Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 13. redni seji dne 18. 9. 2024 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠG 07/2
ID št. prostorskega akta: 3367
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18, 64/19 – popr., 52/22; v nadaljevanju: OPN), Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠG 07/2 z identifikacijsko številko 3367, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 10/22, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., pooblaščena prostorska načrtovalka Andreja Preložnik u.d.i.a..
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-3 in podzakonski akti.
(1) Odlok o OPPN določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitev in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in priloge:
Kartografski del:
1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Šmarje pri Jelšah | / |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku | M 1:1000 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | / |
4. Ureditvena situacija | M 1:1000 |
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:1000 |
6. Prikaz razredov poplavne nevarnosti in erozijske nevarnosti – obstoječe stanje | M 1:1000 |
7. Prikaz razredov poplavne nevarnosti in erozijske nevarnosti – predvideno stanje | M 1:1000 |
8. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000 |
9. Načrt parcelacije | M 1:1000 |
Priloge:
1. Sklep o začetku priprave OPPN za del območja EUP ŠG 07/2
2. Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
3. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
4. Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. Mnenja nosilcev urejanja prostorov
7. Seznam izdelanih strokovnih podlag
8. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
9. Povzetek za javnost
(opis območja)
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja v vzhodnem delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Šentvid pri Grobelnem. Območje OPPN je na severu in severovzhodu omejeno z gozdnimi in kmetijskimi površinami, na vzhodu s površinami podeželskega naselja SK, na jugovzhodu z regionalno cesto II reda in na zahodu s Šentviškim potokom. Velikost območja prostorske ureditve znaša 4.655,00 m2.
(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parc. št.: 1836 k.o. 1203 – Bodrež.
(posegi zunaj območja OPPN)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste in priključka na regionalno cesto: parc. št.: 20/6, 300/8, 1793/8 k.o. 1203 – Bodrež
– fekalna in meteorna kanalizacija: parc. št.: 1937 k.o. 1203 – Bodrež.
(1) Osnovna namenska raba: nepozidana stavbna zemljišča.
(2) Podrobnejša namenska raba:
– CDp – poslovne cone, ki so pretežno namenjena trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim.
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) V območju enote urejanja prostora EUP ŠG 07/2, OPN dopušča izdelavo OPPN.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov, podajajo pogoje za prostorsko umestitev objektov z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila državnega Prostorskega reda Slovenije.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSDENJIMI ENOTAMI UREJANJE PROSTORA
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje prostorske ureditve se nahaja severozahodno od regionalne ceste G2-107 na odseku št. 1275 Šentjur–Mestinje. Na zahodni strani območja prostorske ureditve poteka Šentviški potok. Nahaja se na območju strjene obcestne pozidave, z dobro prometno dostopnostjo. Na širšem območju se prepletajo stanovanjske in druge dejavnosti kot so poslovne, storitvene, gostinske in turistične. Predvidena ureditev območja predstavlja zapolnitev obstoječe grajene strukture v naselju Šentvid pri Grobelnem.
(2) Območje se nahaja na zelo dobri prometni povezavi, blizu centra naselij Šentjur in Šmarje pri Jelšah, kjer so objekti trgovske dejavnosti, storitvene dejavnosti in objekti družbene dejavnosti. Na relaciji Celje–Šentjur–Šentvid pri Grobelnem–Šmarje pri Jelšah poteka javni potniški promet, ki predstavlja zelo dobro povezavo z jedri naselij. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– odstranitev objektov in druga pripravljalna dela,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti v skladu z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov:
stavbe:
– skladiščne stavbe (klasifikacija stavb razred CCSI:12520);
– druge poslovne stavbe, (klasifikacija stavb razred CCSI:12203);
– objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (klasifikacija stavb razred CCSI:24205);
– odprta skladišča in odprte prodajne površine (klasifikacija stavb razred CCSI:24206);
– stavbe za funkcionalno dopolnitev (klasifikacija stavb razred CCSI: 12745)
– garažne stavbe (klasifikacija stavb razred CCSI: 12420)
gradbeni inženirski objekti:
– gradbeni inženirski objekti, ki so funkcionalno vezani na namensko rabo.
(2) Dopustne dejavnosti:
Površine za poslovne objekte, ki so pretežno namenjeni trgovini, prometu in skladiščenju, poslovnim dejavnostim ter manjšim predelovalnim dejavnostim.
