar bil v enem od položajev, zaradi katerega bi ga koncedent moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom koncedent ni bil seznanjen v postopku javnega razpisa;
7. zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in zakonodaje s področja javnega naročanja in koncesij, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, koncesija ne bi smela biti oddana koncesionarju;
8. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
9. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi hujše kršitve predpisov, te pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije ali v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za razvezo pogodbe skladno z javnonaročniško zakonodajo, in sicer v primeru:
– če bo koncedent seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani koncesionarja ali podizvajalca ali
– če bo koncedent seznanjen, da je pristojni državni organ pri koncesionarju ali podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v roku dveh mesecev v zvezi s:
– opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek in pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev oziroma če koncesionar nastopa s podizvajalcem pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu koncesionar ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca, na način določen v skladu s 94. členom ZJN-3 in določili te pogodbe v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo;
10. če je po sklenitvi te pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
11. drugih kršitev, ki so kot bistvene določene s to pogodbo;
12. v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice (neizpolnitev) so primerljive z zgoraj naštetim.
(3) V trenutku, ko koncedent ugotoviti obstoj kateregakoli razloga iz drugega odstavka tega člena o tem obvesti koncesionarja, navede obstoj razlogov za odstop od pogodbe in v primerih, ko je to primerno, določi dodaten rok primeren za izpolnitev pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) odstopom koncesionarja od pogodbe preneha zaradi naslednjih bistvenih kršitev koncedenta:
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncedenta;
– če koncedent kljub pisnemu opozorilu koncesionarja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen z Odlokom in koncesijsko pogodbo;
– kršitev obveznosti koncedenta iz vsakokrat veljavne zakonodaje in te pogodbe;
– če koncedent ne plača nespornih obveznosti do koncesionarja pravočasno in tega ne stori tudi po prejetem opominu in dodatnem roku za plačilo;
– v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice (neizpolnitev) so primerljive z zgoraj naštetim.
(5) Za odstop od pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(6) Odstop od pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki niso nastale po krivdi koncesionarja, kot tudi ne zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti s strani koncedenta ali koncesionarja.
(7) Odstop od pogodbe po tem členu ne izključuje pravice do odškodnine ali drugih zahtevkov ter ukrepov iz Odloka ali te pogodbe s strani pogodbi zveste stranke.«.
Doda se nov 56.a člen, ki se glasi:
»Protikorupcijska klavzula
(1) V primeru, da je pri sklenitvi ali pri izvajanju te pogodbe kdo v imenu ali na račun koncesionarja, predstavniku ali posredniku koncedenta, javnemu uslužbencu občinske uprave, funkcionarju, obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je koncedentu povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku ali posredniku koncedenta, javnemu uslužbencu občinske uprave, funkcionarju, zasebnemu partnerju ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta pogodba nična.
(2) Koncedent bo na podlagi svojih ugotovitev o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.«.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-9/2007-O604
Krško, dne 5. septembra 2024
