Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o letalstvu (ZLet-1)
Razglašam Zakon o letalstvu (ZLet-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. septembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-187
Ljubljana, dne 2. oktobra 2024
(1) Ta zakon ureja civilno letalstvo, vojaško letalstvo in policijsko letalstvo.
(2) Ta zakon v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega letalskega prava ureja civilno letalstvo, suverenost, suverene pravice in jurisdikcijo v zračnem prostoru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zračni prostor) ter zahteve, ki se nanašajo na registracijo zrakoplovov, plovnost, osebje v letalstvu, zračni prevoz, letalske operacije in prevoz nevarnega blaga, letališča, zračni prostor, geoinformacijsko dejavnost za civilno letalstvo, varovanje in olajšave, iskanje in reševanje ter preiskave v zvezi z varnostjo, nadzor in postopke o prekrških ter Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Ta zakon ureja vojaško letalstvo in določa splošna pravila in pristojnosti ter preiskavo letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov.
(4) Ta zakon ureja splošna pravila in pristojnosti na področju policijskega letalstva.
(5) Ta zakon ureja dovoljenja za lete tujih državnih zrakoplov.
(6) Ta zakon določa tudi sankcije za prekrške.
(1) Ta zakon se uporablja za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register zrakoplovov), in tuje zrakoplove v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Ta zakon se uporablja za državne in tuje državne zrakoplove, če v mednarodni pogodbi ali drugih predpisih ni določeno drugače.
(3) Državni zrakoplovi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za vojaške, policijske, carinske in druge podobne aktivnosti, kar so državne aktivnosti, ali podobne dejavnosti ali storitve, ki se v javnem interesu izvajajo s strani ali v imenu organa z javnimi pooblastili, vsi drugi zrakoplovi pa so civilni. Državna aktivnost se presoja glede na namen leta.
(4) Ta zakon se uporablja tudi za naprave za prosto letenje.
(5) Zunaj ozemlja Republike Slovenije se uporabljajo določbe tega zakona za zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, in za zrakoplov, ki ga uporablja operator s sedežem v Republiki Sloveniji, v obsegu, kolikor niso v nasprotju s predpisi države, v kateri je zrakoplov v tistem trenutku.
Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa je v javnem interesu.
(predpisi Evropske unije)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
1. Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L št. 272 z dne 25. 10. 1996, str. 36), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2024/1254 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi direktiv 2009/12/ES, 2009/33/ES in (EU) 2022/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področjih cestnega prometa in letalstva (UL L št. 2024/1254 z dne 30. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 96/67/ES),
2. Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L št. 302 z dne 1. 12. 2000, str. 57),
3. Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 24),
4. Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L št. 374 z dne 27. 12. 2006, str. 1),
5. Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah (UL L št. 70 z dne 14. 3. 2009, str. 11), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2024/1254 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi direktiv 2009/12/ES, 2009/33/ES in (EU) 2022/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področjih cestnega prometa in letalstva (UL L št. 2024/1254 z dne 30. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2009/12/ES),
6. Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 132), v delu, ki določa obveznosti letalskih prevoznikov glede prenosa podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR).
(pomen izrazov in kratic)
Izrazi in kratice, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »aerodrom« pomeni opredeljeno območje na kopnem ali vodi, na nepremični, nepremični vodni ali plavajoči konstrukciji, vključno z vsemi objekti, napravami in opremo, ki se nahajajo na tem območju, ki je v celoti ali delno namenjena za uporabo za prihode, odhode in premike zrakoplovov po površini;
2. »ATM/ANS« je upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
3. »certifikacija tipa« je ugotavljanje, ali novi tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet;
4. »certifikat« pomeni kateri koli certifikat, spričevalo, odobritev, licenco, dovoljenje, potrdilo ali drug dokument, izdan kot rezultat certificiranja, ki potrjuje, da so veljavne zahteve izpolnjene;
5. »cona prometa na aerodromu« pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, ki je določen okrog aerodroma za varovanje prometa na aerodromu;
6. »čarterski let« (angl. non-scheduled charter flight, inclusive tour flight) je posebni zračni prevoz, ki ga izven običajnega urnika v celotni kapaciteti zakupi določena turistična agencija ali več agencij. Letalske vozovnice za čarterske lete niso na prodaj neposredno potnikom, temveč turističnim agencijam, ki so prevoz zakupile;
7. »član oziroma članica posadke« (v nadaljnjem besedilu: član posadke) pomeni osebo, ki jo operator določi za opravljanje nalog na zrakoplovu, in vključuje letalsko posadko, kabinsko osebje in morebitne tehnične člane posadke;
8. »domači zračni prevoz« (angl. domestic air service) je zračni prevoz, ki poteka v slovenskem zračnem prostoru;
9. »domači zračni promet« je zračni promet, pri katerem sta odletno in namembno letališče na ozemlju Republike Slovenije in pri katerem ni predviden odlet v zračni prostor druge države;
10. »drugi občasni let« je posebni zračni prevoz, ki ne spada v nobeno od drugih naštetih kategorij posebnega zračnega prevoza in se opravlja na podlagi prevozne pogodbe med naročnikom prevoza in operatorjem zrakoplova, ki ta prevoz opravlja;
11. »EASA« je Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu;
12. »ECAC« je Evropska konferenca civilnega letalstva;
13. »EGP« je Evropski gospodarski prostor (angl. European Economic Area);
14. »EUROCONTROL« je Evropska organizacija za varnost zračne plovbe;
15. »glavni preiskovalec oziroma glavna preiskovalka« (v nadaljnjem besedilu: glavni preiskovalec) je oseba, ki je na podlagi svojih kvalifikacij odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave v zvezi z varnostjo;
16. »ICAO« je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo;
17. »incident« je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko oviral njegovo delovanje in ni nesreča;
18. »izvajalci storitev« so odobrene organizacije za usposabljanje, operatorji, upravljavci javnih letališč, izvajalci storitev ATM/ANS, organizacije za vodenje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, projektivne organizacije in druge organizacije, katerih izvajanje storitev urejajo predpisi Evropske unije;
19. »izvajalec storitev zemeljske oskrbe« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki tretjim osebam ponuja eno ali več kategorij storitev zemeljske oskrbe;
20. »izvidniška oprema zrakoplovov« je oprema zrakoplova za nadzor, izvidovanje, obveščevalno dejavnost in namerjanje (angl. Intelligence, Surveillance, Target Acquisition, Reconnaissance; ISTAR);
21. »kabotaža« (angl. cabotage) je zračni prevoz, ki ga tuji letalski prevoznik ali tuji operator opravi med dvema letališčema v domačem zračnem prevozu;
22. »kapaciteta zrakoplova« ali »zmogljivost zrakoplova« (angl. aircraft capacity) pomeni:
a) v zvezi z letalom nosilnost ali obremenitev (angl. payload) letala na progi ali delu proge;
b) v zvezi z dogovorjenim prometom zmogljivost letala, ki se uporablja v tem prometu, pomnoženo s frekvenco (pogostostjo števila) operacij takega zrakoplova v določenem obdobju na progi ali delu proge;
23. »komercialni poslovni let« (angl. commercial business flight) je posebni zračni prevoz, ki ga zakupi pravna ali fizična oseba proti plačilu za prevoz oseb ali premoženja, ali v kombinaciji, za potrebe prevoza zaposlenih;
24. »let za posebne dogodke« (angl. special event flight) je posebni zračni prevoz, ki ga zakupi fizična ali pravna oseba za povratni let za primere gostovanj na primer simfoničnih orkestrov, športnih ekip, kulturnih in verskih udejstvovanj. Dogovor za tak prevoz se sklene z eno ali več agencij za celotno kapaciteto zrakoplova;
25. »letališče« je območje, ki vključuje aerodrom in druge površine, na katerih je letališka infrastruktura, ki se uporablja za potrebe zračnega prometa in za izvajanje služb na aerodromu in drugih služb;
26. »letališka pristojbina« (angl. airport charge) pomeni pristojbino, obračunano v korist upravljavca javnega letališča, ki jo plačajo uporabniki javnega letališča za uporabo objektov, naprav in sredstev ter storitev, ki jih zagotavlja izključno upravljavec javnega letališča in ki je povezana s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter sprejemom in odpremo potnikov in tovora;
27. »letalska policijska operacija« pomeni vsako letalsko operacijo, ki se izvaja z zrakoplovi za zračno podporo policiji pri izvajanju njenih nalog v skladu s pravili, ki veljajo za civilne zrakoplove;
28. »letalska policijska operacija visokega tveganja« pomeni vsako letalsko operacijo, ki se izvaja z zrakoplovi za zračno podporo policiji pri izvajanju njenih nalog, kjer ni zagotovljena skladnost s pravili, ki veljajo za civilne zrakoplove, ali ki se izvaja na območju, na katerem je v primeru odpovedi verjetno ogrožena varnost tretjih oseb, pa tudi varnost posadke in zrakoplova;
29. »letalski nadzor« je inšpekcijski nadzor, ki se izvaja kot stalni nadzor in drug inšpekcijski nadzor;
30. »letalski nadzor vojaškega letalstva« je nadzor, ki se izvaja kot nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in drugih aktov ter standardov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju vojaškega letalstva, kot stalni nadzor in drug nadzor in ga izvaja vojaški letalski organ;
31. »letalski prevoznik« je letalski prevoznik z operativno licenco, ki jo je izdala agencija;
32. »licenciranje« je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja pristojni organ in ki zajemajo oceno usposobljenosti vložnika v zvezi z izdajo licenc, dovoljenj, ratingov, pooblastil, potrdil, spričeval oziroma drugih ustreznih listin, ki se izdajajo osebju v letalstvu, izdajo navedenih listin in vpis ratingov oziroma pooblastil v licence, določitev pooblastil navedenih oseb, potrditev programov usposabljanj, potrditev uporabe naprav in sredstev za usposabljanje osebja v letalstvu ter priznanje licenc, ki jih izdajo tretje države;
33. »licenciranje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva« je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja vojaški letalski organ v zvezi z izdajo vojaških licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil oziroma drugih ustreznih listin, ki se izdajajo vojaškemu letalskemu osebju oziroma drugemu strokovnemu osebju vojaškega letalstva, izdajo navedenih listin in vpisom ratingov, pooblastil oziroma kategorij v vojaške licence in izkaze, določitvijo pooblastil navedenih oseb, potrditvijo priročnikov usposabljanj, potrditvijo uporabe naprav in sredstev za usposabljanje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva ter priznanjem licenc, ki jih izdajo drugi civilni ali vojaški organi;
34. »mednarodni standardi, priporočene prakse in navodila ICAO« pomenijo standarde, ki so objavljeni v prilogah h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/54, Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/00 in 6/19; v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), priporočila, ki so kot taka označena v prilogah k Čikaški konvenciji, in navodila, ki jih izdaja ICAO;
35. »mednarodni zračni prevoz« (angl. international air service) je zračni prevoz, ki poteka v zračnem prostoru dveh ali več držav;
36. »mednarodni zračni promet« je zračni promet, ki poteka v zračnem prostoru dveh ali več držav;
37. »naprava za prosto letenje« je naprava s posadko, s katero je mogoče poleteti z močjo nog ali lastne energije uporabnika, in naprava s posadko, katere lastna masa vključno z gorivom brez posadke ne presega 70 kg ali 75 kg z reševalnim padalom in ki ni urejena s predpisi Evropske unije, temveč je natančno opredeljena s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona;
38. »navigacijske službe zračnega prometa« (angl. air navigation service) vključujejo službo zračnega prometa (angl. air traffic services), komunikacijske, navigacijske ali nadzorne službe (angl. communication, navigation, surveillance), meteorološke službe (angl. meteorological services) in letalske informacijske službe (angl. aeronautical information services);
39. »nesreča« je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja teh oseb ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen, pri čemer:
a) se oseba smrtno ali hudo poškoduje:
– ker je bila v zrakoplovu ali
– zaradi neposrednega stika s katerim koli delom zrakoplova, vključno z deli, ki so odpadli od zrakoplova, ali
– zaradi neposredne izpostavljenosti reaktivnemu pišu,
razen če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, če jih povzroči oseba sama ali ji jih povzročijo druge osebe ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj prostorov, ki so sicer namenjeni potnikom in članom posadke; ali
b) zrakoplov utrpi poškodbe ali konstrukcijsko okvaro, ki škodljivo vpliva na konstrukcijsko trdnost, zmogljivost ali letalne značilnosti zrakoplova in po navadi zahteva večja popravila ali zamenjavo poškodovanih sestavnih delov, razen v primeru okvar ali poškodb motorja, ko je škoda omejena na en sam motor (vključno s pokrovi ali dodatno opremo), propelerje, konce kril, antene, sonde, lopatice, gume, zavore, kolesa, obloge, plošče, vrata pristajalnega podvozja, vetrobranska stekla, oplate zrakoplova (kot so manjše udrtine ali luknje) ali manjše poškodbe na glavnih rotorskih krakih, repnih rotorskih krakih, pristajalnem podvozju ter poškodbe zaradi toče ali trka s pticami (vključno z luknjami v radarskem nosu); ali
c) je zrakoplov pogrešan ali popolnoma nedostopen;
40. »notranji zračni promet« pomeni zračni promet izključno na ozemlju ali z ozemlja držav članic Evropske unije, ki v celoti uporabljajo Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1717 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L št. 2024/1717 z dne 20. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah), brez pristajanja na ozemlje tretjih držav;
41. »nova letalska proga« pomeni letalsko progo, ki še ne obratuje do predložitve pisne vloge za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti;
42. »obdobje letenja« pomeni poletno sezono letenja v rednem zračnem prevozu, ki traja od marca do oktobra tekočega leta, ali zimsko sezono letenja, ki traja od oktobra do marca naslednjega leta;
43. »območje nadzorovane rabe« pomeni območje, ki je določeno z omejitvenimi ravninami glede na referenčno kodo aerodroma v odvisnosti od opremljenosti aerodroma z navigacijsko opremo, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa tako, da so omejeni po višini oziroma z vrsto dejavnosti;
44. »območje omejene rabe« pomeni območje na letališču in okoli njega, na katerem so dovoljeni le posegi v prostor, graditev objektov in postavitev naprav, ki služijo neposredno obratovanju aerodroma, odvisno od opremljenosti aerodroma z navigacijsko opremo;
45. »operativni zračni promet« (angl. Operational Air Traffic) pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določbami za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;
46. »operator« (angl. operator) je pravna ali fizična oseba, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov;
47. »ovira« pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:
– so postavljeni na območju, namenjenem premikanju zrakoplova po površini, ali
– se razprostirajo nad določeno površino, namenjeno varovanju zrakoplova med letom, ali
– stojijo zunaj teh določenih površin in so ocenjeni kot nevarni za zračni promet;
48. »ploščad« pomeni opredeljeno območje, namenjeno namestitvi zrakoplova za vstop ali izstop potnikov, natovarjanje tovora oziroma pošte, polnjenje goriva, parkiranje ali vzdrževanje;
49. »policijski zrakoplov« pomeni zrakoplov, ki opravlja naloge v notranji organizacijski enoti policije;
50. »pooblastilo« je vpis v licenci ali njen sestavni del, ki daje imetniku pravico do uveljavljanja določenih privilegijev in ni rating;
51. »posebni zračni prevoz« (angl. non-scheduled air service) je zračni prevoz, ki nima značilnosti rednega zračnega prevoza in primeroma zajema čarterski let, let za posebne dogodke, taksi let, komercialni poslovni let in druge občasne lete;
52. »potnik« je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z zrakoplovom;
53. »preiskava v zvezi z varnostjo« je postopek, ki ga izvede organ za preiskave v zvezi z varnostjo (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni organ) z namenom preprečevanja nesreče ali incidenta in ki vključuje zbiranje in analizo informacij, oblikovanje sklepnih ugotovitev, vključno z določitvijo vzroka oziroma prispevajočih dejavnikov, in ko je primerno, izdelavo varnostnih priporočil;
54. »prelet« (angl. overflight) je prometna pravica, ki jo država prizna drugi državi za prelet njenega ozemlja (to je ozemlja prve države) brez pristanka;
