Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 13. redni seji dne 18. 9. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠM 17/2 (ID 3585)
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18, 64/19 – popr., 52/22; v nadaljevanju: OPN), Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠM 17/2z identifikacijsko številko 3585, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 3/23, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., pooblaščena prostorska načrtovalka Andreja Preložnik u.d.i.a..
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-3 in podzakonski akti.
OPPN vsebuje naslednje določbe:
I. Splošne določbe
II. Vsebina
III. Območje OPPN
IV. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
V. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VII. Rešitve za celotno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
X. Načrt parcelacije
XI. Tolerance
XII. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
XIII. Usmeritve za določitev meril pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
XIV. Končne določbe
OPPN vsebuje:
I. Splošni del
1. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
2. Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
II. Tekstualni del:
1. Osnutek odloka OPPN
III. Grafični del
1. Izsek iz digitalnega prostorskega plana s prikazom lege prostorske ureditve | / |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku | M – 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | / |
4. Ureditvena situacija | M – 1:500 |
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M – 1:500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M – 1:500 |
7. Načrt parcelacije | M – 1:500 |
IV. Spremljajoče gradivo:
1. Sklep o začetku priprave OPPN za del območja EUP ŠM 17/2
2. Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
3. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
4. Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. Mnenja nosilcev urejanja prostorov
7. Seznam izdelanih strokovnih podlag
8. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
9. Povzetek za javnost
(opis območja)
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja v jugozahodnem delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Šmarje pri Jelšah. Območje OPPN je na severozahodu omejeno z cestno javno infrastrukturo, na severovzhodu s pozidanimi stanovanjskimi površinami ter na jugovzhodu in jugozahodu z nepozidanimi zemljišči, ki so v kmetijski rabi. Velikost območja prostorske ureditve znaša 1.861,00 m2.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št.: 187 in 188 k.o. 1201 Zadrže.
(posegi zunaj območja OPPN)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– priključek na javni vodovod: parc. št. 180/1 k.o. 1201 Zadrže
– priključek na električno omrežje: parc. št. 186/5 k.o. 1201 Zadrže
– priključitev na javni fekalni kanal: parc. št. 541/2 k.o. 1201 Zadrže
– priključitev na KKS omrežje: parc. št. 153/17 k.o. 1201 Zadrže
– priključitev na TK omrežje: parc. št. 180/1 k.o. 1201 Zadrže.
(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba: SS – stanovanjske površine.
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) V območju enote urejanja prostora EUP ŠM 17/2, OPN dopušča izdelavo OPPN.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov, podajajo pogoje za prostorsko umestitev objektov z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila državnega Prostorskega reda Slovenije.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJE PROSTORA
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje prostorske ureditve se nahaja jugovzhodno od lokalne ceste LC406171 Šmarje–Globoko–Predel. Nahaja se na območju strjene obcestne pozidave, z dobro prometno dostopnostjo. Na širšem območju se prepletajo predvsem stanovanjske in mirne storitvene dejavnosti. Predvidena ureditev območja predstavlja dopolnitev obstoječe grajene strukture v naselju Šmarje pri Jelšah.
(2) Območje se nahaja na zelo dobri prometni povezavi, blizu centra naselja Šmarje pri Jelšah, kjer so objekti trgovske dejavnosti, storitvene dejavnosti in objekti družbene dejavnosti. Na relaciji Celje–Šentjur–Šentvid pri Grobelnem–Šmarje pri Jelšah poteka javni potniški promet, ki predstavlja zelo dobro povezavo z jedri naselij. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– odstranitev objektov in druga pripravljalna dela,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti v skladu z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov:
stavbe:
– enostanovanjski objekti (klasifikacija stavb razred CCSI:111) z možnostjo dveh bivalnih enot;
– storitvena dejavnost (klasifikacija stavb razred CCSI: 12304);
– objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (klasifikacija stavb razred CCSI:24205);
– stavbe za funkcionalno dopolnitev (klasifikacija stavb razred CCSI: 12745);
– garažne stavbe (klasifikacija stavb razred CCSI: 12420).
gradbeni inženirski objekti:
– gradbeni inženirski objekti, ki so funkcionalno vezani na namensko rabo.
