Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. septembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-173
Ljubljana, dne 18. septembra 2024
Republike Slovenije
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV (ZORZFS-A)
1. člen
V Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23) se v 1. členu v četrtem odstavku za 27. točko doda nova 27.a točka, ki se glasi:
»27.a Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDLov-1),«.
V 12. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »prostora in« nadomesti z besedilom »prostora oziroma«.
V 13. členu se tretji, četrti in peti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, ter skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.
(4) Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je podal mnenje, da se v celoti strinja z načrtovanimi rešitvami, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev. Če se nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec ne udeleži lokacijske obravnave, se šteje, da se z elaboratom in dokumentacijo ter načrtovanimi rešitvami strinja, ne glede na morebitne podane zahteve iz prejšnjega stavka, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000. Izdelovalec elaborata in odgovorni projektant dokumentacije upoštevata utemeljene predloge za spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev, če se z njimi strinjajo udeleženci lokacijske obravnave, ki bi jih te spremembe in dopolnitve zadevale.
(5) Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi, ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.«.
V devetem odstavku se besedilo »regulacijo prostora na območju« nadomesti z besedilom »regulacijo prostora in grafičnim prikazom območja«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Kadar se območje stavbnih zemljišč iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena in območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona nahajata v različnih občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava vse lokacije na teh območjih. Postopek lokacijske obravnave vodi občina, v kateri je območje iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Občina, v kateri je območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona, sodeluje v postopku lokacijske obravnave kot nosilec urejanja prostora. Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.«.
V 14. členu se v prvem odstavku besedilo »9. člena« nadomesti z besedilom »12. člena«.
Tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.
(4) Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora ali mnenjedajalci se morajo udeležiti lokacijske obravnave, razen če so predložili mnenje brez pripomb. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali če gradivu nasprotujejo z vidika skladnosti s predpisi iz svoje pristojnosti.
(5) Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.«.
Za desetim odstavkom se dodajo novi enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(11) Kadar se načrtovani posegi nahajajo v več občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava celotno obravnavano območje. Občine se sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, druge občine pa v njem sodelujejo kot nosilci urejanja prostora.
(12) Če se občine iz prejšnjega odstavka ne sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, ga vodi občina, v kateri je največji obseg načrtovanih posegov v prostor.
(13) Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.«.
V 17. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3. Občina spremembe in dopolnitve OPN lahko vnese v prostorski akt tudi ob prvi spremembi oziroma dopolnitvi OPN, vendar najpozneje do izteka roka iz 2. člena tega zakona.«.
V 18. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(opremljanje stavbnih zemljišč za nadomestitvene objekte)«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
(oprostitev plačila komunalnega prispevka za nadomestno gradnjo in nadomestitvene objekte)
Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača v obsegu objekta, ki se nadomešča. Komunalni prispevek v primerih iz prejšnjega stavka se ne plača niti, če nadomestitveni objekt in objekt, ki se nadomešča, nista v isti občini.«.
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nakup kmetijskih zemljišč za zagotovitev nadomestitvenih objektov)
(1) Ne glede na 17. do 25.a člen ZKZ se za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona nakup kmetijskih zemljišč lahko izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe s smiselno uporabo prve alineje tretjega odstavka 52. člena ZSPDSLS-1, če je bil za območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov sprejet vsaj sklep o pripravi OPPN za obnovo, s katerim so natančno določena zemljišča, za katera se načrtuje sprememba namenske rabe prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč.
(2) Pristojna občina sklep iz prejšnjega odstavka ter v nadaljnjih fazah potrjeno gradivo za sprejetje OPPN za obnovo iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki nakup kmetijskih zemljišč iz tega člena izvede v imenu in za račun Republike Slovenije po tem, ko vlada določi obseg kmetijskih zemljišč, ki so nujno potrebna za zagotovitev nadomestitvenih objektov.
(3) Nakup kmetijskih zemljišč iz tega člena se izvede na podlagi odkupne cene na kvadratni meter zemljišča, ki se določi enotno za posamezno območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov, za katero je sprejet sklep iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: enotna odkupna cena). Enotna odkupna cena je določena s cenitvijo, ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodne cenilce, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Cenitev iz tega odstavka naroči Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 327. člena ZUreP-3 se v cenitvi po tem odstavku in v postopku po 58.a členu tega zakona upošteva namenska raba prostora pred uveljavitvijo OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena. Če so na kmetijskih zemljiščih iz tega člena zgrajeni objekti oziroma na njih rastejo kmetijski pridelki, ki jih lastnik ne bo mogel pobrati, se njihova vrednost oceni z dodatno cenitvijo cenilca ustrezne stroke ter prišteje enotni odkupni ceni.