(1) Predvidena je izgradnja skladiščnega objekta za skladiščenje priključkov kmetijske mehanizacije in ureditev utrjenih makadamskih površin kot razstavni prostor za priključke kmetijske mehanizacije. Skladiščni objekt je podolgovat v L obliki, ki se umešča vzporedno s severovzhodno parcelno mejo v osrednjem delu območja ureditve. Pred objektom se uredijo utrjene makadamske površine, ki bodo služile kot razstavni prostor za priključke kmetijske mehanizacije. Ostali del parcele se uredi kot zelene površine.
(2) Dostop na ureditveno območje se uredi preko rekonstruiranega obstoječega cestnega priključka in rekonstruirane obstoječe dovozne ceste, ki poteka jugovzhodno izven območja OPPN.
(tipologija zazidave, tlorisni, višinski gabariti)
Tipologija zazidave stavbe in etažnost:
– lega objekta: po ureditveni situaciji je umestitev skladiščnega objekta za skladiščenje priključkov kmetijske mehanizacije možna znotraj površin ureditvenega območja OPPN. Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča v širini 5,00 m in uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
– tlorisni gabariti: tlorisna velikost stavbe je razvidna iz grafičnega lista št. 4 – Ureditvena situacija. Natančna tlorisna velikost objekta, ki mora biti podolgovate oblike se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tloris je lahko tudi sestavljen. Dostopi, vhodi in dovozi do objekta se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
– vertikalni gabarit: višina stavbe ne sme presegati 12 m nad koto urejenega terena.
– kota načrtovanega objekta: ±0,00 je na koti 274,05 m.n.v.
– oblikovanje objektov: uporaba sodobnih kvalitetnih materialov, ki zagotavljajo nizkoenergijsko gradnjo objektov. Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih ali zemeljskih tonov. Z uporabo barv se naj teži k učinkom optičnega zmanjšanja prostorninsko razširjenega objekta.
– oblikovanje strešin: streha je lahko ravna ali dvokapna v naklonu do 30°. Pri ravni strehi z manjšim naklonom mora biti strešina praviloma skrita za fasado. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno in estetsko ujemajo z osnovnim objektom. Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov.
– zunanje površine: na južni in jugovzhodni strani skladiščnega objekta se uredijo utrjene makadamske površine v velikosti cca 1500 m2 za potrebe odprtega razstavnega prostora za priključke kmetijske mehanizacije. Za zasaditev zelenih površin se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Parkirne površine in manipulativne površine ter dovozne ceste se izvedejo v asfaltni izvedbi. Na celotnem ureditvenem območju OPPN je možna postavitev zaščitne ograje do višine 3,50 m.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN, razen na prometnih površinah, je dovoljeno postaviti in urediti enostavne in nezahtevne objekte, v skladu z veljavnim občinskim aktom (OPN).
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture
(splošni pogoji za cestni promet)
(1) Na ureditvenem območju se uredi uvoz iz regionalne ceste G2-107 na odseku 1275 Šentjur–Mestinje. Priključevanje na državno cesto se izvede v skladu s predpisano zakonodajo ter veljavnimi pravilniki.
(2) Predvideno priključevanje območja OPPN se bo uredilo preko obstoječega individualnega priključka, kateri poteka do enostanovanjskega objekta. V neposredni bližini, oddaljen 10 m od obravnavnega priključka, se nahaja tudi priključek lokalne ceste LC 406131 Šentvid–Spodnji Bodrež–Platinovec, kateri se zaradi bližine obravnavanega križišča v kapacitetni analizi tudi ovrednoti.
(3) Pri zasnovi dostopne ceste je bila upoštevana projektna hitrost 50 km/h.
(4) Vsi kapacitetni izračuni so opravljeni v skladu s »Pravilnikom o projektiranju cest« (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1, 36/18 in 132/22 – ZCes-2) in s pomočjo ustreznega programskega orodja SIDRA Intersection 8.0.
(5) Zaradi zagotavljanja normalne prevoznosti merodajnih vozil v krožnih lokih je cesta po potrebi razširjena.