(2) Dopustne dejavnosti:
Osnovna dejavnost stanovanjskih površin je namenjena bivanju. Dopolnilne dejavnosti z dopustnim obsegom so: dejavnost izobraževanja, zdravstva.
(1) Predvidena je izgradnja stanovanjskega objekta, ki se umešča ob LC 406171 Šmarje–Globoko–Predel. Na predvideni gradbeni parceli GP1, kjer je predvidena gradnja objekta, je določena gradbena meja, ki jo novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jo dotika ali se od nje odmakne v notranjost. Gradbena meja je na severozahodni strani odmaknjena od LC 10,00 m, na severovzhodni in jugozahodni 4,00 m, na jugovzhodni strani pa se dotika predvidene gradbene parcele GP2. Daljša stranica stanovanjskega objekta, ki se umešča v območje določeno z gradbeno mejo na gradbeni parceli GP1 je vzporeden z LC, ki poteka na severozahodni strani gradbene parcele GP1. V 10,00 m pasu pred objektom se uredijo utrjene manipulativne površine za parkiranje in gradnjo stavb za funkcionalno dopolnitev osnovnega objekta – nadstreška za avtomobile ali garažne stavbe v max velikosti 50 m2. Ostali del gradbene parcele GP1 se uredijo kot zelene površine. Gradbena parcela GP2 ostane nepozidano stavbno zemljišče v kmetijski rabi.
(2) Dostop na ureditveno območje se uredi preko novega cestnega priključka iz LC 406171 Šmarje–Globoko–Predel, ki poteka severozahodno izven območja OPPN.
(tipologija zazidave, tlorisni, višinski gabariti)
(1) Tipologija zazidave stavbe in etažnost:
– tlorisna površina: velikost objekta je med 60 m2 in 400 m2. Natančna tlorisna velikost objekta, ki je pravokotne, L ali T oblike se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dostopi, vhodi in dovozi do objekta se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
– vertikalni gabarit: maksimalni višinski gabarit je (K)+P+1+M.
– oblikovanje objektov: arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati prevladujoče značilnosti obstoječih stavb na območju ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture. Oblikovanje dozidav, nadzidav se poenotijo z osnovnim objektom. Oblikovanje pomožnih objektov oziroma objektov za funkcionalno dopolnitev se oblikujejo v skladu z osnovnim objektom. Ute oziroma senčnice se lahko oblikujejo kot paviljone.
– oblikovanje strešin: osnovna streha je dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljena dvokapnica enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa v naklonu max. 40°. Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terasa, strehe garaž, nadstreški), ki so lahko tudi pohodne. Pri samostojno stoječih pomožnih objektih je lahko tudi ravna streha ali streha z minimalnim naklonom. Pri ravni strehi z manjšim naklonom mora biti strešina praviloma skrita za fasado. Kritina je v sivih barvnih tonih, v skladu z okoliškimi objekti. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se za kritino dovoli uporabiti brezbarvno steklo ali steklu podobni brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Oblika frčade je klasična ali pultna. Na strešini morajo biti vse frčade enakega tipa. Pri pomožnih objektih za lastne potrebe strešne frčade niso dopustne. Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
– oblikovanje fasad: barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade se določi v gradbenem dovoljenju. Fotovoltajične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin se prilagodi kakovostnim principom tradicionalne in sodobne arhitekture.
– zunanje površine: za zasaditev zelenih površin se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Parkirne površine in manipulativne površine ter cestni priključek se izvedejo v asfaltni izvedbi ali se tlakujejo. Na celotnem ureditvenem območju OPPN je možna zasaditev žive meje ali postavitev zaščitne ograje do višine 1,20 m.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN, razen na prometnih površinah, je dovoljeno postaviti in urediti enostavne in nezahtevne objekte, v skladu z veljavnim občinskim aktom (OPN).
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture
(splošni pogoji za cestni promet)
(1) Na ureditvenem območju se uredi uvoz iz lokalne ceste. Priključevanje na lokalno cesto se izvede v skladu s predpisano zakonodajo ter veljavnimi pravilniki.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati smernice za načrtovanje tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost lokalnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega lokalne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu lokalne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja lokalne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje lokalne ceste.