55. »prilagodljiva uporaba zračnega prostora« pomeni koncept upravljanja zračnega prostora, ki se uporablja na območju Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), kakor je opredeljen v Priročniku za upravljanje zračnega prostora za uporabo koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora (angl. »Airspace Management Handbook for the Application of the Concept of the Flexible Use of Airspace«), ki ga je izdal EUROCONTROL;
56. »pristanek v nekomercialne namene« (angl. landing for non-commercial purposes) je pristanek za kateri koli drug namen, kot so izkrcavanje in vkrcanje potnikov ter iztovarjanje ali nalaganje tovora oziroma pošte. Primeroma gre za tehnični pristanek za dolivanje goriva ali za potrebe odprave nepričakovanih nujnih popravil na zrakoplovu ali zaradi nepredvidenih nujnih postopkov, ki jih je treba izvesti na zrakoplovu ali na tleh;
57. »privilegiji« so upravičenja oziroma ugodnosti, ki izhajajo iz licence in jih lahko uveljavlja imetnik;
58. »proga« je v rednem zračnem prevozu serija letov med dvema ali več kraji, ki se opravljajo po redu letenja;
59. »prometna pravica« (angl. traffic right) v zračnem prevozu je svoboščina (angl. freedom of the air), ki jo Republika Slovenija prizna drugi državi, da lahko tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji preletijo ozemlje Republike Slovenije, pristanejo na njem ali odletijo z njega;
60. »rating« je vpis v licenci, ki določa posebne pogoje, privilegije ali omejitve, ki zadevajo določeno licenco;
61. »red letenja« je čas, določen letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem za opravljanje rednega zračnega prevoza;
62. »redni zračni prevoz« (angl. scheduled air service) je javni zračni prevoz, ki ima naslednje značilnosti:
a) na vsakem letu so širši javnosti na voljo sedeži oziroma zmogljivosti za prevoz tovora oziroma pošte, za individualni nakup (neposredno od letalskega prevoznika ali njegovih pooblaščenih zastopnikov);
b) se opravlja tako, da zagotavlja prevoz med dvema istima letališčema ali med več istimi letališči bodisi v skladu z objavljenim voznim redom ali s toliko rednimi ali pogostimi leti, da so prepoznavni kot sistematična serija letov;
63. »referenčna koda« je oznaka aerodroma, določena v odvisnosti od dolžine vzletno-pristajalne steze in od razpona kril zrakoplova;
64. »referenčna točka aerodroma« je določen geografski položaj aerodroma, ki je blizu začetnega ali načrtovanega geometrijskega središča aerodroma, in navadno ostaja tam, kjer je bila izvirno določena;
65. »resni incident« je incident, katerega okoliščine kažejo, da se je skoraj zgodila nesreča, in je povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja vseh teh oseb ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen;
66. »rezervacija zračnega prostora« je določen obseg zračnega prostora, ki je začasno rezerviran za izključno ali posebno uporabo po kategorijah uporabnikov;
67. »samooskrba« pomeni stanje, v katerem uporabnik letališča, ki pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte po zraku od ali do zadevnega letališča, neposredno zase izvaja eno ali več vrst storitev zemeljske oskrbe in ne sklene pogodbe o opravljanju teh storitev s tretjo osebo;
68. »slovenski vojaški zrakoplov« je zrakoplov, vpisan v register ali evidence vojaških zrakoplovov ministrstva, pristojnega za obrambo;
69. »služba zračnega prometa« je splošni izraz, ki ima več pomenov: služba informacij za letenje (angl. flight information service), alarmna služba (angl. alerting service), svetovalna služba zračnega prometa (angl. air traffic advisory service), služba kontrole zračnega prometa (angl. air traffic control service);
70. »specializirana operacija« pomeni vsako operacijo, razen komercialnega zračnega prevoza, pri kateri se zrakoplov uporablja za dejavnosti, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, raziskave, opazovanje in patruljiranje, oglaševanje v zraku in drugo;
71. »splošni zračni promet« (angl. General Air Traffic) pomeni premike civilnih in državnih zrakoplovov, ki se izvajajo v skladu s postopki ICAO;
72. »stalna plovnost« pomeni procese, ki zagotavljajo, da zrakoplov kadar koli med svojo obratovalno življenjsko dobo izpolnjuje zahteve plovnosti in je v stanju za varno obratovanje;
73. »stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerimi se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata, in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;
74. »struktura zračnega prostora« je določen obseg zračnega prostora, namenjen zagotavljanju varnega in optimalnega delovanja zrakoplova;
75. »taksi let« (angl. taxi flight) je posebni zračni prevoz na zahtevo, ki je podana v zelo kratkem času pred načrtovanim letom, za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte, ali v kombinaciji, za plačilo;
76. »tretja država« pomeni državo, ki ni država članica Evropske unije, Švicarske konfederacije ali EGP;
77. »tuji državni zrakoplov« je vsak zrakoplov, ki se uporablja za vojaške, policijske, carinske in druge podobne dejavnosti ali storitve, kadar se v javnem interesu izvajajo s strani ali v imenu tujega organa z javnimi pooblastili, in nima slovenske državne pripadnosti. Za storitev drugih državnih organov tuje države se šteje storitev prevoza vladajočega monarha in članov njegove ožje družine, voditelja države, voditelja vlade, vladnih ministrov in generalov, kadar so na uradnem obisku;
78. »tuji letalski prevoznik« je letalski prevoznik z operativno licenco ali drugo enakovredno listino, ki jo je izdal pristojni organ tretje države;
79. »tuji operator« (angl. foreign operator) je tuja pravna ali tuja fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v tretji državi, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov;
80. »tuji vojaški zrakoplov« je vojaški zrakoplov, ki ni v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo;
81. »tuji zrakoplov« je civilni zrakoplov, ki nima slovenske državne pripadnosti;
82. »uporabnik oziroma uporabnica letališča« (v nadaljnjem besedilu: uporabnik letališča) pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte po zraku od ali do zadevnega letališča;
83. »uporabnik oziroma uporabnica zrakoplova« (v nadaljnjem besedilu: uporabnik zrakoplova) je fizična ali pravna oseba, ki ni lastnik zrakoplova, temveč ga uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;
84. »usposobljeni subjekt« je subjekt, kot je opredeljen v predpisih Evropske unije, ki se nanašajo na skupne predpise na področju civilnega letalstva, in ustanovitvi EASA, in usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v predpisih, ki urejajo enotno evropsko nebo;
85. »vodja zrakoplova« pomeni pilota, ki je določen za vodjo zrakoplova in je odgovoren za varno izvajanje leta. Za namen komercialnega zračnega prevoza se vodja zrakoplova imenuje »poveljnik«;
86. »vojaška licenca ali izkaz« je listina, ki jo izda vojaški letalski organ, s katero se potrdi, da vojaško letalsko osebje in drugo strokovno osebje vojaškega letalstva izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del;
87. »vojaški heliport« je določena kopenska ali vodna površina, ki je namenjena za varno vzletanje in pristajanje vojaških helikopterjev in je na območju posebnega pomena za obrambo;
88. »vojaški letalski nadzornik I oziroma vojaška letalska nadzornica I« (v nadaljnjem besedilu: vojaški letalski nadzornik I) je pooblaščena uradna oseba vojaškega letalskega organa, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v strokovnih zadevah, zadevah stalnega nadzora in nadzora nad izvajanjem predpisov in drugih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo;
89. »vojaški letalski nadzornik II oziroma vojaška letalska nadzornica II« (v nadaljnjem besedilu: vojaški letalski nadzornik II) je pooblaščena uradna oseba vojaškega letalskega organa, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje posameznih dejanj v strokovnih zadevah, zadevah stalnega nadzora in nadzora nad izvajanjem predpisov in drugih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, nima pa pooblastil za odločanje v teh zadevah;
90. »vojaški sistem brezpilotnega zrakoplova« je vojaški sistem za izvajanje letov vojaških zrakoplovov brez pilota, ki je daljinsko krmiljen ali programiran in avtonomen. Sestavljen je iz vojaškega brezpilotnega zrakoplova in drugih komponent za upravljanje ali programiranje, nujnih za upravljanje vojaškega sistema brezpilotnega zrakoplova s strani ene ali več oseb;
91. »vojaški zrakoplov« je zrakoplov, ki se uporablja v vojaške namene;
92. »vojaško letališče« je določena kopenska ali vodna površina, vključno z objekti, napravami in opremo na tej površini, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje določenih vrst in kategorij vojaških zrakoplovov in je na območju posebnega pomena za obrambo;
93. »vojaško vzletišče« je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje določenih vrst in kategorij vojaških zrakoplovov in je na območju posebnega pomena za obrambo;
94. »vplivno območje aerodroma« sta območji nadzorovane in omejene rabe;
95. »zasebni let« (angl. private flight) je let zrakoplova, ki ga tuji operator v načrtu leta označi kot zasebni nekomercialni let;
96. »zemeljska oskrba« so storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališča na letališčih, kot jih opisuje Priloga 1 Direktive Sveta 96/67/ES;
97. »zračni prevoz« je prevoz potnikov, tovora oziroma pošte za plačilo ali najem;
98. »zračni promet« pomeni vse zrakoplove med letom ali premikanjem po manevrski površini aerodroma;
99. »zrakoplov« je katera koli naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcij zraka, razen reakcij zraka na zemeljsko površino;
100. »zunanje meje« so zunanje meje v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah.
(1) Republika Slovenija ima popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad svojim ozemljem.
(2) Zračni prostor obsega zračni prostor nad kopnim, notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem Republike Slovenije, ki so pod suverenostjo Republike Slovenije. Zračni prostor sega do višine, do katere je še mogoče opravljati aktivnosti v letalstvu.
(kršitev suverenosti zračnega prostora)
(1) Kršitev suverenosti zračnega prostora je vstop tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova v zračni prostor ali izstop tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova iz zračnega prostora, v zvezi s katerim ni bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona. Kršitev suverenosti zračnega prostora je tudi, če zrakoplov, v zvezi s katerim je bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona, vstopi v zračni prostor ali izstopi iz njega v nasprotju z dovoljenjem kontrole zračnega prometa.
(2) Pred vstopom tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova v zračni prostor enota Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, preveri, ali je bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona. Če enota Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, ugotovi, da za let tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova ni izdanega dovoljenja ali da zrakoplov leti v nasprotju z izdanim dovoljenjem, o tem obvesti organ, ki je izdal dovoljenje. Kontroli zračnega prometa lahko naloži, naj vodji zrakoplova tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova zavrne vstop v zračni prostor.
(3) Kontrola zračnega prometa enoti Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, pošlje vse razpoložljive podatke, ki so potrebni za vojaško identifikacijo vseh sledi v zračnem prostoru Republike Slovenije.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi postopke za ukrepanje ob kršitvah suverenosti zračnega prostora iz tega člena in kršitvah zračnega prostora iz 8. člena tega zakona, prestrezanje zrakoplova, izvedbo pristanka in prisilnega pristanka zrakoplova ter način določitve letališča za izvedbo prisilnega pristanka, pri čemer upošteva načelo zagotavljanja varnosti zračnega prometa, mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in obrambne interese Republike Slovenije.
(kršitev zračnega prostora)
(1) Zrakoplovi, tuji zrakoplovi, državni zrakoplovi in tuji državni zrakoplovi letijo v zračnem prostoru v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega ali vojaškega letalstva.
(2) Letenje v nasprotju s prejšnjim odstavkom je kršitev zračnega prostora.
(3) Če izvajalec služb zračnega prometa ne more identificirati zrakoplova iz prvega odstavka tega člena oziroma vzpostaviti zveze z njim ali če se ta ne odzove na pozive in ne sledi navodilom izvajalca službe zračnega prometa, o tem takoj obvesti pristojno enoto Slovenske vojske, ki izvaja naloge nadzora in varovanja zračnega prostora.
(sodelovanje v mednarodnih organizacijah)
Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah letalstva in lahko pooblasti za opravljanje določene dejavnosti drugo državo ali mednarodno organizacijo oziroma sprejme pooblastilo za opravljanje določene dejavnosti od druge države ali mednarodne organizacije.
(urejanje civilnega letalstva)
(1) Civilno letalstvo urejata ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in agencija.
(2) Ministrstvo ureja in nadzoruje civilno letalstvo v skladu s pristojnostmi iz 189. člena tega zakona.
(3) Agencija je letalski upravni, nadzorni, regulativni in strokovni organ v skladu s pristojnostmi iz 190. člena tega zakona.
(4) Civilno letalstvo se ureja v skladu s pogoji in na način, ki jih določajo mednarodne pogodbe, predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(5) Aktivnosti v civilnem letalstvu, ki se izvajajo na ozemlju in v zračnem prostoru, se izvajajo na podlagi Čikaške konvencije, z vsemi prilogami in drugimi mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(urejanje vojaškega letalstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in nadzoruje vojaško letalstvo v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujočimi mednarodnimi akti, sklenjenimi za izvajanje mednarodnih pogodb, in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti ter standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(2) Vlada določi način sodelovanja med ministrstvom, pristojnim za obrambo, ministrstvom in izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa ter drugimi organi in organizacijami, na delovno področje katerih se posamezni vojaški standard nanaša, pri sprejemanju in izvajanju slovenskih vojaških standardov, ki se nanašajo na vojaško letalstvo. Ob tem določi način seznanjanja s temi vojaškimi standardi.
(3) Vojaški letalski organ je letalski nadzorni, regulativni in strokovni organ s pristojnostmi iz 253. člena tega zakona na področju vojaškega letalstva.
(4) Ministrstvo in ministrstvo, pristojno za obrambo, agencija in vojaški letalski organ lahko sklepajo dogovore o vprašanjih skupnega pomena.
(urejanje policijskega letalstva)
(1) Ministrstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in agencija urejajo in nadzorujejo policijsko letalstvo v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za policijsko letalstvo.
(2) Ministrstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in agencija ter drugi pristojni nadzorni organi sklepajo dogovore o vprašanjih skupnega pomena.
(urejanje drugih državnih aktivnosti)
(1) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za izvajanje nalog, kot so določene z zakonom, ki ureja organizacijo državne uprave, določi izvajanje državnih aktivnosti v letalstvu z zrakoplovi, kadar se zaradi svojih specifik ne morejo izvajati v skladu s tem zakonom, predpisi Evropske unije ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ter izvajalca teh državnih aktivnosti.
(2) Vlada določi zahteve glede zrakoplovov, osebja, organizacije izvajalca, izvajanja letalskih operacij, pravil letenja, preiskave v zvezi z varnostjo, upravnih in nadzornih nalog ter postopkov in ukrepov v zvezi s tem, načina sodelovanja z drugimi pristojnimi organi po tem zakonu in druge posebnosti, da se zagotovi varnost zračnega prometa, ob upoštevanju predpisov Evropske unije in tega zakona ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na vrsto državne aktivnosti je za aktivnosti, ki se izvajajo s slovenskimi vojaškimi zrakoplovi določena pristojnost vojaškega letalskega organa glede strokovnih in regulativnih nalog ter letalskega nadzora in pristojnost preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, glede preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov, kot so določene v tretjem delu tega zakona.
(1) V zračnem prostoru se leti po pravilih letenja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.
(2) Vlada določi pravila letenja za splošni zračni promet, ki niso urejena s predpisi Evropske unije, pri čemer upošteva mednarodne standarde in priporočene prakse ter navodila ICAO, načelo zagotavljanja varnosti in načelo nemotenosti zračnega prometa.
(leti z nadzvočno hitrostjo)
(1) Leti z nadzvočno hitrostjo niso dovoljeni, razen letov vojaških zrakoplovov pri izvajanju nadzora in varovanja zračnega prostora.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vlada odloči o izjemi glede letov z nadzvočno hitrostjo vojaških zrakoplovov in tujih vojaških zrakoplovov na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, in pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in obrambne potrebe Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloči o izjemi glede letov z nadzvočno hitrostjo zrakoplovov in tujih zrakoplovov na predlog ministrstva in pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in javni interes iz 3. člena tega zakona.