(6) Pri kapacitetni analizi obravnavanega križišča so bili upoštevani števni podatki pridobljeni s strani Direkcije za infrastrukturo Republike Slovenije (DRSI). Na glavni cesti G2-107/1245 (Šentjur–Mestinje) v naselju Stopče (v 5+640 km) ima DRSI urejeno stalno števno mesto ŠM 622 STOPČE. Z njihove strani so se pridobili podatki o volumnu prometa na odseku za leto 2023 (1. 1. 2023–31. 5. 2023) v 15 minutnih intervalih in za različne kategorije vozil. Iz podatkov je bilo mogoče razbrati, kdaj sta na obravnavanem odseku konični uri (kot referenčni dan se je izbral četrtek 25. 5. 2023). Iz pridobljenih podatkov sta tako bili izbrani jutranja prometna konica 6:00–7:00 in popoldanska prometna konica 14:45–15:45. Ker na obravnavanem delu regionalne ceste od predvidenega cestnega priključka in do števnega mesta ŠM 135 in obratno ni večjih cestnih priključkov, se je zato za podatek o količini prometa v glavni prometni smeri uporabilo njihovo štetje. Medtem ko se je za promet iz in v priključek iz smeri priključka k predvideni ureditvi in lokalni cesti LC 406131 lahko ocenil volumen prometa s pomočjo tabel TRIP GENERATION (Trip Generation – An Informational Report, Institute of Transportation Engineers).
Kot je bilo prikazano v kapacitetni analizi, samo križišče glede prepustnosti ni problematično. Saj bo, ne glede na izbrano ureditev, uspešno servisiral dane prometne tokove tudi ob koncu planske dobe 2043. Iz prometno varnostnega vidika je potrebno poskrbeti za dobro zaznavnost in preglednost priključka oziroma križišča. Predvideni priključek se primerno uredi, tako da se posodobi horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, ter odstranijo ovire katere zmanjšujejo preglednost v križišču. Čeprav obe variantni rešitvi zadostita vsem kapacitetnim pogojem, se na osnovi zgornjih ugotovitev prepozna, da na obravnavanem križišču, za katerega je prikazana analiza, levozavijalni pas ni potreben.
(7) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(8) Zavijalni loki v skupinskih priključkih morajo biti sestavljeni iz treh krožnih lokov (košarasta krivina), katerih velikosti so v medsebojnem razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3.
(9) Zavijalne loke je potrebno glede na tip merodajnega vozila preveriti in prikazati z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila.
(10) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.
(11) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cesta v naselju lahko predvidijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Za postavitev je potrebno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo ali se rešitev poda pri projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja za gradnjo objektov.
(12) Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo.
(13) V območju cestnih priključkov se ne sme predvideti zasaditev, dreves, objektov ipd., ki bi ovirala preglednost na cestnem priključku oziroma križišču. Vsak cestni priključek oziroma križišče mora imeti zagotovljeno ustrezno preglednost in na območju površin potrebnih za preglednost ne sme biti ničesar kar bi preglednost oviralo ali zmanjševalo.
(14) Na celotnem območju se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
(15) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za nameravan poseg si je potrebno pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.
(priključevanje na javno cestno omrežje in mirujoči promet)
(1) Obravnavano območje prostorske ureditve se nahaja severozahodno od regionalne ceste G2-107 na odseku št. 1275 Šentjur–Mestinje. Na zahodni strani območja prostorske ureditve poteka Šentviški potok. Nahaja se na območju strjene obcestne pozidave, z dobro prometno dostopnostjo.
(2) Zaradi predvidene ureditve območja OPPN in posledično njegovega priključevanja na glavno cesto, se bo rekonstruiral obstoječi individualni priključek. Krak bo predstavljal stransko prometno smer (SPS) in bo potekal po obstoječem individualnem cestnem priključku. Cestni priključek se iz severo-zahodne strani na glavno cesto priključuje prometno podredno, preko prometnega znaka 2102 (STOP). Ker je ožje in širše območje križišča na skoraj enaki višini, je preglednost pri približevanju križišču zadovoljiva. Priključek je potrebno urediti tako, da bo primerno urejen tudi za uvažanje in izvažanje večjih tovornih vozil (vlečno vozilo s polpriklopnikom).
(3) Obstoječa dovozna cesta, ki poteka do enostanovanjskega objekta se razširi na širino 4,00 m in se asfaltira.
(4) Cesta je enostransko obrobničena. Priključek na območje OPPN se izvede preko pogreznjenega robnika.
(5) V okviru zunanje ureditve skladiščnega objekta se uredijo parkirne in manipulativne površine za potrebe dejavnosti.
(splošni pogoji za železniški promet)
(1) Območje OPPN sega v varovalni progovni pas regionalne železniške proge št. 32 d.m.– Rogatec–Grobelno.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZeIP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZeIP) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21 in 54/22 – ZUJPP), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (navodilo 925-DN30, ZVZeIP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZeIP), Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22) in Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 4/09, 5/09 – popr., 62/11, 66/12, 12/13 in 30/18 – ZVZelP-1).