(4) Sredstva za nakup kmetijskih zemljišč in z nakupom povezanih stroškov iz tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
(5) V OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena mora biti območje stavbnih zemljišč razdeljeno v več funkcionalno zaokroženih območij in določena etapnost gradnje tako, da je gradnja nadomestitvenih objektov na naslednjem funkcionalno zaokroženem območju dovoljena potem, ko so za gradnjo nadomestitvenih objektov na vseh zemljiščih na prejšnjem funkcionalno zaokroženem območju sklenjene pogodbe o uporabi zemljišča za gradnjo nadomestitvenega objekta ali vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt.
(6) OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena preneha veljati 31. decembra 2028, pri čemer se območja tistih zemljišč, glede katerih so sklenjene pogodbe o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta ali je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt, vključijo v spremembe in dopolnitve OPN kot stavbna zemljišča. Za zemljišča, glede katerih ni sklenjenih pogodb o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta ali ni vložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt do 31. decembra 2028, se namenska raba prostora v OPN ne spremeni.
(7) Ne glede na peti odstavek 17. člena tega zakona občina sprejme sklep o spremembah in dopolnitvah OPN iz prejšnjega odstavka najpozneje do 31. decembra 2028.
(8) Ko se zemljiščem iz tega člena, ki so v lasti Republike Slovenije, spremeni namenska raba prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč, vlada s sklepom na predlog vladne službe za obnovo določi upravljavca teh zemljišč.«.
Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi:
(javna korist in poseg v lastninsko pravico)
(1) Za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona se lahko zaradi odprave posledic poplav in plazov lastninska ali druga stvarna pravica na zemljiščih iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so navedena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena, odvzame ali omeji v javno korist.
(2) Šteje se, da je javna korist za zemljišča iz prejšnjega odstavka izkazana, če je gradnja nadomestitvenih objektov predvidena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena ter se z njimi vzpostavlja zaokroženo naselje, pri čemer skupna površina teh zemljišč ne presega 20 odstotkov celotnega zaokroženega naselja, in vlada na predlog vladne službe za obnovo sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja nadomestitvenih objektov na teh zemljiščih nujno potrebna in v javno korist. Sklep iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predlagatelj razlastitvenega postopka ter postopka za omejitev lastninske pravice je upravljavec zemljišč, določen na podlagi osmega odstavka prejšnjega člena.
(4) Razlastitev iz tega člena se izvede po nujnem razlastitvenem postopku v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.«.
Za 70. členom se dodata novo XXIV.a poglavje in nov 70.a člen, ki se glasita:
»XXIV.a Zakon o divjadi in lovstvu
(izjema pri odobritvah za poseg v naravo)
(1) Ne glede na četrti odstavek 33. člena ZDLov-1 se začasni ukrepi iz 91. člena tega zakona na zemljiščih iz četrtega odstavka 33. člena ZDLov-1 lahko izvajajo tudi v času gnezdenja ptic na podlagi predhodnih mnenj upravljavca lovišča in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta zavezujoči.
(2) Za začasne ukrepe iz prejšnjega odstavka upravljavec lovišča in Zavod za gozdove Slovenije izdata mnenji v 15 dneh od prejema popolne vloge za izdajo mnenj.
(3) Če v roku iz prejšnjega odstavka mnenje iz prvega odstavka tega člena ni izdano, se šteje, da je mnenje pristojnega organa pozitivno.«.
V 88. členu se v drugem odstavku za besedilom »ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti« dodata vejica in besedilo »razen v primeru, da se pri projektiranju predvidi ukrepe, ki bodo zagotovili, da nadomestna gradnja do pridobitve uporabnega dovoljena ne bo več poplavno ogrožena, če mnenjedajalec, pristojen za področje urejanja voda, in mnenjedajalec, pristojen za področje plazov, ugotovita, da je to možno«.
V tretjem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Izvedbena regulacija prostora se lahko določi tudi za širše območje, kot ga določa sklep vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, če gre za območje, ki je povezano z nepremičninami iz teh sklepov, in če nepremičnine na tem območju postanejo last države.«.
V petem odstavku se za besedilom »prejema vloge« dodata vejica in besedilo »razen če ni s tem zakonom določeno drugače«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Na območju objektov, ki se odstranijo na podlagi sklepa vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, do sprejetja novih prostorskih izvedbenih aktov ali spremenjenih in dopolnjenih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov velja prepoved gradnje objektov, razen objektov, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, ki jih ni mogoče izvesti drugje.«.
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
(odstranjevanje plavja in odvzem naplavin)
Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se odstranjeno plavje in odvzete naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bili odvzeti, če gre za:
– sanacijo iz 91. člena tega zakona,
– gradnjo ali vzdrževanje vodne infrastrukture na prizadetih območjih ali
– vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih.«.