(programski dokumenti civilnega letalstva)
(1) Usmeritve za razvoj civilnega letalstva, ob upoštevanju celostnega prometnega načrtovanja, se določijo z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Upravljavci javnih letališč, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, in izvajalec storitev ATM/ANS predlagajo izhodišča glede izvajanja storitev.
(2) Minister ali ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog agencije izda izvedbene načrte za doseganje skladnosti z zahtevami Evropske unije in mednarodnih standardov ICAO, ob upoštevanju javnega interesa iz 3. člena tega zakona kot tudi razvojnih potreb upravljavcev javnih letališč, uporabnikov letališč in izvajalcev storitev ATM/ANS.
(državni varnostni program in sistem upravljanja varnosti v civilnem letalstvu)
(1) Vlada na predlog ministra sprejme državni varnostni program z namenom doseganja sprejemljive ravni varnostne uspešnosti v skladu z mednarodnimi standardi, priporočenimi praksami in navodili ICAO in predpisi Evropske unije.
(2) Odobrene organizacije za usposabljanje, operatorji, upravljavci javnih letališč, izvajalec službe zračnega prometa, organizacije za vodenje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije in projektivne organizacije vzpostavijo sistem upravljanja varnosti, ki je usklajen z državnim varnostnim programom in ki ga potrdi agencija. Sestavni del sistema upravljanja varnosti v civilnem letalstvu je priročnik, katerega glavni elementi so operativni postopki in postopki za njihovo izvajanje, spremljanje in nadzor vseh delov letalske dejavnosti, prepoznavanje nevarnosti, ocene in tveganja, zbiranja podatkov o nesrečah, incidentih in dogodkih, način obveščanja in predlogi korektivnih ukrepov in odgovorne osebe za poročanje o dogodkih. Druge organizacije vzpostavijo sistem upravljanja varnosti v civilnem letalstvu, kadar to zahtevajo mednarodni standardi, priporočene prakse in navodila ICAO ali predpisi Evropske unije.
(3) Vlada na predlog ministra ustanovi Svet Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu. Svet Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu je pristojen za:
– strateško upravljanje varnosti v civilnem letalstvu v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami in mednarodnimi standardi ICAO,
– spremljanje in koordiniranje izvajanja državnega varnostnega programa,
– predlaganje sprememb in dopolnitev državnega varnostnega programa z upoštevanjem ravni varnostne uspešnosti ter
– dajanje predlogov in smernic za izvedbo državnega varnostnega programa.
(4) Člani Sveta Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu so:
1. predstavniki ministrstva,
2. predstavniki agencije,
3. predstavnik preiskovalnega organa,
4. predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo,
5. predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
6. predstavnik organa, pristojnega za zaščito in reševanje, in
7. predstavniki organizacij iz drugega odstavka tega člena.
(uporaba mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO in ECAC ter razlike)
(1) Vlada ali minister v skladu s svojimi pristojnostmi izdata predpise, s katerimi se prenašajo v pravni red mednarodni standardi in priporočene prakse ICAO in ECAC in drugi letalski varnostni standardi za civilno letalstvo, ob upoštevanju določb glede razlik iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Agencija na podlagi sedmega odstavka 240. člena tega zakona izda splošne akte, s katerimi se prenašajo v pravni red postopki k mednarodnim standardom in priporočenim praksam ICAO in drugi letalski varnostni standardi za civilno letalstvo, ob upoštevanju določb glede razlik iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ministrstvo ugotovi razlike od mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO ter o tem obvesti ICAO.
(uporaba certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic EASA za uporabo predpisov Evropske unije)
Minister določi uporabo certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic, ki jih izda EASA za uporabo predpisov Evropske unije.
(odobritev izjem od tega zakona)
(1) Ministrstvo ali agencija v skladu s svojimi pristojnostmi lahko odobrita izjeme od uporabe določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega predpisa.
(2) Izjeme se lahko odobrijo ob smiselni uporabi določb o prožnosti iz predpisov Evropske unije v primeru nujnih nepredvidenih okoliščin, nujnih operativnih razmer ali operativnih potreb v obsegu, ki je nujno potreben, pod pogoji, da ne vplivajo na varnost zračnega prometa, so časovno omejene, nediskriminatorne in sorazmerne glede na okoliščine, ko se nanje ni mogoče odzvati v skladu z veljavnimi zahtevami.
(3) Če se postopek začne na predlog stranke, stranka k vlogi za odobritev izjeme priloži oceno tveganja, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje tveganj, če so potrebni. Pri odobritvi izjeme se lahko zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa določijo pogoji ali ukrepi.
(odobritev izjem od predpisov Evropske unije)
Agencija v skladu s predpisi Evropske unije v nujnih nepredvidenih okoliščinah, časovno omejenih operativnih razmerah ali operativnih potrebah odobri izjeme od izpolnjevanja zahtev predpisov Evropske unije in o tem obvesti ministrstvo.
(izjeme za specifični zrakoplov in druge objekte, namenjene premikanju v zraku, ali specifično dejavnost)
(1) Ministrstvo lahko za specifične zrakoplove odloči o izjemi od uporabe določb II., III., IV., V. ali VI. poglavja drugega dela tega zakona za zrakoplov, ki je specifičen po tehničnih lastnostih, ali o izvajanju specifične dejavnosti, ki ni zajeta v predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in načinu njene izvedbe. Odločitev o izjemi ne sme posegati v izvajanje javnega interesa zagotavljanja varnosti zračnega prometa in drugih javnih interesov.
(2) Ministrstvo lahko odloči o izjemi od določb tega zakona tudi za objekte, namenjene premikanju v zraku, ki jih ni mogoče uvrstiti med zrakoplove, ali o izvajanju specifične dejavnosti z njimi.
(prepoved neupravičenega snemanja in javne objave)
Neupravičeno snemanje in javna objava dvosmerne komunikacije prek glasovne povezave, ki se uporablja v zračnem prometu, komunikacije v ozadju in zapisov zvočnega okolja nista dovoljena.
(1) Operativno osebje izvajalca storitev ATM/ANS, osebje izvajalcev služb na aerodromu iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ter osebje subjektov iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, ki morajo delovati na javnem letališču v skladu s tem zakonom, uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo.
(2) Osebje iz prejšnjega odstavka mora tudi med stavko zagotoviti varen in nemoten potek:
– letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter zrakoplovov v sili,
– letov zrakoplovov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,
– letov državnih zrakoplovov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(1) Ministrstvo izpolnjuje obveznosti poročanja statističnih podatkov o izvajanju dejavnosti v letalstvu, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Izvajalci storitev ministrstvu pošljejo statistične podatke za izvajanje obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister določi način poročanja statističnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(dogovor v skladu s 83.bis členom Čikaške konvencije)
(1) Kadar se zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, uporablja v drugi državi pogodbenici Čikaške konvencije na podlagi pogodbe o najemu zrakoplova ali podobnega dogovora, ministrstvo za izvajanje 83.bis člena Čikaške konvencije sklene z drugo državo pogodbenico Čikaške konvencije dogovor o prenosu odgovornosti izvajanja nadzora za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov. Republika Slovenija na podlagi takega dogovora na to državo pogodbenico Čikaške konvencije prenese vse svoje upravne in nadzorne naloge, ki jih ima kot država registracije, ali le njihov del. Republika Slovenija se s tem razreši odgovornosti za prenesene naloge v zvezi s tem zrakoplovom.
(2) Kadar je zrakoplov registriran v drugi državi pogodbenici Čikaške konvencije in se v Republiki Sloveniji uporablja v skladu s pogodbo o najemu zrakoplova ali podobnim dogovorom, ministrstvo za izvajanje 83.bis člena Čikaške konvencije sklene z drugo državo pogodbenico Čikaške konvencije dogovor o prevzemu odgovornosti izvajanja nadzora za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov take druge države pogodbenice Čikaške konvencije. Država registracije na podlagi takega dogovora na Republiko Slovenijo prenese vse svoje upravne in nadzorne naloge v zvezi z zrakoplovom ali le njihov del. Republika Slovenija s tem prevzame odgovornost za prenesene naloge v zvezi s tem zrakoplovom.
(3) Spričevala o plovnosti, dovoljenje za radijsko postajo ter licence in spričevala, ki jih izda država, od katere je Republika Slovenija prevzela upravne in nadzorne naloge iz prejšnjega odstavka, se štejejo, kot da so izdana v skladu s tem zakonom.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v pravico agencije, da s pristojnimi organi držav članic Evropske unije sklepa tehnične dogovore o izvajanju posameznih upravnih in nadzornih nalog, povezanih z zrakoplovi, vpisanimi v register zrakoplovov, oziroma z zrakoplovi, vpisanimi v register druge države članice Evropske unije.
(prenos odgovornosti glede nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja)
(1) Ne glede na 240. člen tega zakona se naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja za katero koli ali vse fizične in pravne osebe, zrakoplove, opremo aerodroma za zagotavljanje varnosti, sisteme ATM/ANS in sestavne dele ATM/ANS, naprave za simulacijo letenja in aerodrome, za katere je pristojna Republika Slovenija v skladu s pravili Evropske unije, lahko prenesejo na EASA ali drugo državo članico Evropske unije v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.
(2) Ministrstvo sklene dogovor o prenosu nalog iz prejšnjega odstavka na EASA ali drugo državo članico Evropske unije, dogovor o prevzemu nalog iz prejšnjega odstavka pa sklene, če ima agencija potrebna sredstva in lahko učinkovito izvršuje odgovornost za zadevne naloge.
(zavrnitev izvajanja služb zračnega prometa)
(1) Izvajalec služb zračnega prometa lahko zavrne zagotavljanje storitev na zračnih poteh in terminalih operatorju, ki dolguje plačilo za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa, ki so mu bile v preteklosti zagotovljene, če skupni dolg znaša najmanj 5.000 eurov in je v zamudi s plačilom najmanj tri mesece.
(2) Izvajalec služb zračnega prometa ne sme zavrniti zagotavljanja storitev, če bi taka zavrnitev lahko vplivala na varnost zračnega prometa, če se je posamezen let zrakoplova operatorja iz prejšnjega odstavka že začel ali če gre za državne zrakoplove in državne aktivnosti.
(3) Izvajalec služb zračnega prometa znova zagotavlja storitev takoj, ko operator v celoti plača dolg, razen če je med izvajalcem službe zračnega prometa in operatorjem dogovorjeno drugače.
(4) Izvajalec služb zračnega prometa o zavrnitvi zagotavljanja storitev iz prvega odstavka tega člena takoj obvesti ministrstvo, agencijo in upravljavca javnega letališča, na katerem se je izvedla zavrnitev zagotavljanja storitve, ter EUROCONTROL.
(5) Minister podrobneje določi način zavrnitve zagotavljanja službe zračnega prometa.
(preprečitev odhoda zrakoplova zaradi neplačila letaliških pristojbin)
(1) Upravljavec javnega letališča lahko prepreči odhod zrakoplova operatorja, ki dolguje plačilo letaliških pristojbin iz 133. člena tega zakona, do plačila skupnega dolga ali do pologa varščine za ta dolg.
(2) Upravljavec javnega letališča ne sme preprečiti odhoda zrakoplova, če:
– taka preprečitev ogroža varnost oseb na krovu zrakoplova ali bi lahko vplivala na varnost zračnega prometa,
– gre za nujni let zrakoplova v medicinske in humanitarne namene ali
– gre za državne zrakoplove ali izvajanje državnih aktivnosti.
(3) Razen če je med upravljavcem javnega letališča in operatorjem dogovorjeno drugače, upravljavec javnega letališča zagotovi odhod zrakoplova takoj, ko operator v celoti plača dolg.
(4) Upravljavec javnega letališča o preprečitvi odhoda zrakoplova takoj obvesti ministrstvo, agencijo in izvajalca služb zračnega prometa.
(5) Upravljavec javnega letališča lahko zrakoplov iz prvega odstavka tega člena, ki je parkiran na letališču več kot tri mesece, umakne s postajališča za zrakoplove. Upravljavec javnega letališča v tem primeru ne odgovarja za škodo, ki nastane na zrakoplovu ali premoženju na krovu zrakoplova.
(6) Minister podrobneje določi način preprečitve odhoda zrakoplova zaradi neplačila letaliških pristojbin.
(objava letalskih informacij in letalskih kart)
(1) Izvajalec letalskih informacijskih služb objavlja letalske informacije in letalske karte, potrebne za varen, reden in tekoč zračni promet, kar se zagotavlja z izdajanjem zbornika letalskih informacij, letalskih informativnih okrožnic, obvestil letalcem in letalskih kart v skladu s predpisom Evropske unije, ki ureja skupne zahteve za izvajalce storitev ATM/ANS, in tem zakonom.
(2) Izvajalci storitev, organi javne uprave in drugi originatorji podatkov, ki so potrebni za objavo letalskih informacij in letalskih kart, redno zagotavljajo podatke za objavo letalskih informacij in letalskih kart iz prejšnjega odstavka.
(3) Letalske informacije iz prvega odstavka tega člena, ki jih objavlja izvajalec letalskih informacijskih služb, se objavljajo v slovenskem in angleškem jeziku.
(4) Izvajalec letalskih informacijskih služb objavlja letalske informacije in letalske karte, ki niso urejene s predpisi Evropske unije.
(5) Minister določi objavo letalskih informacij in letalskih kart, ki niso urejene s predpisi Evropske unije.
DRUGI DEL UREJANJE CIVILNEGA LETALSTVA
I. REGISTRACIJA ZRAKOPLOVOV
1. Registracija zrakoplovov
V zračnem prostoru sme leteti zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, razen če registracija zrakoplova v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ni obvezna.
(1) Zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, ima slovensko državno pripadnost.
(2) V registru zrakoplovov so registrirani zrakoplovi, ki imajo spričevalo o plovnosti ali dovoljenje za letenje v skladu s predpisi Evropski unije in tem zakonom, ter sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki se certificirajo v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
33. člen
(oznaka državne pripadnosti in registrska oznaka)
(1) Zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, mora imeti oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji »S5« in registrsko oznako.
(2) Zrakoplovi, ki niso registrirani v registru zrakoplovov, ne smejo imeti oznake državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrske oznake iz prejšnjega odstavka.
(3) Druge oznake in napisi na zrakoplovu ne smejo vplivati na vidnost oznake državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrske oznake.
(4) Zrakoplov z registracijo pridobi registrsko oznako, ki jo je mogoče rezervirati z vložitvijo predloga za registracijo. Agencija izda potrdilo o rezervaciji registrske oznake zaradi nakupa oziroma najema, sklenitve zavarovanja, barvanja registrske oznake in pridobitve dovoljenja za radijsko postajo za zrakoplov, ki se prvič vpisuje v register zrakoplovov.
(5) Minister podrobneje določi oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrsko oznako, način njunega določanja, druge oznake in napise na zrakoplovu, namestitve ter izjeme glede na vrsto in kategorijo zrakoplova.
(1) Zrakoplov se registrira v Republiki Sloveniji, če:
– ni registriran v nobeni drugi državi in
– je imetnik lastninske pravice na zrakoplovu državljan Republike Slovenije, države članice Evropske unije, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije, državi članici Evropskega gospodarskega prostora in Švicarski konfederaciji.
(2) Registrira se tudi zrakoplov, katerega imetnik lastninske pravice ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, če je uporabnik zrakoplova, ki ima sklenjeno pogodbo o zakupu za več kot šest mesecev, državljan Republike Slovenije, države članice Evropske unije, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije, državi članici Evropskega gospodarskega prostora in Švicarski konfederaciji.
(3) Registriran zrakoplov mora pridobiti spričevalo o plovnosti ali dovoljenje za letenje oziroma drugo ustrezno listino agencije iz II. poglavja tega dela zakona (v nadaljnjem besedilu: plovnostna listina) v šestih mesecih od vpisa v register zrakoplovov.