(3) Progovni pas in varovalni progovni pas: za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Odmik objektov, ureditev vegetacije in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je določen v Navodilu o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (navodilo 925-DN30, ZVZeIP-1). V grafičnih prikazih morajo biti kotirani odmiki ureditev od osi najbližjega tira.
(5) V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt, transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira glavne železniške proge.
(6) Investitor prostorske ureditve v obstoječih ureditvenih območjih naselij, ki so v varovalnem pasu železniških prog, nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, določenih z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Upravljavec in investitor v javno železniško infrastrukturo ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja in novozgrajene objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (npr. blodeči tokovi), ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte je treba predvideti ustrezno zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(splošni pogoji za zračni promet)
(1) Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri posegih v prostor potrebno upoštevanje omejitev, kot izhajajo iz Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 47/19). Predvsem je pri načrtovanju potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet po 110. členu Zakona o letalstvu, ki navaja, da zunaj cone letališča, štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(2) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti ustrezno mnenje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
Zasnova projektnih rešitev komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture
(splošni pogoji za komunalno urejanje)
(1) Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljalci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V OPPN so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljalci infrastrukture.
(1) Obstoječi vodovod Duktil DN 125 poteka ob regionalni cesti. Priključitev na javno vodovodno omrežje je možno na parceli št. 1836 k.o. 1203 Bodrež.
(2) Na obstoječem javnem vodovodu je ob priključku dovozne ceste na regionalno cesto že izveden hidrant.
(3) Pri priključku premera Φ < 2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključitvi premera Φ ≥ 2'' se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran jašek ali armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Vodomerni jašek mora biti lociran na vedno dostopnem mestu upravljalcu javnega vodovoda.
(4) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe iz javnega vodovoda ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi soglasje za priključitev in mnenje upravljalca vodovodnega omrežja.
(odvajanje komunalnih, padavinskih in tehnoloških vod)
(1) Na območju OPPN ni javne fekalne in meteorne kanalizacije.
(2) Za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se predvidi MKČN ustreznih kapacitet. Velikost MKČN se določi ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Izvedejo se potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin. Meteorne vode s streh in povoznih asfaltnih površin se preko lovilca olj in zadrževalnega bazena odvajajo v Šentviški potok. Na zunanjem odprtem razstavnem prostoru se izvedejo prepustne povozne površine. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(4) Prečiščene komunalne vode in višek vod iz zadrževalnega bazena se preko skupnega revizijskega jaška vodijo v Šentviški potok.
(5) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja odvajanja komunalnih in padavinskih voda ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi mnenje upravljalca komunalnega omrežja.
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Energija za napajanje predvidenega skladišča je na razpolago v prostostoječi razdelilno priključno merilni omarici na parceli št. 300/4 k.o. 1203 Bodrež. Pred priključitvijo je potrebno dograditi vertikalno varovalno podnožje. Predvidena priključna moč je 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A.
(2) PS PRMO je priključena na distribucijsko omrežje 103: Bodriša vas, M. Vežica in se napaja iz transformatorske postaje TP Šentvid.
(3) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe z električno energijo ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi soglasje za priključitev in mnenje upravljalca elektro omrežja.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) V območju OPPN je umeščeno TK omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Obstoječo telekomunikacijsko omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti. Vsa dela se izvajajo pod nadzorom in navodili upravljalca telekomunikacijskih vodov.
(2) V območju OPPN ni umeščeno KKS omrežje.
(3) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja telekomunikacijskih vodov ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi mnenje upravljalca telekomunikacijskega omrežja.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Šmarje pri Jelšah.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
V območju urejanja ni enot nepremične kulturne dediščine. Območje urejanja se nahaja izven vplivnega območja spomenika Šentvid pri Grobelnem – Cerkev sv. Vida (EŠD 3480). Ob Šentviškem potoku je potrebno ohranjati naravno rastje.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
24. člen
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 46. členom Odloka o OPN Občine Šmarje pri Jelšah, uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S posegoma ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
(4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
(5) V času gradnje se naj upoštevajo določbe iz veljavne zakonodaje, ki določajo:
– gradnjo v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike,
– uporabo strojev, skladnih z zahtevami iz predpisa, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– optimiziranje obratovalnega čas strojev na gradbišču,
– celovito urejanje prevoza za potrebe gradnje,
– uporabo začasnih protihrupnih zaslonov.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekt in pri njegovi izvedbi je treba zagotoviti, da obratovanje naprav za ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje objekta ne bo povzročalo čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom.
25. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja, emisije delcev v zrak ter pripadajoče načrte in operativne programe za kakovost zunanjega zraka.
(2) Gradnja se v skladu z Uredbo o preprečevanju in zmanjšanju emisij delcev iz gradbišč organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(4) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sistem daljinskega ogrevanja. Pri vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).
(5) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(pogoji in omejitve na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih)
Hidrološke značilnosti prostora
(1) Za obravnavano območje je bila za OPN že narejena hidravlična študija »OPN Šmarje pri Jelšah, strokovne podlage s področja upravljanja z vodami – Hidravlična analiza in izdelava KPN in KRPN za obstoječe stanje«, št. elaborata 118/19, HIDROSVET, projektiranje in tehnično svetovanje, d.o.o., maj 2020.
(2) Po javno dostopnih podatkih ARSO atlasa okolja je obravnavana lokacija izven območja dosega 500 letnih voda (Q500) in znotraj območja dosega 100-letnih poplav (Q100).
(3) Za ureditveno območje je izdelana Hidrološko hidravlični elaborat izdelovalca PROVOG, inženirske storitve, d.o.o. št. EL-20/78_D1, marec 2024.
(4) Območje ureditve se nahaja izven, v preostalem in majhnem razredu poplavne nevarnosti. Skrajni severozahodni rob ureditvenega območja pa sega v srednji razred poplavne nevarnosti.
(5) Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi erozije celinskih voda in morja gradnjo skladišča in odprtega razstavnega platoja kmetijske mehanizacije v majhnem in preostalem razredu dovoljuje gradnjo z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
(6) Kota objekta ±0,00 je na koti 274,05 m.n.v. kar je 30 cm nad koto Q100. Gladina vode pri pretoku Q100 na lokaciji predvidene gradnje je določena pri 273,75 m n.v..
(7) Načrtovana ureditev utrjenih makadamskih površin in preostala zunanja ureditev se izvede na obstoječi koti terena in nadvišanje ni dopustno.
Geološke značilnosti prostora
(1) Obravnavano območje se uvršča v VII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,200 g. Podatke povzemamo po karti makroseizmičnih intenzitet Slovenije za povratno dobo potresov 475 let in po karti projektnih pospeškov potresov ag. (vir: http://www.arso.gov.si/podrocja/potresi/podatki/).
(2) Obravnavano območje ni erozijsko žarišče, ni pod vplivom hudournih voda in ni plazljivo.
(3) Za potrebe OPPN je pridobljeno geološko mnenje GEOEKSPERT, PODJETJE ZA UPORABNO GEOTEHNIKO Iva Resanovic s.p., št. GG 105/23, oktober 2023. Izsledki le tega se upoštevajo pri izvajanju gradnje objekta in zunanji ureditvi:
– objekt se sme temeljiti na temeljni plošči pod katerimi se izvede sloj pustega betona MB20 v debelini 0,20 m;
– začasni izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (suha gradbena jama) in se zavarujejo proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije. Izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in nepodprte več dni;
– upošteva naj se dopustna nosilnost temeljnih tal 100 kPa (nedrenirani pogoji) ter koeficient modula reakcije temeljnih tal 10.000 kN/m3. Za dimenzioniranje dostopnih cest in parkirišč naj projektant uporabi CBR 4 %;
– glede na sestavo temeljnih tal in pričakovane obtežbe ocenjujemo izvršitev posedkov v rangu do 2 cm, vendar le ti zaradi nespremenljivega terena na območju predvidenega objekta ne bodo diferenčni in tako mejno stanje uporabnosti in stabilnosti ne bosta presežena;
– okoli objekta naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 250 g/m2. Zasip za plitvimi temelji naj se izvede s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim peščeno prodnim zasipom;
– reši, uredi in izvede naj se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejnih, zalednih, očiščenih fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega območja objekta. Vode naj se odpeljejo kontrolirano v bližnji potok;
– izvede se zadrževalnik pred iztokom v potok;
– prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine v okolici objekta. Uredi naj se odvodnjavanje okolice objekta ter dovoznega cestišča tako, da voda ne erodira lokacije objekta in temeljev pod njim.
27. člen
(1) Ureditveno območje leži vzhodno ob vodotoku 2. reda Šentviški potok in je poplavno ogroženo. Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča v širini 5,00 m, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1.