(3) V območju cestnih priključkov se ne sme predvideti zasaditev, dreves, objektov ipd., ki bi ovirala preglednost na cestnem priključku oziroma križišču. Vsak cestni priključek oziroma križišče mora imeti zagotovljeno ustrezno preglednost in na območju površin potrebnih za preglednost ne sme biti ničesar kar bi preglednost oviralo ali zmanjševalo.
(priključevanje na javno cestno omrežje in mirujoči promet)
(1) Obravnavano območje prostorske ureditve se nahaja jugovzhodno od lokalne ceste LC 406171 Šmarje–Globoko–Predel. Nahaja se na območju strjene obcestne pozidave, z dobro prometno dostopnostjo.
(2) Zaradi predvidene ureditve območja OPPN in posledično njegovega priključevanja na lokalno cesto, se bo izvedel nov individualni priključek. Priključek je potrebno urediti tako, da bo primerno urejen tudi za uvažanje in izvažanje tovornih in dostavnih vozil.
(3) V okviru zunanje ureditve stanovanjskega objekta se uredijo parkirne in manipulativne površine v varovalnem pasu lokalne ceste.
(4) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za nameravan poseg si je potrebno pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.
Zasnova projektnih rešitev komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture
(splošni pogoji za komunalno urejanje)
(1) Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljalci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V OPPN so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljalci infrastrukture.
(1) Obravnavano območje je opremljeno z javnim vodovodom. Priključitev je možna na glavni vodovod PE HD DN90, ki poteka po parceli št. 180/1 k.o. 1201 Zadrže.
(2) Na mestu priključitve je oskrbovalni tlak v vodovodnem omrežju praviloma od 1,50 do 6,00 bar. V primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven meje normale (1,5 do 6,0 bar), je potrebno tlake v internem vodovodnem omrežju ustrezno korigirati.
(3) Pri priključku premera Φ < 2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključitvi premera Φ ≥ 2'' se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran jašek ali armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Vodomerni jašek mora biti lociran na vedno dostopnem mestu upravljalcu javnega vodovoda.
(4) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe iz javnega vodovoda ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi mnenje upravljalca vodovodnega omrežja.
(odvajanje komunalnih, padavinskih in tehnoloških vod)
(1) Obravnavano območje je opremljeno z javnim fekalnim kanalizacijskim omrežjem.
(2) Za odvajanje komunalne odpadne vode se izvede priključek na fekalno kanalizacijo PVC DN200, ki poteka v lokalni cesti, preko obstoječega jaška (E=539194,27 N=120852,84 H=237,41) na parceli št. 541/2 k.o. 1201 Zadrže.
(3) Na območju OPPN ni javne meteorne kanalizacije. Na jugovzhodni strani parcele 187 in 188 k.o. 1201 Zadrže že poteka obstoječa kanalizirana meteorna kanalizacija, ki se izliva v Zadrški potok.
(4) Izvedejo se potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin. Meteorne vode s streh in povoznih asfaltnih površin se preko lovilca olj in zadrževalnega bazena odvajajo v Zadrški potok. V projektni dokumentaciji za gradnjo stanovanjske hiše se zadrževalni bazen dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(5) Prečiščene meteorne vode in višek vod iz zadrževalnega bazena se preko skupnega revizijskega jaška vodijo v Zadrški potok.
(6) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja odvajanja komunalnih in padavinskih voda ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi mnenje upravljalca komunalnega omrežja.
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe PS R na parceli št. 186/5 k.o. 1201 Zadrže. V PS R je potrebno pred priključitvijo predmetne stanovanjske hiše dograditi vertikalno varovalno podnožje. Prej navedena omarica PS R je priključena na distribucijsko omrežje 102: Novo naselje–Štravs iz TP Slatina: 241. Predvidena priključna moč je 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A.
(2) Od PS R do območja OPPN se predvidi nov NN podzemni el. en. vod, na predmetni parceli predvidene stanovanjske hiše pa se ob robu pri dovozni cesti predvidi nova prostostoječa priključno merilna omarica, kamor se namesti novo merilno mesto za predmetno stanovanjsko hišo.