2. Register zrakoplovov
(1) Register zrakoplovov vodi agencija.
(2) V register se vpisujejo podatki o:
– zrakoplovih,
– imetnikih stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov,
– spremembah identifikacijskih podatkov o imetnikih vpisanih pravic ter
– stvarnih in obligacijskih pravicah ter pravnih dejstvih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka so zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa javni, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(4) Agencija opravlja vpise podatkov iz prvega odstavka tega člena v register zrakoplovov in vodi zbirko listin, na podlagi katerih je bil opravljen vpis, za vsak zrakoplov posebej.
(5) Zbirka listin iz prejšnjega odstavka ni javna.
(vodenje registra zrakoplovov)
(1) Register zrakoplovov se vodi v elektronski obliki.
(2) Minister podrobneje določi način izvedbe vpisov pravic in pravnih dejstev v zvezi z zrakoplovi v register zrakoplovov.
(1) Register zrakoplovov obsega naslednje identifikacijske podatke o imetniku stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovu, ki je fizična oseba:
– osebno ime,
– stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini, enotno matično številko (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matično številko lastnika ali uporabnika, ki ni rezident Republike Slovenije, in
– državljanstvo.
(2) Register zrakoplovov obsega naslednje identifikacijske podatke o imetniku stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovu, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– firmo,
– podatek o datumu vpisa v Poslovni register Slovenije,
– poslovni naslov in
– matično številko.
(3) EMŠO oziroma matična številka imetnika pravic na zrakoplovu, ki ni rezident Republike Slovenije, stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročaje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini ter državljanstvo niso javni podatki.
(4) Identifikacijski podatki iz tega člena, vpisani v register zrakoplovov, se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog agencije iz tega zakona ter zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno.
(5) V register zrakoplovov se vneseta EMŠO osebe iz prvega odstavka tega člena in matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz drugega odstavka tega člena, drugi identifikacijski podatki pa se samodejno na podlagi povezanosti registra zrakoplovov s centralnim registrom prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, prevzamejo iz teh registrov in so s tem vneseni v register zrakoplovov. Za namen pridobivanja drugih identifikacijskih podatkov iz centralnega registra prebivalstva se kot povezovalni znak uporablja EMŠO. Za pridobivanje identifikacijskih podatkov iz Poslovnega registra Slovenije se kot povezovalni znak uporablja matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Če se v registrih iz prejšnjega odstavka spremenijo identifikacijski podatki osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, se te spremembe samodejno, na podlagi povezanosti evidenc, prevzamejo tudi v register zrakoplovov.
(7) Namen povezovanja iz petega in šestega odstavka tega člena je pridobivanje točnih in ažurnih podatkov ter zagotavljanje varnosti pravnega prometa.
(8) Imetnik stvarne ali obligacijske pravice na zrakoplovu agenciji sporoči spremembo identifikacijskih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena in zaradi zagotovitve resničnega dejanskega stanja vpisov spremembo, ki vpliva na vpisana pravna razmerja, v osmih dneh od nastale spremembe.
(omejitev dostopa do osebnih podatkov)
(1) Določbe tega zakona o javnosti podatkov iz drugega odstavka 35. člena tega zakona ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezen zrakoplov.
(2) Nihče nima pravice dostopa do podatkov, ki so vpisani v register zrakoplovov, na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba imetnik stvarnih ali obligacijskih pravic na katerem koli zrakoplovu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pravico do vpogleda v podatke o tem, ali je določena oseba lastnik ali imetnik drugih pravic na katerem koli zrakoplovu, in izpisa teh podatkov naslednje osebe:
– upniki, ki te podatke potrebujejo zaradi uveljavitve svojih terjatev do te osebe, če te terjatve dokažejo z listino, ki je izvršilni naslov in na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami ali dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes,
– državni organi, notarji, izvršitelji, stečajni upravitelji in detektivi za potrebe izvrševanja svojih pooblastil in dolžnosti ter
– imetniki pravic glede pravic, ki so v njihovo korist vpisane v register.
(4) O dostopu do podatkov za osebo iz prve alineje prejšnjega odstavka odloči agencija na podlagi obrazložene pisne zahteve. K zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Osebam iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom.
(5) Minister podrobneje določi način dostopa in zagotavljanja javnosti podatkov iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.
3. Vpisi v register zrakoplovov
1. pododdelek: Splošne določbe
(načelo vrstnega reda odločanja o vpisih in začetek učinkovanja vpisov)
(1) O vpisih v register zrakoplovov glede posameznega zrakoplova agencija odloča po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je agencija prejela predlog za vpis posameznega zrakoplova oziroma ko je prejela listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih posameznega zrakoplova, ni dovoljeno odločati o vpisih glede istega zrakoplova v postopku, začetem pozneje.
(3) Vpisi pravic in pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov, učinkujejo od trenutka, ko je agencija prejela predlog za vpis oziroma ko je prejela listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(načelo formalnosti postopka)
V postopku agencija odloča o pogojih za vpis v register zrakoplovov samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka.
(načelo pravnega prednika)
(1) Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.
(2) Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v registru zrakoplovov vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
(načelo zaupanja v register zrakoplovov in publicitetni učinek vpisov)
(1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v registru zrakoplovov, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
(2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice ali pravnega dejstva v register zrakoplovov v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.
(3) Nihče se ne more sklicevati na to, da od dneva vpisa podatkov o pravici ali pravnem dejstvu, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov, ni poznal tega podatka.
43. člen
(uporaba določb o postopku)
Vpis v register zrakoplovov se opravlja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
2. pododdelek: Postopek registracije
(1) Postopek registracije zrakoplova se začne z vložitvijo predloga za registracijo.
(2) Po uradni dolžnosti agencija postopek začne samo, kadar tako določa zakon.
(upravičeni predlagatelj)
Upravičeni predlagatelj postopka registracije je fizična ali pravna oseba iz druge alineje prvega odstavka ali drugega odstavka 34. člena tega zakona, ki vloži predlog za registracijo.
(vsebina predloga za registracijo)
Predlog za registracijo mora vsebovati:
– navedbo agencije;
– podatke upravičenega predlagatelja iz prvega ali drugega odstavka 37. člena tega zakona in podatek o morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu;
– oznako zrakoplova: podatke o proizvajalcu, proizvajalčevo oznako zrakoplova, serijsko številko in registrsko oznako, če se predlaga sprememba na vpisanem zrakoplovu;
– navedbo listin, ki so podlaga za registracijo; in
– podatek o nevpisanosti v register zrakoplovov, če gre za nov zrakoplov, ali o izbrisu iz registra zrakoplovov prejšnje države.
(1) Če je predlog nepopoln ali nerazumljiv, agencija od upravičenega predlagatelja zahteva, naj predlog dopolni v 30 dneh od prejema poziva.
(2) Če upravičeni predlagatelj predlog v roku iz prejšnjega odstavka dopolni, se šteje, da je bil predlog vložen pri agenciji tisti dan, ko je bil prvič vložen.
(3) Če upravičeni predlagatelj predloga v roku iz prvega odstavka tega člena ne dopolni, agencija predlog s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju predloga je dovoljena pritožba.
(listine, ki so podlaga za registracijo)
(1) Registracija je dovoljena na podlagi listine o pravnem poslu:
– iz katere izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico na zrakoplovu ali na podlagi katere je pridobljena pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in
– ki vsebuje izrecno izjavo osebe, katere pravica na zrakoplovu se prenaša ali spreminja, da dovoljuje registracijo, razen kadar gre za prvi vpis zrakoplova v registru zrakoplovov, ki ga vodi agencija.
(2) Izjava iz druge alineje prejšnjega odstavka je lahko dana na posebni listini.
(3) Podpis osebe, katere pravica se prenaša ali spreminja, mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.
(4) Registracija novega zrakoplova je dovoljena na podlagi listine o nakupu, ki jo je izdal proizvajalec oziroma pooblaščeni zastopnik prodajalca.
(5) Registracija je dovoljena tudi na podlagi listine, na podlagi katere se pridobi ali spremeni lastninska pravica ali obligacijska pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in ki jo v predpisani obliki izda sodišče ali upravni organ v okviru svoje pristojnosti oziroma ki ima obliko neposredno izvršljivega notarskega zapisa, oziroma na podlagi druge listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova ali na podlagi katere se sme po posebnih predpisih opraviti vpis v javne knjige.
(6) Listina iz prejšnjega odstavka, ki je izdana v tuji državi, mora biti overjena v skladu s predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu, če s predpisi Evropske unije ali mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenije, ni določeno drugače.
(registracija zrakoplova)
(1) Agencija registrira zrakoplov:
– če je upravičeni predlagatelj oseba iz druge alineje prvega odstavka ali oseba iz drugega odstavka 34. člena tega zakona;
– če izhaja utemeljenost predloga za registracijo iz listine, na podlagi katere se zahteva registracija;
– če zrakoplov ni registriran v nobeni drugi državi;
– če je registracija dovoljena glede na stanje vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka, v katerem odloča o tem vpisu; in
– če ima upravičeni predlagatelj v primeru uvoza carinsko deklaracijo.
(2) Agencija po uradni dolžnosti registrira zrakoplov in vpiše lastninsko pravico na zrakoplovu na podlagi listin, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi agencija odloča o registraciji po uradni dolžnosti.
(1) Agencija iz registra zrakoplovov izbriše zrakoplov na predlog lastnika zrakoplova oziroma uporabnika zrakoplova na podlagi izrecne izjave lastnika zrakoplova, da dovoljuje izbris iz registra, in pod pogojem vračila potrdila o vpisu in plovnostnih listin. Podpis lastnika mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.
(2) Agencija po uradni dolžnosti izbriše zrakoplov:
– ki v šestih mesecih od registracije ne pridobi plovnostne listine;
– ki v zadnjih treh letih ni imel veljavnih plovnostih listin;
– ki je uničen ali izgubljen in katerega iskanje je ustavljeno ali ki je bil zaradi drugih razlogov vzet iz uporabe, ali
– pri katerem niso več izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bila registracija dovoljena.
(3) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka se iz registra zrakoplovov ne izbrišejo zgodovinski zrakoplovi in zrakoplovi, ki so jih uporabljale vojaške sile, ter dvojniki teh zrakoplovov, če tako zahteva lastnik tega zrakoplova. Zgodovinski zrakoplovi so zrakoplovi, za katere je prvotni projekt nastal pred 1. januarjem 1955 in se je proizvodnja končala pred 1. januarjem 1975, ali zrakoplovi, ki imajo nedvomno zgodovinski pomen.
(4) Šteje se, da je zrakoplov uničen ali izgubljen, če je izginil pred več kot tremi meseci in je njegovo iskanje in reševanje ustavljeno ali če je v poročilu o opravljeni preiskavi nesreče zrakoplova ugotovljeno, da je zrakoplov uničen.
(5) Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, je treba pred izbrisom agenciji vrniti potrdilo o vpisu v register zrakoplovov in plovnostne listine. V primeru izbrisa po uradni dolžnosti je treba potrdilo o vpisu in plovnostne listine vrniti v osmih dneh od vročitve odločbe o izbrisu.
3. pododdelek: Dodatni vpisi pri registriranih zrakoplovih
(vpis ali izbris hipoteke)
(1) Postopek za vpis ali izbris hipoteke na registriranem zrakoplovu se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon.
(2) Upravičeni predlagatelj postopka za:
– vpis hipoteke je imetnik hipoteke, ki vloži predlog za vpis,
– izbris hipoteke je hipotekarni dolžnik, ki vloži predlog za izbris.
(3) Predlog za vpis ali izbris hipoteke obsega:
– navedbo agencije;
– podatke o upravičenem predlagatelju iz prejšnjega odstavka in podatek o morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu;
– oznako zrakoplova: podatke o proizvajalcu, proizvajalčevo oznako zrakoplova, serijsko številko in registrsko oznako; ter
– navedbo listin, ki so podlaga za vpis ali izbris.
(4) Podlaga za vpis hipoteke je listina o pravnem poslu, iz katere izhaja obveznost ustanoviti hipoteko in ki vsebuje izrecno izjavo lastnika zrakoplova kot hipotekarnega dolžnika, da dovoljuje vpis. Izjava je lahko dana tudi na posebni listini.
(5) Podlaga za izbris hipoteke je listina o pravnem poslu, na podlagi katere preneha hipoteka na registriranem zrakoplovu in ki vsebuje izrecno izjavo imetnika hipoteke, da dovoljuje izbris. Izjava je lahko dana tudi na posebni listini.
(6) Podpis osebe, katere pravica se obremenjuje ali preneha, mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.
(7) Vpis ali izbris hipoteke je dovoljen tudi na podlagi listine iz petega odstavka 48. člena tega zakona, na podlagi katere se pridobi ali preneha hipoteka. Če je takšna listina izdana v tuji državi, mora biti overjena v skladu s predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu, če s predpisi Evropske unije ali z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače.
(8) Agencija dovoli vpis ali izbris hipoteke:
– če je upravičeni predlagatelj oseba iz drugega odstavka tega člena,
– če utemeljenost predloga za vpis ali izbris izhaja iz listine, na podlagi katere se zahteva vpis ali izbris, in
– če je vpis ali izbris dovoljen glede na stanje vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka, v katerem odloča o tem vpisu ali izbrisu.
(9) Agencija po uradni dolžnosti vpiše ali izbriše hipoteko na zrakoplovu na podlagi listin, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi agencija odloča o vpisu ali izbrisu hipoteke po uradni dolžnosti.
Določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v postopku vpisa pravnih dejstev pri registriranih zrakoplovih, za katera zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov.
4. pododdelek: Odločitev agencije
(1) Če so pogoji za vpis ali izbris izpolnjeni, agencija z odločbo predlogu ugodi. Agencija izvede vpis ali izbris in izda potrdilo o vpisu v register zrakoplovov ali izbrisu iz njega po dokončnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je ugodila predlogu.
(2) Predlagatelj, ki je edina udeležena stranka v postopku, se lahko odpove pravici do pritožbe pred vročitvijo odločbe, s katero je agencija predlogu ugodila.
(3) Če pogoji za vpis ali izbris niso izpolnjeni, agencija z odločbo predlog zavrne.
5. pododdelek: Izbrisna tožba
Če je vpis določene pravice neveljaven iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, je bila zaradi tega vpisa kršena, s tožbo zoper vpisanega imetnika pravice uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost tega vpisa in odloči, da se vzpostavi prejšnje stanje vpisov v registru zrakoplovov tako, da se:
1. če se izpodbija vpis prenosa lastninske ali izvedene pravice v korist novega imetnika:
– izbriše lastninska ali izvedena pravica, vpisana v korist pridobitelja,
– znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika,
2. če se izpodbija vpis pridobitve izvedene pravice, izbriše ta vpisana izvedena pravica,
3. če se izpodbija vpis izbrisa izvedene pravice, znova vpiše ta izvedena pravica, in
4. če je bila zaradi vpisa izpodbijanega vpisa izbrisana tudi druga vpisana pravica, znova vpiše ta pravica.
(1) Zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, mora izpolnjevati plovnostne zahteve.
(2) Zrakoplov velja za plovnega, če je projektiran, izdelan, opremljen in vzdrževan v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(projektiranje, izdelava in sprememba zrakoplova)
(1) Projektiranje, izdelava in sprememba zrakoplova se izvajajo v skladu s pogoji za projektiranje, izdelavo in spremembo zrakoplova iz predpisov Evropske unije in tega zakona ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje, EASA oziroma agencija ali pooblaščena organizacija izda listino o izpolnjevanju teh pogojev, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ne določajo drugače.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki projektira, izdeluje in spreminja zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, mora izpolnjevati pogoje glede osebja, prostorov in dokumentacije ter druge predpisane pogoje.