V 103. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Posamezni kreditojemalec sme sam ali skupaj z ožjimi družinskimi člani, ki imajo na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma z listinskimi dokazi ali pričami izkažejo, da so neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebivali skupaj s kreditojemalcem, za financiranje obnove ali nadomestitve doma najeti le en kredit s poroštvom po tem zakonu. Za ožje družinske člane se za namen te določbe štejejo osebe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Črpanje sredstev kredita je namensko in kreditojemalec porabo sredstev dokazuje s pisnimi dokazili. S sredstvi kredita je mogoča tudi refundacija že plačanih računov. V primeru nadomestitve mora iz kreditne pogodbe izhajati, da se sredstva kredita nakazujejo namensko, na podlagi izdanih računov, izrecno na transakcijske račune prodajalcev, izvajalcev, podizvajalcev oziroma dobaviteljev, razen v primeru refundacije, ko se sredstva nakažejo na transakcijski račun kreditojemalca.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Banke iz prvega odstavka tega člena, ki sodelujejo v poroštveni shemi, morajo navedeno objaviti na svoji spletni strani in na vidnem mestu v vseh poslovalnicah ter obvestiti vladno službo za obnovo, da jih uvrsti na objavljeni seznam sodelujočih bank.«.
V 104. členu se v prvem odstavku 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. glavnica kredita sme znašati največ 200.000 eurov;
2. ročnost posameznega kredita pomeni dobo odplačevanja kredita od zapadlosti prvega obroka do zapadlosti zadnjega obroka kredita, ki ne sme biti daljša od 20 let oziroma skupaj z morebitnim reprogramiranjem ne daljša od 25 let;
3. fiksna obrestna mera, ki mora biti vsaj 20 % nižja od trimesečnega EURIBOR na dan vloge za kredit in vsaj 10 % ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Terjatev po kreditni pogodbi, zavarovani s poroštvom države po tem zakonu, mora biti zavarovana z zastavno pravico na kateri koli nepremičnini, ki zagotavlja poplačilo terjatve, ali z zavarovalno polico.«.
15. člen
V 107. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Republika Slovenija izdaja poroštva v višini 100 odstotkov glavnice za kredite za obnovo doma in za kredite za nadomestitev doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 31. decembra 2026. Poroštvo je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.«.
V 133. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(pogoji dodelitve pomoči de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU)«.
V prvem odstavku se besedilo »št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391, z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU)« nadomesti z besedilom »2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU)«.
V drugem odstavku se besedilo »1407/2013/EU« nadomesti z besedilom »2023/2831/EU«, besedilo »200.000 eurov oziroma 100.000 eurov za enotno podjetje, ki opravlja komercialni cestni tovorni prevoz, v katerem koli obdobju treh poslovnih let« pa se nadomesti z besedilom »300.000 eurov v katerem koli triletnem obdobju«.
V petem odstavku se besedilo »1407/2013/EU« na obeh mestih nadomesti z besedilom »2023/2831/EU«.
V šestem odstavku se:
– v napovednem stavku besedilo »1407/2013/EU« nadomesti z besedilom »2023/2831/EU«;
– v 3. točki beseda »prilogi« nadomesti z besedo »Prilogi«, za besedilom »(v nadaljnjem besedilu: Pogodba)« pa se dodata vejica in besedilo »razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1379/2013/EU«;
– v 4. točki beseda »prilogi« nadomesti z besedo »Prilogi«, za besedilom »k Pogodbi« pa se dodata vejica in besedilo »razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1379/2013/EU,«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V primeru, ko se pomoč dodeljuje v obliki poroštva, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– upravičenec ni trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben niti ne izpolnjuje pogojev za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
– če je upravičenec veliko podjetje, je v položaju, primerljivem z bonitetno oceno vsaj »B-«.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v prvi alineji besedilo »predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu« nadomesti z besedilom »preteklem triletnem obdobju«.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
V devetem odstavku se za besedilom »Dajalec pomoči« doda besedilo »v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči, in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis,«, besedilo »za evidenco o pomoči de minimis v 15 dneh od dodelitve pravice do te pomoči« pa se nadomesti z besedilom »o pomočeh de minimis v 15 dneh po dodelitvi sredstev«.
V enajstem odstavku se besedilo »1407/2013/EU« nadomesti z besedilom »2023/2831/EU«, beseda »prejete« se nadomesti z besedo »dodeljene«, za besedilom »od prejema poziva« pa se doda besedilo »dajalca pomoči«.
V 134. členu se v tretjem odstavku besedilo »1407/2013/EU« na vseh mestih nadomesti z besedilom »2023/2831/EU«.
V desetem odstavku se za besedilom »od prejema poziva« doda besedilo »dajalca pomoči«, beseda »prejete« pa se nadomesti z besedo »dodeljene«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(nadaljevanje postopkov v teku)
Postopki priprave OPPN za obnovo, ki so se začeli na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23), se nadaljujejo po določbah tega zakona, pri čemer se postopek nadaljuje glede na že opravljena dejanja v postopku.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-05/24-12/24
Ljubljana, dne 10. septembra 2024
EPA 1668-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