(2) Skladiščni objekt in utrjene površine se nahajajo delno v majhnem, preostalem razredu poplavnih nevarnosti in izven območja poplavne nevarnosti. Pri umestitvi prostorskih ureditev se upošteva Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, vrste posegov v prostor pa so načrtovane skladno s prilogo1 in 2 navedene Uredbe.
(3) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(4) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Šmarje pri Jelšah, Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se predvidi MKČN ustreznih kapacitete.
(5) Izvedejo se potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin. Meteorne vode s streh in povoznih asfaltnih površin se preko lovilca olj in zadrževalnega bazena odvajajo v Šentviški potok. Na zunanjem odprtem razstavnem prostoru se izvedejo prepustne povozne površine. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(6) Prečiščene komunalne vode in višek vod iz zadrževalnega bazena se preko skupnega revizijskega jaška vodijo v Šentviški potok. Izpustna glava odpadnih vod ne sme segati v svetli profil struge. Oblikujejo se pod naklonom brežine. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode Celje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
Prostorska ureditev je na severni strani načrtovana poleg območij, kjer je dejanska raba gozdno zemljišče. Za umeščanje objektov v prostor je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– pri posegih na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik objekta od gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno stojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču. V kolikor okolico objekta poraščajo gozdovi, ki trenutno ne dosegajo te višine (mlajše razvojne faze, degradirane površine) se le ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih. Sestojno višino opredeli služba, pristojna za gozdarstvo. Praviloma pa se v pas znotraj ene sestojne višine umeščajo infrastrukturni objekti (ceste, parkirišča);
– po izvedbi posega se pogoji za gospodarjenje z gozdom ne smejo poslabšati. Tako je potrebno v primeru prekinitve možnih poti za spravilo lesa zagotoviti enakovredne nadomestne dostopne poti;
– vrste objektov, ki jih je dovoljeno graditi v gozdu ali na gozdnem robu, morajo biti usklajene z določili prostorskih planov posamezne lokalne skupnosti. Praviloma pa je potrebno pri določanju dodatnih objektov v gozdu ali na gozdnem robu upoštevati možne vplive na sosednje gozdne površine;
– v postopku priprave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbenih načrtov bo potrebno vsak poseg, ki je predviden v gozdu ali na gozdnem robu presoditi in podati projektne pogoje za umestitev objekta v prostor in za izvedbo predvidene prostorske ureditve.
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(svetlobno onesnaževanje)
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo se uporabijo svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
(način ravnanja s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Na obstoječem javnem vodovodu je ob priključku dovozne ceste na regionalno cesto že izveden hidrant. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki bodo imeli omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer se uredijo prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki so povzeti po karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2021) za povratno dobo potresov 475 let. Obravnavano območje se uvršča v VII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,2 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega - geomehanskega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila. Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Leži na levem bregu vodotoka Tesnica in njenega desnega neimenovanega pritoka ter je poplavno ogroženo.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
35. člen
(gradnja komunalne opreme)
Glede na določbe ZUreP-3 in opremljenost območja OPPN, je izdelan elaborat ekonomike – posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Vsi priključki so individualni.
(1) V ureditvenem območju OPPN so določene gradbene parcele glede na predvideno ureditev:
– GP 1 – del 1836, k.o. 1203 – Bodrež – 3844,00 m2
– GP 2 – del 1836, k.o. 1203 – Bodrež – 827,00 m2.
(2) Površina parcele izven območja OPPN znaša:
– GP 3 – del 1836, k.o. 1203 – Bodrež – 125,00 m2.
(3) Dopustni faktor zazidanosti na območju OPPN je max 0,6.
(4) Minimalni delež zelenih površin je 10 %.
(5) Obodna parcelacija obravnavanega območja v naravi ni zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
(dopustna odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1) Na podlagi ustrezne projektno tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Dopustna so tudi odstopanja od lege in tlorisnih dimenzij objekta (v + ali -), ki so določena v Ureditveni situaciji – list4. Pri velikosti objekta je potrebno upoštevati max faktor zazidanosti 0,6 in pri legi objekta pravilno umestitev objekta glede na Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi erozije celinskih voda in morja.
(3) Dovoljuje se združitev ali delitev parcel. V primeru združitve ali delitve parcel se pri umestitvi objektov poslovne dejavnosti in večstanovanjskih objektov upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Šmarje pri Jelšah. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Šmarje pri Jelšah in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0321-0008/2024-6
Šmarje pri Jelšah, dne 18. septembra 2024