(4) Minister določi pogoje glede načina projektiranja, izdelave in spremembe zrakoplovov, pogoje za osebe, ki projektirajo ali izdelujejo zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, prostore in dokumentacijo v zvezi s tem.
(1) Za zrakoplove, ki so urejeni s predpisi Evropske unije, se postopek certifikacije tipa izvede v skladu s predpisi Evropske unije.
(2) Za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, postopek certifikacije tipa izvede agencija, če za to kategorijo zrakoplova obstajajo certifikacijske specifikacije, ki jih je izdala agencija.
(3) Tuje listine, ki dokazujejo skladnost zrakoplova iz prejšnjega odstavka z zahtevami in standardi tuje države, se priznajo kot ustrezne, če se dokaže, da so te zahteve in standardi enakovredni zahtevam in standardom iz predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(1) Lastnik zrakoplova mora vzdrževati zrakoplov v stanju, ki v skladu z zahtevami začetne in stalne plovnosti iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, zagotavlja plovnost zrakoplovov.
(2) Lastnik lahko odgovornost iz prejšnjega odstavka prenese na organizacijo za vodenje stalne plovnosti v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izda listine o plovnosti iz 59. in 60. člena tega zakona za zrakoplove v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(spričevalo o plovnosti, potrdilo o pregledu plovnosti in dovoljenje za let za zrakoplove, ki so urejeni s predpisi Evropske unije)
(1) Zrakoplovi, ki so urejeni s predpisi Evropske unije, morajo imeti spričevalo o plovnosti, ki ga izda agencija in s katerim se dokazuje skladnost s certifikatom tipa.
(2) Pregled plovnosti se opravi v skladu s predpisi Evropske unije in se dokazuje s potrdilom o pregledu plovnosti.
(3) Če zrakoplovu ni mogoče izdati spričevala o plovnosti iz prvega odstavka tega člena ali potrdila o pregledu plovnosti iz prejšnjega odstavka, agencija ali usposobljeni subjekt lahko izda dovoljenje za let, če je zrakoplov ob upoštevanju omejitev v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom varen za letenje (posamični testni let za nov zrakoplov, let v vzdrževalno organizacijo in podobno).
(dovoljenje za letenje, pregled plovnosti in dovoljenje za izredni let za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije)
(1) Zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, morajo imeti dovoljenje za letenje, ki ga izda agencija ali pooblaščeni izvajalec in s katerim se dokazuje skladnost s certifikacijskimi specifikacijami, če je za posamezno vrsto zrakoplova tako predpisano, oziroma skladnost z zahtevami za posamezno vrsto zrakoplova.
(2) Dovoljenje za letenje se izda, če zrakoplov izpolnjuje tehnične zahteve, zahteve glede dokumentacije zrakoplova in druge posebnosti.
(3) Pregled plovnosti za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, se opravi v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(4) Če zrakoplovu ni mogoče izdati dovoljenja za letenje iz prvega odstavka tega člena ali če zrakoplov ne izpolnjuje zahtev o pregledu plovnosti iz prejšnjega odstavka, agencija ali pooblaščena organizacija lahko izda dovoljenje za izredni let, če je zrakoplov, ob upoštevanju omejitev v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, varen za letenje, in sicer za namene, kot so:
1. produkcijsko testiranje leta novih produkcijskih zrakoplovov,
2. letenje zrakoplova, ki je v izdelavi, med proizvodnimi objekti,
3. letenje zrakoplova za odobritev stranke,
4. dostava ali izvoz zrakoplova,
5. letenje zrakoplova za odobritev pristojnega organa,
6. razstave in letalski mitingi ter
7. letenje z zrakoplovom zaradi odpravljanja napak ali preverjanja delovanja enega ali več sistemov, delov ali naprav po vzdrževanju in podobne namene.
(5) Dovoljenje za izredni let iz prejšnjega odstavka se izda tudi, če agencija na podlagi ustrezne ocene tveganja, ki jo pripravi uporabnik zrakoplova, oceni, da je let ob določenih omejitvah varen za letenje.
(6) Minister določi podrobnejše zahteve za izdajo dovoljenja za letenje in vsebino pregleda plovnosti za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.
(zahteve za zrakoplove glede hrupa in emisij)
(1) Zrakoplov ne sme presegati dovoljenega hrupa, kot je določen s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Agencija ali usposobljeni subjekt izda spričevalo o hrupu zrakoplova, vpisanega v register zrakoplovov, v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, razen za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, za katere se skladnost glede omejitev hrupa ugotavlja v postopku certifikacije.
(3) Zrakoplov izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ne presega dovoljenih emisij v okolje, kot so določene s predpisi Evropske unije ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(4) Minister predpiše omejitve hrupa za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.
(vzdrževanje zrakoplovov)
(1) Zrakoplovi se vzdržujejo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Vzdrževanje zrakoplova izvajajo potrjena vzdrževalna organizacija, potrditveno osebje, pilot lastnik ali od njega pooblaščena oseba in katera koli druga oseba v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Pravni ali fizični osebi iz prejšnjega odstavka, ki predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev glede osebja in njegove usposobljenosti, prostorov in dokumentacije v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izda ustrezno spričevalo, licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma drugo ustrezno listino.
(4) Minister podrobneje določi:
– način vzdrževanja zrakoplovov, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije,
– način pridobitve listine vzdrževalne organizacije glede osebja, prostorov in dokumentacije ter zahteve glede usposobljenosti osebja, pilota lastnika in drugih oseb, ki vzdržujejo zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.
(plovnostno-tehnične zahteve in tehnična dokumentacija za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije in so vpisani v register zrakoplovov)
(1) Za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije in so vpisani v register zrakoplovov, se uporabljajo plovnostno-tehnične zahteve in tehnična dokumentacija za tehnične spremembe in velika popravila, ki jih za posamezen tip zrakoplova izda ali odobri pristojni organ tretje države kot izvorne države projekta tipa.
(2) Tehnično dokumentacijo za tehnične spremembe in velika popravila zrakoplovov iz prejšnjega odstavka, ki je ni odobril pristojni organ tretje države kot izvorne države projekta tipa, odobri agencija.
(3) Za zrakoplove iz prvega odstavka tega člena se za tehnične spremembe iz prejšnjega odstavka in standardna popravila uporabljajo certifikacijske specifikacije EASA.
(začasni odvzem, omejitev in preklic veljavnosti spričevala o plovnosti, odobritve, dovoljenja ali druge listine)
(1) Agencija ali usposobljeni subjekt začasno odvzame, omeji ali prekliče veljavnost listin iz tega poglavja, če ugotovi, da se pri izvrševanju pravic iz teh listin kršijo predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, pogoji ali omejitve, določeni s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve. Začasno odvzeto ali preklicano listino imetnik vrne agenciji ali usposobljenemu subjektu.
(zahteve glede plovnosti za naprave za prosto letenje)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja, ki se nanašajo na zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, se ustreznost naprave za prosto letenje za uporabo izkazuje z izjavo o skladnosti z navedbo standarda, po katerem je izdelana, ali drugim dokumentom proizvajalca, v katerem so navedene omejitve in pogoji uporabe naprave za prosto letenje. Primernost naprave za prosto letenje se ugotovi s tehničnim pregledom.
(2) Lastnik oziroma uporabnik naprave za prosto letenje uporablja in vzdržuje napravo za prosto letenje v skladu z navodili proizvajalca naprave za prosto letenje. Naprava za prosto letenje se uporablja samo za namen, ki ga je predvidel proizvajalec in ki je predviden v navodilih za uporabo.
(3) Vlada določi podrobnejše pogoje za primernost naprav za prosto letenje, pogoje za uporabo in vzdrževanje naprav za prosto letenje, oznako, podrobnejše zahteve glede tehničnih pregledov in pooblastilo za izvajanje tehničnih pregledov.
1. Licence, dovoljenja, ratingi, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine
Osebje v letalstvu so:
1. piloti in kabinsko osebje,
2. osebe, ki opravljajo naloge vzdrževanja in plovnosti zrakoplova,
3. osebe, ki opravljajo naloge kontrole zračnega prometa,
4. osebe, ki opravljajo naloge načrtovanja letalskih operacij,
5. padalci, piloti naprav za prosto letenje in piloti na daljavo,
6. osebe, ki opravljajo naloge izvajanja letalskih meteoroloških opazovanj ali dajanja napovedi in opozoril,
7. osebe, ki opravljajo naloge v zvezi z oskrbo zrakoplovov, potnikov in tovora na letališču,
8. osebe, ki opravljajo operativne naloge pri izvajalcu storitev ATM/ANS, razen oseb iz 3. in 6. točke tega člena, in
9. drugo osebje v letalstvu, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa.
67. člen
(pogoji za opravljanje nalog)
(1) Osebje v letalstvu iz prejšnjega člena mora imeti veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino.
(2) Osebje v letalstvu uveljavlja privilegije, ki izhajajo iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, ki jo je izdala agencija, usposobljeni subjekt, pooblaščena organizacija, izvajalec storitev ali druga država pogodbenica ICAO, če vzdržuje raven znanja in usposobljenosti ter predpisane zdravstvene, jezikovne in druge zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Način pridobitve, obnove in podaljšanja veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(4) Tuji zrakoplov v Republiki Sloveniji upravlja oseba, ki ima tujo licenco ali drugo ustrezno listino, če se taka licenca ali listina v Republiki Sloveniji prizna ali sprejme v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom ali mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo.
(5) Priznavanje in sprejetje tuje licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine se izvede v skladu s pogoji iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisi in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(6) Osebje v letalstvu mora med opravljanjem nalog imeti pri sebi veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino, razen če ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi Evropske unije določajo drugače.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za drugo osebje v letalstvu, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa, za katero predpis, izdan na podlagi tega zakona, določa, da mora imeti dovoljenje ali potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del v zračnem prometu.
(8) Minister določi način pridobitve licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, vzdrževanje ravni znanja in usposobljenosti ter izpolnjevanje zdravstvenih, jezikovnih in drugih pogojev, če s predpisi Evropske unije ni določeno drugače, za pilote naprav za prosto letenje pa vlada.
(izpiti, izpraševalci, komisija in druga pooblaščena oseba)
(1) Izpiti za posamezno vrsto licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine so pisni, ustni ali praktični.
(2) Izpraševalce, komisijo ali drugo pooblaščeno osebo imenuje agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba, pred katerimi kandidat opravlja izpit, morajo imeti enakovredno veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino, za pridobitev katere kandidat opravlja izpit.
(4) Izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba morajo biti usposobljeni in morajo izpolnjevati vse pogoje, da lahko v vsakem trenutku praktičnega izpita prevzamejo nadaljnjo izvedbo leta kot vodja zrakoplova.
(5) Razen če predpisi Evropske unije določajo drugače, izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba ne smejo biti osebe:
– ki so bile v zadnjih treh letih pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
– zoper katere se vodi kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– ki so bile pravnomočno spoznane za odgovorne za prekršek s področja letalstva.
(programi usposabljanja in priročniki o usposabljanju)
(1) Agencija določi programe usposabljanja za posamezne vrste osebja v letalstvu za usposabljanja, ki niso urejena s predpisi Evropske unije.
(2) Izvajalci usposabljanja iz 70. člena tega zakona izdelajo priročnike o usposabljanju glede na vrsto usposabljanja, ki morajo biti v skladu s programom usposabljanja, in jih predložijo v postopek odobritve agenciji najmanj 90 dni pred predvidenim začetkom usposabljanja, razen če predpisi Evropske unije določajo drugače.
(izvajalci usposabljanja osebja v letalstvu)
Usposabljanje osebja v letalstvu opravljajo izvajalci usposabljanja, ki izpolnjujejo kadrovske, materialne in druge pogoje iz predpisov Evropske unije in tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in jim je agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izdala certifikat izvajalca usposabljanja ali so podali izjavo.
(izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu, ki izvaja privilegije na zrakoplovih, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, in izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu, ki ni urejeno s predpisi Evropske unije)
(1) Usposabljanje osebja v letalstvu, ki izvaja privilegije na zrakoplovih, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, in usposabljanje osebja v letalstvu, ki ni urejeno s predpisi Evropske unije, izvaja izvajalec usposabljanja, ki mu je agencija ali pooblaščena organizacija izdala certifikat izvajalca usposabljanja ali je podal izjavo.
(2) Za pridobitev in podaljšanje certifikata izvajalca usposabljanja ali v zvezi s podajo izjave iz prejšnjega odstavka mora izvajalec usposabljanja izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ima sedež v Republiki Sloveniji,
2. je v lastništvu pravne osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, ali državljana Republike Slovenije,
3. ima zadostno število strokovno usposobljenega osebja,
4. vodi dokumentacijo o poteku usposabljanja, o uporabi zrakoplova, o pravici do usposabljanja na letališču, o pravici do uporabe drugih infrastrukturnih zmogljivosti, o uporabi prostorov za izvajanje teoretičnega usposabljanja in drugo dokumentacijo,
5. ima izdelane priročnike o usposabljanju v skladu s programi usposabljanja iz 69. člena tega zakona,
6. zagotavlja varnost usposabljanja z upoštevanjem nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz posamezne dejavnosti, in
7. zagotavlja izpolnjevanje pogojev, kot so določeni v predpisu iz četrtega ali petega odstavka tega člena.
(3) Certifikat izvajalca usposabljanja ali izjava vsebuje:
1. firma in naslov izvajalca usposabljanja,
2. vrste in obseg usposabljanja,
3. obdobje veljavnosti,
4. druge pogoje oziroma omejitve v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,
5. datum izdaje in številko certifikata ter
6. podpis uradne osebe in žig agencije.
(4) Minister podrobneje določi pogoje in postopke za pridobitev in podaljšanje certifikata izvajalca usposabljanja in podajo izjave iz tega člena.
(5) Ne glede na določbe tega člena usposabljanje pilotov naprav za prosto letenje lahko izvaja fizična oseba. Vlada podrobneje določi zahteve za izvajalca usposabljanja pilotov naprav za prosto letenje.
(1) Zdravniške preglede kandidatov za pridobitev, podaljšanje ali obnovo veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine osebja v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona opravlja zdravnik, ki mu je agencija izdala certifikat.
(2) Agencija odloči o certifikatu zdravnika iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Evropske unije.
(3) Zdravnik iz prvega odstavka tega člena izda zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti kandidata v skladu s predpisi Evropske unije.
(4) Zdravniške preglede kandidatov za pridobitev, podaljšanje ali obnovo veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine osebja v letalstvu iz 2., 4., 6., 7., 8. in 9. točke 66. člena tega zakona opravlja izvajalec zdravstvene dejavnosti s področja medicine dela, prometa in športa iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(5) Minister v soglasju z ministrom ali ministrico, pristojno za zdravje, podrobneje določi zdravstvene pogoje za pridobitev, podaljšanje ali obnovo certifikatov, obseg zdravniških pregledov in veljavnost zdravniškega spričevala za:
– osebje v letalstvu iz 1. točke 66. člena tega zakona, če izvaja privilegije na zrakoplovih ali napravah za prosto letenje, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije,
– osebje v letalstvu iz 2., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke 66. člena tega zakona.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek vlada določi zdravstvene pogoje za pilote naprav za prosto letenje.
(preverjanje zdravstvene sposobnosti)
(1) Zdravniški pregledi osebja v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona so prvi, ponovni, obnovitveni in specialni.
(2) Prvi pregled se opravi pred pridobitvijo certifikata za osebje v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona, ponovni pred podaljšanjem zdravniškega spričevala in obnovitveni po poteku veljavnosti zdravniškega spričevala, razen če predpis Evropske unije določa drugače.
(3) Specialni pregled se opravi:
– po bolezni, poškodbi ali kirurškem posegu, ki utegne bistveno vplivati na zmožnost za opravljanje dela;
– če uradna oseba agencije oceni, da oseba ni duševno ali telesno zmožna za pravilno opravljanje dela oziroma da je pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na zmanjšanje njene telesne ali duševne sposobnosti;
– v drugih primerih, določenih s predpisi Evropske unije, ki ureja osebje v letalstvu.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se specialni pregled iz druge alineje prejšnjega odstavka opravi tudi pri osebju v letalstvu iz 4. in 6. do 9. točke 66. člena tega zakona.