(3) Pri načrtovanju NN priključnega el. en. voda je potrebno upoštevati, da ob zahodni strani obstoječe ceste v Zadrže potekajo obstoječi SN 20 kV in NN 1 kV podzemni el. en. vodi, kar pomeni, da je potrebno križanje predvidenega el. en. voda od točke priključitve do območja OPPN izvesti v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(4) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe z električno energijo ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi soglasje za priključitev in mnenje upravljalca elektro omrežja.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) V območju OPPN je umeščeno TK omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Obstoječo telekomunikacijsko omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti. Vsa dela se izvajajo pod nadzorom in navodili upravljalca telekomunikacijskih vodov.
(2) V območju OPPN je umeščeno KKS omrežje, zato je potrebno izvajati varovalne ukrepe za zaščito omrežja KKS. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o.. Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. Zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.
(3) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja telekomunikacijskih vodov in kabelsko komunikacijskega sistema ter navodila in smernice upravljalca. V primeru priključka na TK in KKS omrežje si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK in KKS omrežja.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Šmarje pri Jelšah.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
V območju urejanja ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 46. členom Odloka o OPN Občine Šmarje pri Jelšah, uvršča v območje s II. stopnjo varstva pred hrupom. S posegoma ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za II. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
(4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
(5) V času gradnje se naj upoštevajo določbe iz veljavne zakonodaje, ki določajo:
– gradnjo v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike,
– uporabo strojev, skladnih z zahtevami iz predpisa, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– optimiziranje obratovalnega čas strojev na gradbišču,
– celovito urejanje prevoza za potrebe gradnje,
– uporabo začasnih protihrupnih zaslonov.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekt in pri njegovi izvedbi je treba zagotoviti, da obratovanje naprav za ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje objekta ne bo povzročalo čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom.
24. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja, emisije delcev v zrak ter pripadajoče načrte in operativne programe za kakovost zunanjega zraka.
(2) Gradnja se v skladu z Uredbo o preprečevanju in zmanjšanju emisij delcev iz gradbišč organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(4) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sistem daljinskega ogrevanja. Pri vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).
(5) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(pogoji in omejitve na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih)
Za potrebe OPPN je pridobljeno Geotehnično mnenje o možnostih in pogojih temeljenja stanovanjske stavbe in odvajanja meteornih/fekalnih vod izdelovalca BS geostat d.o.o., št. BS-2023-038/7, marec 2023. Izsledki le tega se upoštevajo pri izvajanju gradnje objekta in zunanji ureditvi:
(1) Območje OPPN, kjer je predvidena gradnja stanovanjske hiše je stabilna. Kot inženirsko – geološka značilnost širšega območja (vse do grebena v oddaljenosti ca. 300 m) pa je evidentirana vodnatost in počasno lezenje relativno debelih plasti preperinskega sloja. Območje je bilo v preteklosti sanirano v smislu globokega odvodnjavanja z drenažnimi rebri. Odvodnjavanje je preko meteorne kanalizacije speljano v Zadrški potok.
(2) Obravnavano območje se uvršča v VII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,150 g. Podatke povzemamo po karti makroseizmičnih intenzitet Slovenije za povratno dobo potresov 475 let in po karti projektnih pospeškov potresov ag. (vir: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna varnost/projektni_pospešek_tal.html). V skladu z EC 8 se tla na območju predvidenega objekta uvrščajo v tip tal D.
(3) Glede na predpostavljeno povprečno napetost pod temelji (ca. 40 kPa), se bodo izvršili posedki v rangu do 20 mm, zaradi homogeniziranih plasti po celotni površini ne bodo presegli dopustne relativne rotacije L/500 (dopustno po EC7). Objekt se temelji na utrjenem gramoznem nasutju v debelini min. 0,50 m, za kar se naj uporabi kvaliteten in zmrzlinsko odporen gramozni material pod katerega se položi ločilni geosintetik min. natezne trdnosti 2 kN/m' (250–300 g/m2). Nizko nosilne zemljine še posebej humusne in organske plasti je pred izvedbo nasipavanja potrebno odstraniti in nujno izvesti poglobitve (v kolikor so le-te prisotne) do nosilnejših, togih tal t.g.peščene gline/melja. Natančna globina poglobitve se uskladi tekom izvedbe na licu mesta.