(register osebja v letalstvu)
(1) Agencija vodi register osebja v letalstvu.
(2) Register osebja v letalstvu ni javna knjiga.
(3) Register osebja v letalstvu vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. kraj rojstva,
3. datum rojstva, če ni dodeljena EMŠO,
4. EMŠO,
5. državljanstvo,
6. stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini,
7. doseženo izobrazbo,
8. podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev certifikata, skupaj s podatki o izdajatelju, datumu izdaje in drugimi podatki,
9. poklic,
10. podatke o zaposlitvi,
11. podatke o razredu in veljavnosti zdravniškega spričevala,
12. datum izdaje licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, njihovo veljavnost,
13. podatke o začasnih odvzemih, omejitvah, preklicih in izrečenih ukrepih,
14. podatke o sprejetju tuje listine ali zamenjavi listine,
15. podatke o prekrških iz tega zakona,
16. podatke o izdaji izpisov iz registra osebja v letalstvu in
17. podatke o izgubljenih, pogrešanih ali ukradenih veljavnih listinah.
(4) Določbe o registru osebja v letalstvu se smiselno uporabljajo tudi za evidenco osebja v letalstvu, ki jo vodi izvajalec storitev za tisto osebje v letalstvu, za katero je sam izdal listine o usposobljenosti.
(5) Podatki, vpisani v register osebja v letalstvu, se zbirajo, obdelujejo in uporabljajo za izvajanje pristojnosti agencije oziroma drugih pristojnih organov iz tega zakona. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo z registrom osebja v letalstvu, ter oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s posamezno osebo, vpisano v register, v okviru svojih pristojnosti, pristojni letalski organi drugih držav v zvezi s priznavanjem licenc, dovoljenj, ratingov, pooblastil, potrdil, spričeval oziroma drugih listin iz tega poglavja ter preiskovalni organ. Osebni podatki, vpisani v register osebja v letalstvu, se obdelujejo tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Podatki iz tretjega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno.
(6) Register osebja v letalstvu se lahko vodi v elektronski obliki. O obdelavi osebnih podatkov se vodi revizijska sled.
(7) Register osebja v letalstvu, ki ga vodi agencija, se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov poveže s Centralnim registrom prebivalstva, in sicer za namen pridobivanja naslednjih podatkov: osebnega imena, EMŠO, datuma in kraja rojstva, državljanstva in naslova prebivališča. Za namen pridobivanja podatkov iz Centralnega registra prebivalstva se kot povezovalni znak uporablja EMŠO. Če se v Centralnem registru prebivalstva spremenijo identifikacijski podatki osebe, vključene v register osebja v letalstvu, se te spremembe samodejno, na podlagi povezanosti evidenc, prevzamejo tudi v register osebja v letalstvu.
(začasen odvzem, omejitev ali preklic listin osebja v letalstvu in uporaba določbe za sprejete tuje listine)
(1) Agencija odloči o začasnem odvzemu licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, omejitvi ali preklicu listin osebja v letalstvu, če imetnik:
– ne vzdržuje zahtevane ravni znanja in usposobljenosti ter zdravstvenih, jezikovnih in drugih zahtev v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,
– ogroža varnost zračnega prometa,
– izvaja privilegije iz navedenih listin pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na njegovo zmanjšano telesno ali duševno zmožnost, zaradi česar je nesposoben opravljati svoje dolžnosti na način, ki zagotavlja varnost zračnega prometa,
– na podlagi zdravniškega spričevala je ocenjen za nesposobnega za izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine,
– ne opravi specialnega pregleda iz 73. člena tega zakona.
(2) Agencija prekliče listino iz prejšnjega odstavka, če jo je imetnik pridobil na podlagi neresničnih podatkov, na nezakonit način ali z zlorabo.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za začasen odvzem, omejitev in preklic sprejete tuje listine.
(4) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Začasno odvzeto ali preklicano listino imetnik vrne agenciji.
(preverjanje usposobljenosti ter telesne in duševne zmožnosti)
(1) Agencija lahko v primerih iz prejšnjega člena ali v primeru dvoma, da imetnik licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine ne izpolnjuje več pogojev za uveljavljanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine, od imetnika zahteva, da opravi preizkuse usposobljenosti, kakor tudi specialne preglede za ugotovitev telesne in duševne zmožnosti za izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine.
(2) Do rezultatov opravljenih preizkusov usposobljenosti ali specialnih pregledov agencija prepove izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine.
(prepoved izvajanja privilegijev osebja)
(1) Osebje v letalstvu ne sme izvajati privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, če je pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na zmanjšanje njegove telesne ali duševne zmožnosti, zaradi česar je nesposoben opravljati svoje dolžnosti na način, ki zagotavlja varnost zračnega prometa.
(2) Osebje v letalstvu ne sme izvajati privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, če je zaradi posledic bolezni, utrujenosti ali drugega razloga ni sposoben opravljati svoje dolžnosti na varen način.
(3) Prepoved iz prvega ali drugega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so kandidati za osebje v letalstvu.
(4) Izvajalec storitev zagotovi, da osebje v letalstvu ne izvaja privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, dokler ne preneha stanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Izvajalec storitev lahko odredi specialni pregled iz 73. člena tega zakona.
(preklic, začasen odvzem in omejitev certifikata izvajalca usposabljanja osebja v letalstvu)
(1) Agencija ali usposobljeni subjekt odloči o preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi certifikata izvajalca usposabljanja osebja v letalstvu, če ta ne izpolnjuje pogojev za opravljanje nalog iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka agencija odloči o preklicu certifikata izvajalcu usposabljanja osebja v letalstvu, če ne izvaja usposabljanja v zadnjih treh letih, razen če predpisi Evropske unije določajo drugače.
(3) Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Začasno odvzeti ali preklicani certifikat imetnik vrne agenciji.
2. Vodja zrakoplova in dolžnosti na krovu
Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za pilota na daljavo na sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki so urejeni v predpisih Evropske unije, ki določajo pravila in postopke za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov.
(letalska posadka, kabinsko osebje in predpisani dokumenti)
(1) Operator zagotovi, da sta na letu zrakoplova letalska posadka in kabinsko osebje sestavljena in usposobljena v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva ter urejajo sestavo in usposobljenost letalskih posadk in kabinskega osebja.
(2) Lastnik zrakoplova, uporabnik zrakoplova ali operator zagotovi, da so na krovu zrakoplova predpisani dokumenti.
(3) Minister določi zahteve glede sestave in usposobljenosti letalske posadke in kabinskega osebja za izvajanje operacij z zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.
(1) Vodja zrakoplova ravna v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, od katerih sme izjemoma odstopiti, kadar oceni, da je to neizogibno za varno izvedbo leta.
(2) Na zrakoplovu je eden od članov letalske posadke vodja zrakoplova.
(3) Vodja zrakoplova ima najvišja pooblastila na krovu zrakoplova in je odgovoren za varnost zrakoplova, letalske posadke, kabinskega osebja, potnikov in tovora.
(4) Vodjo zrakoplova imenuje operator.
(5) V času preverjanja usposobljenosti na krovu zrakoplova je vodja zrakoplova izpraševalec, v času usposabljanja pa inštruktor.
(dolžnosti in pooblastila vodje zrakoplova)
(1) Vodja zrakoplova pred vzletom preveri, ali so zrakoplov, letalska posadka in kabinsko osebje pripravljeni in sposobni za varen let in ali so vsi predpisani dokumenti v zrakoplovu. Vodja zrakoplova mora biti seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža.
(2) Vodja zrakoplova glede na vrsto operacije in zrakoplov med letom ali kadar oceni, da je to potrebno, zagotovi, da vsi potniki pravilno sedijo na svojih sedežih in so pripeti z varnostnim pasom.
(3) Potniki so dolžni upoštevati ukaze vodje zrakoplova. Potniki ne smejo:
– s svojim ravnanjem ogrožati varnosti zrakoplova, oseb ali premoženja na krovu zrakoplova,
– priti na krov ali biti na krovu zrakoplova pod tolikšnim vplivom alkohola, drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, da bi lahko ogrozili varnost zrakoplova ali oseb na njem, ali
– kaditi v času prepovedi kajenja, ki ga določi operator z oznakami na krovu.
(4) Letalska posadka in kabinsko osebje za zagotovitev varnosti leta izpolnjujeta ukaze vodje zrakoplova ne glede na njune dolžnosti.
(5) Vodja zrakoplova lahko zavrne sprejem članov letalske posadke in kabinskega osebja, potnikov, prtljage in tovora na krov zrakoplova ter lahko zahteva, da se izkrcajo ali odstranijo iz zrakoplova, če tako zahtevajo okoliščine zagotovitve varnosti leta.
(6) Vodja zrakoplova lahko za zagotovitev poslušnosti in ohranjanja reda in discipline na krovu zrakoplova ter če je glede na okoliščine neogibno potrebno, da se prepreči ali odvrne dejanje, s katerim lahko oseba resno ogrozi varnost zrakoplova, življenje ali zdravje letalske posadke, kabinskega osebja ali potnikov ali huje poškoduje ali uniči prtljago ali tovor, naloži, da se tej osebi odvzame prostost. Vodja zrakoplova lahko tako osebo izkrca na najbližjem letališču, kjer pristane zrakoplov, in jo preda organu, pristojnemu za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon prekrškov in kaznivih dejanj, v Republiki Sloveniji ali zunaj nje.
(7) Za odvzem prostosti iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka omejitev prostosti, s katero se onemogočijo nadaljnja ravnanja iz prejšnjega odstavka. Ukrep odvzema prostosti izvedeta in nadzirata letalska posadka in kabinsko osebje. Oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti in o tem, da bo na najbližjem letališču, kjer bo zrakoplov pristal, predana organu, pristojnemu za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon prekrškov in kaznivih dejanj. Ukrep odvzema prostosti se izvaja najkrajši mogoči čas ob zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti osebe, ki ji je odvzeta prostost.
(8) Vodja zrakoplova takoj po pristanku organu iz šestega odstavka tega člena nudi vse potrebne informacije in dokaze, ki so pomembni za postopek o prekršku ali v zvezi z odkrivanjem in preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj, ki jih ta organ zahteva.
3. Druge določbe
Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za pilota na daljavo na sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki so urejeni v predpisih Evropske unije, ki določajo pravila in postopke za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov.
(omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka)
(1) Operator in letalska posadka, ki izvajata letalske operacije na podlagi predpisov Evropske unije, ki določajo tehnične zahteve in upravne postopke za letalske operacije, morata upoštevati omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka v skladu s temi predpisi.
(2) Minister določi omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka za operatorja in letalske posadke za letalske operacije, glede katerih predpisi Evropske unije ne urejajo omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka.
Piloti in osebje v letalstvu iz 5. točke 66. člena tega zakona vodijo zapise o času letenja v skladu s splošnimi akti agencije.
1. Domači zračni prevoz
(1) To poglavje določa pogoje in način za opravljanje domačega in mednarodnega zračnega prevoza na ozemlje Republike Slovenije, z njega ali čezenj.
(2) Letalski prevozniki ali operatorji s sedežem v državah članicah Evropske unije, Švicarski konfederaciji in državah članicah EGP se v skladu s predpisi Evropske unije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne štejejo za tuje letalske prevoznike ali tuje operatorje.
(3) Kabotaža ni dovoljena, razen če predpisi Evropske unije ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določajo drugače ali če ministrstvo izda dovoljenje tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju za izvajanje kabotaže, če je to v gospodarskem interesu Republike Slovenije in pod pogojem vzajemnosti.
(opravljanje domačega zračnega prevoza)
(1) Domači zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki ali operatorji v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi Evropske unije.
(2) Zračni prevoz iz prejšnjega odstavka se opravlja kot redni ali posebni zračni prevoz.
(3) Minister podrobneje določi način opravljanja domačega zračnega prevoza.
2. Mednarodni zračni prevoz
(1) Mednarodni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Mednarodni zračni prevoz iz prejšnjega odstavka se opravlja kot redni ali posebni zračni prevoz.
(mednarodni redni zračni prevoz)
(1) Mednarodni redni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pri opravljanju mednarodnega rednega zračnega prevoza pravico do preleta ozemlja Republike Slovenije brez pristanka in pravico do pristanka na ozemlju Republike Slovenije v nekomercialne namene brez dovoljenja ministrstva, če to pravico državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja, priznavajo mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pravico opravljati mednarodni redni zračni prevoz v Republiko Slovenijo, iz nje in čez njeno ozemlje na podlagi dovoljenja ministrstva. Dovoljenje se izda na podlagi in v skladu s pogoji mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo.
(4) Če mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka ni, lahko ministrstvo tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, ob pogoju vzajemnosti, izjemoma dovoli opravljanje rednega zračnega prevoza iz prejšnjega odstavka in izda dovoljenje.
(5) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi ministrstvo za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena najmanj 15 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza za vsako obdobje letenja oziroma v roku, določenem v mednarodni pogodbi, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi ministrstvo za izdajo dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena najmanj 45 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza.
(6) Spremembe ali dopolnitve k že izdanemu dovoljenju iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena tuji letalski prevoznik ali tuji operator predloži ministrstvu najmanj 10 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza s predvidenimi spremembami, razen če z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni dogovorjeno drugače.
(7) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ministrstvo seznani s spremembo reda letenja, o čemer ministrstvo izda dovoljenje.
(8) Ministrstvo lahko zavrže vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, če letalski prevozniki ali operatorji z operativno licenco, ki jo je izdala agencija, nimajo enakih pravic v državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja (načelo vzajemnosti).
(9) Dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena se šteje za neveljavno, če je imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika (AOC) neveljavno.
(vloga in izdaja dovoljenja za mednarodni redni zračni prevoz)
(1) Vloga za izdajo dovoljenja iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke:
1. ime ali firmo tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja ter njegov sedež oziroma stalno prebivališče oziroma stalni naslov v tujini,
2. številko leta,
3. tip, državno pripadnost in registrsko oznako zrakoplova,
4. kapaciteto zrakoplova,
5. namen leta,
6. letališče vzletanja in pristajanja,
7. red letenja,
8. čas vzleta,
9. oznako in številko leta marketinškega in dejanskega operatorja v primeru veljavnosti dogovorov o letih pod skupno oznako,
10. navedbo, ali bo prevoz opravljen na podlagi lastništva ali pogodbe o zakupu zrakoplova brez posadke ali pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko, ter
11. o prevozu nevarnega blaga.
(2) K vlogi iz prejšnjega odstavka tuji letalski prevoznik ali tuji operator priloži:
1. dokazilo o zavarovanju odgovornosti tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi, tovoru oziroma pošti, tretjim osebam, v skladu s predpisi Evropske unije,
2. spričevalo letalskega prevoznika (AOC) in operativne specifikacije,
3. operativno licenco ali drugo enakovredno dovoljenje,
4. potrdilo o registraciji,
5. spričevalo o plovnosti in potrdilo o pregledu plovnosti,
6. spričevalo o hrupu,
7. kopijo pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko,
8. potrdilo, da je program varovanja tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja odobren od letalskih oblasti države, ki je določila tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja zrakoplova oziroma na zahtevo ministrstva program varovanja tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja,
9. red letenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače, ter
10. druge dokumente, vezane na zrakoplov ali konkretno operacijo, za katere ministrstvo oceni, da so potrebni za izdajo dovoljenja.
(3) Dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena ministrstvo izda posebej za poletno in zimsko obdobje letenja, če ni dogovorjeno drugače.
(4) Ministrstvo izda dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena, če je vloga v skladu s pogoji iz dvostranske ali večstranske mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ter če tuji letalski prevoznik ali tuji operator izpolnjuje varnostne zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(5) O odločitvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo takoj obvesti agencijo, ministrstvo, pristojno za obrambo, in izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
(6) Minister določi obliko in način izdaje dovoljenja za mednarodni redni zračni prevoz.
(mednarodni posebni zračni prevoz)
(1) Mednarodni posebni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pri opravljanju zračnega prevoza iz prejšnjega odstavka pravico do preleta ozemlja Republike Slovenije brez pristanka in pravico do pristanka na ozemlju Republike Slovenije v nekomercialne namene brez dovoljenja ministrstva, razen v primeru prevoza nevarnega blaga.
(3) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pravico opravljati zračni prevoz iz prvega odstavka tega člena v Republiko Slovenijo, iz nje ali čez njeno ozemlje na podlagi dovoljenja ministrstva.
(4) Ministrstvo izda dovoljenje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, če je vloga v skladu s pogoji iz dvostranske ali večstranske mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, in če tuji letalski prevoznik ali tuji operator izpolnjuje varnostne zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(5) Dovoljenje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena se šteje za neveljavno, če je imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika (AOC) neveljavno.
(vloga in izdaja dovoljenja za mednarodni posebni zračni prevoz)
(1) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi za izdajo dovoljenja iz drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena:
– za izvedbo enega do štirih letov najmanj tri delovne dneve pred dnevom izvedbe prvega leta,
– za izvedbo več kot štirih letov najmanj sedem delovnih dni pred dnevom izvedbe prvega leta.
(2) V nujnih ali posebej utemeljenih primerih se rok iz prejšnjega odstavka lahko skrajša. Če datum in čas vzleta ob vlogi za serijo letov nista določena za vse lete v seriji letov, tuji letalski prevoznik ali tuji operator ministrstvu sporoči datum in čas vzleta najpozneje 24 ur pred letom.
(3) Vloga za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora smiselno vsebovati podatke in priloge iz prvega in drugega odstavka 90. člena tega zakona. Tuji letalski prevoznik ali tuji operator mora k vlogi priložiti še kopijo pogodbe o zakupu leta (čarterska pogodba).
(4) Ministrstvo lahko zavrže vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, če letalski prevozniki ali operatorji z operativno licenco, ki jo je izdala agencija, nimajo enakih pravic v državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja (načelo vzajemnosti).
(5) Z odločitvijo iz četrtega odstavka prejšnjega člena ministrstvo takoj seznani agencijo, ministrstvo, pristojno za obrambo, in izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
(6) Minister določi obliko in način za izdajo dovoljenja za mednarodni posebni zračni prevoz.
(izjeme za mednarodni posebni zračni prevoz)
(1) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ne potrebuje dovoljenja ministrstva za mednarodni posebni zračni prevoz iz prejšnjega člena za prelet ozemlja Republike Slovenije, pristanek na njem ali odhod z njega, če gre za mednarodni posebni zračni prevoz z zrakoplovi, katerih največja vzletna masa ne presega 5700 kg.
(2) Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ne potrebuje dovoljenja za prelet ozemlja Republike Slovenije, pristanek na njem ali odhod z njega, če gre za:
– zasebni let,
– nujni let v medicinske ali humanitarne namene,
– let zrakoplova s pristankom v sili,
– let zrakoplova za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ali
– let zrakoplova za iskanje in reševanje.
(elektronsko poslovanje z letalskimi prevozniki v tujini)
(1) Pisne vloge za izdajo dovoljenja iz 90. in 92. člena tega zakona se lahko vlagajo po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
(2) Vročanje dokumentov se opravi na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(pravica tujega letalskega prevoznika)
V Republiki Sloveniji lahko tuji letalski prevoznik, ki opravlja mednarodni zračni prevoz v Republiko Slovenijo, na podlagi določb mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo, odpre predstavništvo v skladu z določbami mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, in če izpolnjuje splošne pogoje, predpisane za opravljanje gospodarske dejavnosti.
(preklic, začasni odvzem in omejitev dovoljenja za mednarodni redni in posebni zračni prevoz)
(1) Dovoljenje iz 89. in 91. člena tega zakona lahko ministrstvo prekliče, začasno odvzame ali omeji, če imetnik opravlja mednarodni redni ali posebni zračni prevoz v nasprotju z izdanim dovoljenjem in če se stanje ne popravi v roku, ki ga določi ministrstvo ali agencija.
(2) Preklic, začasni odvzem ali omejitev dovoljenja tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, izdan na podlagi mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo, se opravi v skladu z določbami tega sporazuma.
(splošne dolžnosti letalskega prevoznika ali operatorja)
(1) Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji opravljajo domači ali mednarodni redni zračni prevoz v skladu z redom letenja za obdobje letenja in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Red letenja morajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji objaviti pred začetkom njegove veljavnosti za obdobje letenja.
(2) Med veljavnostjo reda letenja smejo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji ustaviti zračni prevoz na progi oziroma spremeniti red letenja na njej, o čemer morajo na primeren način predhodno obvestiti potnike.
(3) Letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator mora z redom letenja mednarodnega rednega zračnega prevoza predhodno seznaniti ministrstvo.
(4) Letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator, ki pripelje tujca, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, mora tako osebo odpeljati iz Republike Slovenije v roku, ki mu ga določi policija. Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s tem (nastanitev, oskrba, prevoz), krije letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator, ki je tujca pripeljal.
3. Sporočanje podatkov o potnikih
(1) Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji morajo na zahtevo organov, pristojnih za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, do konca prijave potnikov na let sporočiti podatke o potnikih, ki jih bodo prepeljali na določeni mejni prehod, čez katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države članice Evropske unije.
(2) Sporočijo se naslednji podatki potnika, prijavljenega na let (API): osebno ime potnika, rojstni podatki (dan, mesec, leto), državljanstvo, podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura ter kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta in številka potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika ter mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika.
(3) Sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka ne izključuje obveznosti letalskih prevoznikov iz 26. člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L št. 239 z dne 22. 9. 2000, str. 19).
(1) Obdelava podatkov iz prejšnjega člena se izvaja na naslednji način:
– podatki se sporočijo organom, pristojnim za izvajanje kontrole oseb na zunanjih mejah, čez katere bo potnik vstopil na ozemlje Republike Slovenije;
– podatke sporočijo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji tako, da jih elektronsko ali v primeru okvare kako drugače ustrezno sporočijo organom, pristojnim za izvajanje mejnih kontrol na določenem mejnem prehodu, čez katerega bo potnik vstopil na ozemlje Republike Slovenije. Organi, pristojni za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, podatke shranijo v začasno datoteko;
– po vstopu potnikov organi iz prve alineje tega odstavka izbrišejo podatke v 24 urah po njihovem prejemu, razen kadar so podatki pozneje potrebni za izvajanje zakonskih pooblastil organov, pristojnih za izvajanje kontrol oseb na zunanjih mejah, v skladu s predpisi Republike Slovenije in ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov;
– letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji morajo v 24 urah po prihodu zrakoplova v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena izbrisati osebne podatke, ki so jih zbrali in sporočili mejnim organom v zvezi z izvajanjem določb iz prejšnjega in tega člena.
(2) Osebne podatke iz prejšnjega člena lahko pristojni organi Republike Slovenije uporabljajo za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, za izvajanje določb tega člena in za izvajanje kazenskih določb tega zakona, ki se nanašajo na obdelavo in sporočanje podatkov o potnikih, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji obveščajo potnike o obdelavi podatkov iz prejšnjega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(pošiljanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji)
(1) Za izvajanje pooblastil v zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o potnikih v zračnem prevozu, ki jih določa zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji policiji pošiljajo podatke o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR). Podatke o potnikih sporočajo brezplačno s potisnim pošiljanjem sproti za mednarodni redni in mednarodni posebni zračni prevoz, ki ga letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji opravljajo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije. Potisno pošiljanje podatkov je metoda, s katero letalski prevozniki v elektronski obliki sporočijo podatke, ki jih potrebuje policija, letalski prevozniki pa lahko ohranijo nadzor nad tem, katere podatke zagotavljajo.
(2) Pošiljajo se naslednji podatki o potnikih iz prejšnjega odstavka:
1. osebno ime potnika,
2. datum rezervacije letalske vozovnice,
3. podatki iz letalske vozovnice, vključno s številko letalske vozovnice, datumom izdaje, podatkom o enosmernih letalskih vozovnicah in navedbo cene letalske vozovnice s pripadajočimi pristojbinami,
4. identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika,
5. poštni naslov, telefonska številka in elektronski naslov potnika,
6. potovalni status potnika, vključno s potrditvami, prijavo na let, informacijami o neizkoriščenih in neodpovedanih rezervacijah letalskih vozovnic ter informacijami o letalskih vozovnicah brez rezervacije,
7. podatki o načinu plačila letalske vozovnice, vključno z naslovom za izstavitev računa,
8. podatki o sedežu in prtljagi potnika,
9. podatek v zvezi s statusom potnika v okviru programa zvestobe določene letalske družbe ali skupine letalskih družb ter identifikacijska številka tega potnika kot pogostega potnika,
10. informacije o mladoletnikih brez spremstva, mlajših od 18 let, kot so osebno ime in spol, starost, znanje jezikov, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri odhodu in njegovo sorodstveno razmerje z mladoletnikom, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri prihodu in njegovo sorodstveno razmerje z mladoletnikom, podatki o zastopniku ob odhodu in prihodu,
11. predvideni datum potovanja,
12. popolni načrt potovanja,
13. podatki v zvezi z letom, vključno z informacijami o letih pod skupno oznako,
14. število in osebna imena drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo letalske vozovnice,
15. informacije o ločitvi skupne rezervacije letalskih vozovnic zaradi spremembe ali odpovedi poti enega ali več potnikov,
16. podatki o potovalni agenciji oziroma potovalnem agentu,
17. vse naknadne spremembe podatkov iz 1. do 16. točke tega odstavka,
18. vsi zbrani podatki potnika, prijavljenega na let (API): osebno ime potnika, rojstni podatki (dan, mesec, leto), spol, državljanstvo, podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura ter kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta, številka, država izdaje in datum izteka veljavnosti potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika, mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen let letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji pošljejo policiji dvakrat, in sicer od 24 do 48 ur pred načrtovanim časom odhoda leta in takoj po zaprtju leta. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji lahko pošljejo policiji v roku samo naknadne spremembe podatkov iz 1. do 15. točke prejšnjega odstavka. Let je zaprt, ko so potniki že vkrcani na letalo v pripravi na odhod in se ne morejo več vkrcati ali izkrcati. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji podatke o potnikih izbrišejo v 24 urah po zaprtju leta.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega člena letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem v roku, določenem v prejšnjem odstavku, pošiljajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, kadar v okviru izvajanja svoje pridobitne oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v mednarodnem rednem in mednarodnem posebnem zračnem prevozu. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji vse podatke za vsak posamezen let pošiljajo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(pošiljanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji na notranjih letih)
(1) Policiji se za namen preprečevanja, odkrivanja oziroma preiskovanja terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj pošljejo podatki o potnikih iz prejšnjega člena na notranjih letih.
(2) Pri obdelavi podatkov o potnikih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo ocene tveganj oziroma drugi pogoji in omejitve iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(dodatne obveznosti pri pošiljanju podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji)
(1) Če letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji zbirajo podatke iz 18. točke drugega odstavka 100. člena tega zakona in jih ne hranijo kot del podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR), jih sporočijo policiji s potisnim pošiljanjem v skladu s prvim odstavkom 100. člena tega zakona.
(2) Ne glede na tretji odstavek 100. člena tega zakona letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji na zahtevo enote policije, pristojne za zbiranje podatkov o potnikih, njihovo hrambo, obdelavo in pošiljanje teh podatkov ali rezultatov njihove obdelave, podatke iz drugega odstavka 100. člena tega zakona takoj pošljejo tudi ob drugem času, če je dostop do teh podatkov nujno potreben zaradi preprečitve konkretne varnostne grožnje v zvezi s terorističnimi ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji.
(3) Pri letih pod skupno oznako letalskega prevoznika, operatorja, tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja ali več letalskih prevoznikov, operatorjev, tujih letalskih prevoznikov ali tujih operatorjev je za pošiljanje podatkov iz drugega odstavka 100. člena tega zakona odgovoren letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevozniki ali tuji operator, ki izvaja let.
(4) Če zaradi tehničnih težav podatkov ni mogoče poslati na način, določen v prvem odstavku 99. člena tega zakona, letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji pošiljajo podatke na druge načine, ki izpolnjujejo zakonske zahteve glede varstva osebnih podatkov.
(5) Posamezni letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator in policija se za pošiljanje podatkov iz drugega odstavka 100. člena tega zakona predhodno dogovorita za uporabo skupnih protokolov in sistemsko podprtih oblik zapisa podatkov.
(6) Kadar letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji in druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, v okviru izvajanja svoje pridobitne oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v mednarodnem rednem in mednarodnem posebnem zračnem prevozu, seznanijo potnike s pošiljanjem podatkov o potnikih policiji zaradi njihove obdelave, kot jo določa zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, in z možnostmi njihovega pravnega varstva.
4. Financiranje javnega zračnega prevoza
(splošno o obveznosti javnih služb za redni zračni prevoz)
(1) Redni zračni prevoz se lahko opravlja v obliki gospodarske javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 293 z dne 31. 10. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2115 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z operativnimi licencami (UL L št. 426 z dne 17. 12. 2020, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1008/2008/ES) in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ki urejajo zračne prevoze na področju gospodarskih javnih služb.
(2) Vlada določi način izvajanja gospodarske javne službe, način izbora prog, financiranje in nadzor nad njenim izvajanjem.
(zagotavljanje letalske povezljivosti)
(1) Redni zračni prevoz se praviloma opravlja v tržnih pogojih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem dodeli pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti se dodeli kot zagonska pomoč za začetek obratovanja nove letalske proge, določene s programom iz četrtega odstavka 106. člena tega zakona, za prevoz potnikov na javno letališče na ozemlju Republike Slovenije ali z njega do enega kraja pristanka na ozemlju držav v skupnem evropskem zračnem prostoru.
(3) Pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti se določa s Smernicami o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C št. 99 z dne 4. 4. 2014, str. 3), zadnjič spremenjenimi s Sporočilom Komisije o podaljšanju prehodnega obdobja iz Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom v zvezi z regionalnimi letališči (UL C št. 244 z dne 11. 7. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom).
(4) Ukrep pomoči iz drugega odstavka tega člena se začne izvajati z dnem izdaje pozitivne odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom Evropske unije.
(5) Postopek dodelitve pomoči iz drugega odstavka tega člena se začne z vložitvijo pisne vloge za dodelitev pomoči na ministrstvo v skladu z javnim razpisom za večjo letalsko povezljivost. Vlada podrobneje določi merila in postopek javnega razpisa ob upoštevanju javnega interesa iz 3. člena tega zakona.
(6) Pomoč iz drugega odstavka tega člena se dodeli v obliki subvencije in je ni mogoče kombinirati z nobeno drugo vrsto pomoči. Neupravičeno prejeto pomoč mora upravičenec vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, s katero se mu naloži, da vrne znesek neupravičeno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prejete pomoči do plačila se plačajo zakonske zamudne obresti.
(7) Za potrebe tega podpoglavja izraz »letališka pristojbina« pomeni pristojbino, obračunano v korist upravnega organa letališča, ki jo plačajo uporabniki letališča za uporabo objektov, naprav in sredstev ter storitev, ki jih zagotavlja izključno upravni organ letališča, in ki je povezana s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter sprejemom in odpremo potnikov in tovora, vključno z dajatvami ali taksami, ki se plačajo za storitve zemeljske oskrbe, in taksami za centralizirano infrastrukturo za zemeljsko oskrbo.