(4) Pri gradnji objekta in zunanji ureditvi se upoštevajo tudi naslednji izsledki pridobljenega geološkega poročila:
– začasni izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (26°) in se zavarujejo proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije. Izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in nepodprte več dni. Izkopi se izvajajo sekcijsko v sušnem obdobju;
– objekt se temeljiti s temeljno ploščo debeline 30 cm pod katero se izvede sloj pustega betona MB20 v debelini 0,20 m;
– okoli objekta se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka padavinskih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode ter se zunanja ureditev izvede tako, da ne zamaka temeljnih tal pod njimi. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 150 g/m2. Zasip za plitvimi temelji naj se izvede s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim peščeno prodnim zasipom. Drenažna cev naj se nahaja na koti planuma ali globje;
– reši, uredi in izvede se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejnih, zalednih, očiščenih fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega območja objekta. Fekalne vode se v vodi v obstoječo javno fekalno kanalizacijo. Meteorne vode se odpeljejo kontrolirano po obstoječi meteorni kanalizaciji v bližnji Zadrški potok;
– na območju predvidene gradnje se izvede zadrževalnik pred iztokom v potok;
– zelene površine se humusira in intenzivno zatravi in čim bolj prepreči naravno ponikanje v okolici objekta. Manipulativne površine se asfaltira ali tlakuje in izvede primerno odvodnjavanje (linijske rešetke, mulde, jaški);
– prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine v okolici objekta. Uredi naj se odvodnjevanje okolice objekta ter dovoznega cestišča tako, da voda ne erodira lokacije objekta in temeljev pod njim.
(1) Ureditveno območje leži zahodno ob neimenovanem desnem pritoku vodotoka Zadrški potok, katerega struga je bila v preteklosti zasuta oziroma kanalizirana (izvir je lociran na območju urejanja OPPN), ki je vodotok 2. reda. Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča v širini 5,00 m, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1.
(2) Odvajanje komunalnih odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Šmarje pri Jelšah, Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Za odvajanje komunalne odpadne vode se izvede priključek preko obstoječega RJ na javno fekalno kanalizacijo.
(3) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(4) Izvedejo se ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin. Meteorne vode s streh in povoznih asfaltnih površin se preko lovilca olj in zadrževalnega bazena odvajajo preko obstoječe meteorne kanalizacije v Zadrški potok. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(5) Območje prostorske ureditve se nahaja na potencialno plazljivem in erozijskem območju. K OPPN je pridobljeno Geotehnično mnenje o možnostih in pogojih temeljenja stanovanjske stavbe in odvajanja meteornih/fekalnih vod, ki se ga pri gradnji objekta dosledno upošteva.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode Celje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(osončenja in svetlobno onesnaževanje)
(1) V ureditvenem območju OPPN se pri zahtevah osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje uporabijo določila 45. členom Odloka o OPN Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo se uporabijo svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
(način ravnanja s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 1 km in bodo imeli omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer se uredijo prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki so povzeti po karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2021) za povratno dobo potresov 475 let. Obravnavano območje se uvršča v VII. Stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške do 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geomehanskega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila. Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Leži zahodno ob neimenovanem desnem pritoku vodotoka Zadrški potok, katerega struga je bila v preteklosti zasuta oziroma kanalizirana. Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
(gradnja komunalne opreme)
Glede na določbe ZUreP-3 in opremljenost območja OPPN, je izdelan elaborat ekonomike – posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Vsi priključki so individualni.
(1) V ureditvenem območju OPPN so določene gradbene parcele glede na predvideno ureditev:
– GP 1 – del 187, 188, k.o. 1201 – Zadrže – 920,00 m2
– GP 2 – del 187, 188, k.o. 1201 – Zadrže – 941,00 m2.
(2) Pri določanju velikosti objekta je potrebno upoštevati faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino gradbene parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,45.
(3) Minimalni delež zelenih površin je 25 %.
(4) Obodna parcelacija obravnavanega območja v naravi ni zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
(dopustna odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1) Na podlagi ustrezne projektno tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Dovoljuje se združitev ali delitev parcel. V primeru združitve ali delitve parcel se pri umestitvi objekta upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Šmarje pri Jelšah. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Šmarje pri Jelšah in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0321-0008/2024-7
Šmarje pri Jelšah, dne 18. septembra 2024