(upravičenec do pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)
Upravičenec do pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti:
– je letalski prevoznik z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica Evropske unije ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora, v skladu z Uredbo 1008/2008/ES,
– opravlja ali bo opravljal mednarodni redni zračni prevoz potnikov,
– ima prometne pravice za opravljanje mednarodnega zračnega prevoza potnikov in
– ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom. Šteje se, da letalski prevoznik pogoj izpolnjuje, če odločba Evropske komisije še ni dokončna, letalski prevoznik pa je domnevno neupravičeno pridobljena sredstva položil na posebni skrbniški račun in z njimi ne razpolaga.
(pogoji in merila za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)
(1) Pomoč iz drugega odstavka 104. člena tega zakona se lahko dodeli pod naslednjimi pogoji:
– nova letalska proga bo začela obratovati šele po vložitvi pisne vloge za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti na ministrstvo,
– na povezavi, na kateri bo obratovala nova letalska proga, ne obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem ciljnem območju (100 km ali 60 min potovanja) in pod primerljivimi pogoji, zlasti v smislu dolžine potovanja,
– letalski prevoznik predloži izjavo, da nima dodeljene in ni kandidiral za dodelitev kakšne druge državne pomoči za obratovanje nove letalske proge, v zvezi s katero je vložil vlogo,
– letalski prevoznik predloži poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidno, da bo letalska proga, za katero bi prejel pomoč za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, po obdobju financiranja postala donosna zanj brez javnega financiranja, oziroma
– če letalski prevoznik ne predloži poslovnega načrta iz prejšnje alineje, mora zagotoviti nepreklicno zavezo letališču v obliki pisne izjave, ki jo predloži ob vlogi, da bo proga delovala še najmanj tako dolgo, kot je dolgo obdobje, za subvencioniranje katerega letalski prevoznik kandidira.
(2) Poslovni načrt iz četrte alineje prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o novi letalski progi z opredelitvijo razporeda letov,
– podatke o predvidenem številu potnikov,
– podatke o donosnosti ob izteku obdobja javnega financiranja,
– podatke o obdobju poslovanja po prenehanju javnega financiranja in
– način trženja nove proge, da se zagotovi cilj donosnosti do konca obdobja javnega financiranja.
(3) Osnovna merila za dodelitev pomoči so:
1. število dodatno prepeljanih potnikov v enem letu,
2. letenje v časovnem bloku,
3. število letalskih povezav letalskega prevoznika z namembnega letališča,
4. red letenja na letališča Republike Slovenije, na katerih se opravlja mednarodni zračni prevoz potnikov,
5. višina letalske prevoznine in
6. doseganje trajnosti v letalstvu.
(4) Minister v soglasju z ministrom ali ministrico, pristojno za gospodarstvo, v programu za zagotovitev večje letalske povezljivosti določi letalske proge, ki bodo upravičene do sofinanciranja. Program se objavi na spletni strani ministrstva.
(višina in obdobje pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)
(1) Pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti se lahko dodeli v višini do največ 50 odstotkov stroškov letališke pristojbine iz sedmega odstavka 104. člena tega zakona v zvezi z novo letalsko progo za obdobje največ treh let.
(2) Odstotek financiranja za posamezno novo letalsko progo se določi v programu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
V. LETALSKE OPERACIJE IN PREVOZ NEVARNEGA BLAGA
1. Letalske operacije
(spričevala, odobritve, dovoljenja ali druge listine)
(1) Letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, druge komercialne operacije, nekomercialne operacije in specializirane operacije (v nadaljnjem besedilu: letalske operacije) se izvajajo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Letalske operacije iz prejšnjega odstavka izvajajo operatorji, ki imajo spričevalo, odobritev, dovoljenje ali drugo listino ali so podali izjavo.
(3) Spričevalo, odobritev, dovoljenje ali drugo listino iz prejšnjega odstavka izda agencija, usposobljeni subjekt oziroma pooblaščena organizacija, če je tako določeno s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(4) Letalske operacije komercialnega zračnega prevoza izvaja operator, ki je pridobil operativno licenco, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom izda agencija, če se operativna licenca glede na vrsto zračnega prevoza zahteva.
(5) Za izvajanje letalskih operacij z zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, je potrebno spričevalo, odobritev, dovoljenje ali druga listina, ki jo izda agencija ali pooblaščena organizacija. Minister določi:
1. način in pogoje izvajanja letalskih operacij,
2. usposobljenost osebja,
3. plovnost zrakoplovov,
4. organiziranost operatorja,
5. opremo zrakoplova in
6. druge zahteve za varno delovanje zrakoplova.
(6) Za izvajanje letalskih operacij z napravami za prosto letenje je potrebno spričevalo, odobritev, dovoljenje ali druga listina, ki jo izda agencija ali pooblaščena organizacija. Vlada določi način in pogoje izvajanja letalskih operacij z napravami za prosto letenje, dodatne zahteve glede usposobljenosti in opreme ter organiziranosti operatorja.
(spričevalo letalskega prevoznika (AOC))
Spričevalo letalskega prevoznika (AOC) je listina, ki jo izda agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in s katero se dokazuje izpolnjevanje pogojev glede osebja in organiziranosti, da se lahko zagotavlja varno delovanje zrakoplovov pri izvajanju letalskih operacij, ki so določene v spričevalu letalskega prevoznika (AOC).
(specializirane operacije tujih operatorjev)
(1) Specializirane operacije lahko izvaja tuji operator, če pridobi dovoljenje agencije ali pooblaščene organizacije.
(2) Tuji operator za pridobitev dovoljenja za izvajanje specializiranih operacij iz prejšnjega odstavka agenciji ali pooblaščeni organizaciji dokaže, da:
– izpolnjuje pogoje, določene v predpisih Evropske unije, ki urejajo letalske operacije, ali predpisih iz petega in šestega odstavka 108. člena tega zakona, in
– obstajajo operativne potrebe za izvajanje specializiranih operacij, hkrati pa specializiranih operacij ni mogoče izvesti z operatorjem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena je omejeno na največ eno leto ali pa na izvedbo posamezne specializirane operacije ali več specializiranih operacij.
(4) Izvajanje specializiranih operacij z visokim tveganjem tujim operatorjem ni dovoljeno.
(letalske prireditve in letalska tekmovanja)
(1) Za letalske prireditve in letalska tekmovanja je treba pridobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija ali pooblaščena organizacija v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ali se predloži izjava organizatorja.
(2) Posebno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda po preveritvi pogojev glede organizatorja letalske prireditve ali letalskega tekmovanja, obveznosti udeležencev, zračnega prostora in dokumentacije glede na obseg letalske prireditve in letalskega tekmovanja, vrste zrakoplovov in naprav za prosto letenje, ki sodelujejo, ter zračni prostor, v katerem letalska prireditev ali letalsko tekmovanje poteka.
(3) Minister podrobneje določi pogoje za pridobitev posebnega dovoljenja za letalske prireditve in letalska tekmovanja ali predložitev izjave organizatorja iz tega člena.
(pogodbe o najemu in dajanju zrakoplovov v nadaljnjo uporabo)
(1) Operator za najem zrakoplova pridobi odobritev agencije ali usposobljenega subjekta v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo letalske operacije in skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov.
(2) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova, ki da zrakoplov v nadaljnjo uporabo za manj kot šest mesecev, kar ni najem iz prejšnjega odstavka, agenciji ali pooblaščeni organizaciji predloži v odobritev postopek o dajanju zrakoplova v nadaljnjo uporabo. O dajanju zrakoplova v nadaljnjo uporabo lastnik oziroma uporabnik zrakoplova obvešča agencijo ali pooblaščeno organizacijo v skladu z navodili agencije.
(3) Agencija določi vsebino postopka o dajanju zrakoplova v nadaljnjo uporabo in navodila o načinu obveščanja agencije o sklenjenih pogodbah.
(začasni odvzem, omejitev in preklic veljavnosti spričevala, odobritve, dovoljenja ali druge listine)
(1) Če agencija ali usposobljeni subjekt ugotovi, da se pravice iz spričevala letalskega prevoznika (AOC) ali drugih listin iz tega poglavja izvršujejo tako, da se kršijo veljavni predpisi, pogoji ali omejitve, agencija ali usposobljeni subjekt začasno odvzame ali omeji opravljanje dejavnosti, dokler niso kršitve odpravljene, ali prekliče veljavnost te listine v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve. Začasno odvzeto ali preklicano listino imetnik vrne agenciji ali usposobljenemu subjektu.
2. Prevoz nevarnega blaga
(uporaba predpisov glede prevoza nevarnega blaga)
Prevoz nevarnega blaga v zračnem prometu se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja prevoz nevarnega blaga, razen če ta zakon ne določa drugače, ter v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.
(prevoz nevarnega blaga po zraku)
(1) V Republiko Slovenijo, iz nje ali čez njeno ozemlje ne sme nihče, ne glede na položaj, ali kot lastnik zrakoplova, operator, pošiljatelj, prejemnik, špediter, organizator, potnik ali član posadke:
– prevažati blaga na zrakoplovu ali tujem zrakoplovu, ki je na podlagi mednarodnih standardov, priporočenih praks in navodil ICAO ter tehničnih navodil ICAO razvrščeno kot nevarno blago, razen če so za tak prevoz izpolnjeni pogoji in je zagotovljena skladnost;
– prevažati blaga na zrakoplovu ali tujem zrakoplovu, ki je na podlagi mednarodnih standardov, priporočenih praks in navodil ICAO ter tehničnih navodil ICAO razvrščeno kot prepovedano nevarno blago, razen če prevoz ni izjemoma dovoljen;
– prevažati blaga na zrakoplovu, ki ga je na podlagi mednarodnih standardov, priporočene prakse in navodil ICAO ter tehničnih navodil ICAO vedno prepovedano prevažati po zraku.
(2) Kadar je to potrebno za doseganje interesov varnosti, javnega reda, mednarodnih odnosov ali podobnih državnih interesov, lahko vlada s sklepom prepove prevažanje nevarnega blaga po zraku na zrakoplovih in tujih zrakoplovih.
(omejitve za prevoz vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme)
Na zrakoplovih in tujih zrakoplovih je prevoz vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme prepovedan, razen s posebnim dovoljenjem ministrstva, pristojnega za obrambo in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve ter v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga ter promet z orožjem.
1. Splošne določbe
(1) Letališča izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi Evropske unije ali tem zakonom glede na namen letališča, ob upoštevanju letalskih operacij, zračnega prevoza in obsega zračnega prometa, ki se izvaja na njem.
(2) Za aerodrome, ki pridobijo listine v skladu s predpisi Evropske unije, se ta zakon uporablja le za vsebine, ki jih predpisi Evropske unije ne urejajo.
(3) Minister podrobneje določi tehnične, tehnološke in organizacijske zahteve za aerodrome glede na namen, ob upoštevanju letalskih operacij, zračnega prevoza in obsega zračnega prometa, ki se izvaja na njem, zahteve za izvajanje in vzdrževanje sistema upravljanja in glede priročnika aerodroma ter posebnosti in izjeme v zvezi z aerodromi.
(1) Letališča so javna in nejavna.
(2) Letališča se glede na namen razvrščajo na:
– letališča, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet,
– letališča, na katerih se opravlja notranji zračni promet, in
– letališča, na katerih se opravlja domači zračni promet.
(3) Na javnih letališčih se izvajajo mednarodni zračni promet, notranji zračni promet in domači zračni promet, na nejavnih letališčih pa le notranji zračni promet in domači zračni promet.
(pravica uporabe aerodroma)
(1) Aerodrom se uporablja za zračni promet v skladu s tem zakonom in akti, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Operator, letalski prevoznik, tuji operator in tuji letalski prevoznik, ki imajo dovoljenje za letenje v zračnem prostoru, imajo pravico do uporabe aerodroma v skladu z veljavnimi predpisi in dovoljenjem za obratovanje aerodroma.
(uporaba letališč za vojaški zračni promet)
(1) Na letališčih se vojaški zračni promet izvaja v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Na letališču se lahko gradijo in uporabljajo objekti in naprave za potrebe obrambe, če to ne vpliva na varnost zračnega prometa.
2. Zahteve za aerodrome
(zahteve za aerodrome glede objektov in naprav ter služb)
(1) Na aerodromih se zagotavljajo objekti in naprave glede na letalske operacije, pogoje za operacije (VFR/IFR, dan/noč), zračni prevoz in obseg zračnega prometa.
(2) Na aerodromih se zagotavlja izvajanje nalog služb glede na letalske operacije, pogoje za operacije (VFR/IFR, dan/noč) in zračni prevoz; te službe so:
1. reševalna in gasilska služba,
2. služba za odstranjevanje zrakoplovov v okvari,
3. služba za vzdrževanje in nadzor objektov in naprav,
4. služba za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo divje živali,
5. služba za upravljanje ploščadi,
6. zemeljska oskrba in
7. druge službe, ki zagotavljajo varno in nemoteno delovanje aerodroma in jih upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča opredeli v priročniku aerodroma.
(3) Na javnih letališčih se zagotavlja izvajanje najmanj nalog služb iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka. Na nejavnih letališčih se zagotavlja izvajanje najmanj nalog služb iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(4) Glede na namen letališča in ob upoštevanju letalskih operacij na javnem letališču lahko delujejo:
– izvajalec storitev ATM/ANS,
– policija,
– carinski organ,
– inšpekcijske službe (na primer zdravstvena, veterinarska, fitopatološka služba),
– nujna medicinska pomoč.
(5) Upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča pripravi priročnik aerodroma in deluje v skladu z njim. Priročnik aerodroma vsebuje splošne informacije o letališču, tehnične podatke o aerodromu, objektih in napravah, izpolnjevanje zahtev glede sistema upravljanja, če je relevantno, zahtev glede usposobljenosti in usposabljanja osebja, operativne postopke na aerodromu in načrte v primeru izrednih varnostnih dogodkov ter varnostne ukrepe.
(6) Minister podrobneje določi izvajanje nalog služb, ki morajo biti organizirane na aerodromu glede na namen letališča, ob upoštevanju letalskih operacij, ki se na njem izvajajo, in zahteve, ki morajo biti izpolnjene v zvezi z njimi.
(vzletanje in pristajanje zunaj aerodroma)
(1) Zrakoplovi, ki jim to omogočajo letalne zmožnosti, smejo za vzletanje in pristajanje uporabljati poleg aerodroma tudi druge urejene površine, ki jih operator ali vodja zrakoplova izbere za izvedbo operacije, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Zrakoplovi smejo pristati in vzleteti tudi zunaj aerodroma, če morajo pristati zaradi višje sile ali nevarnosti. Zunaj aerodroma lahko pristajajo tudi zrakoplovi, ki izvajajo posebne operacije, kot so opredeljene v pravilih letenja.
(3) Minister podrobneje določi pogoje za pristanke in vzlete zunaj aerodromov ali uporabo drugih urejenih površin.
(cona prometa na aerodromu)
(1) Na aerodromu, na katerem se ne zagotavljajo službe zračnega prometa, se opredeli cona prometa na aerodromu. Upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča za namen koordinacije prometa na aerodromu v coni prometa na aerodromu zagotovi koordinatorja prometa na aerodromu.
(2) Minister podrobneje opredeli dimenzije cone prometa na aerodromu, zahteve v zvezi s prometom na aerodromu in zahteve glede usposobljenosti za koordinatorja prometa na aerodromu.
(postopki za vzletanje in pristajanje zrakoplovov)
(1) Oblikovanje, določanje in vzdrževanje instrumentalnih postopkov za vzletanje zrakoplovov z aerodromov, na katerih so zagotovljene službe zračnega prometa, in pristajanje zrakoplovov na takih aerodromih se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ob upoštevanju mednarodnih standardov, priporočenih praks in navodil ICAO.
(2) Agencija določi način oblikovanja, določanja in vzdrževanja instrumentalnih postopkov za vzletanje zrakoplovov z aerodromov iz prejšnjega odstavka in pristajanje zrakoplovov na njih ter pogoje, ki jih morajo v zvezi s tem izpolnjevati organizacije.
(3) Postopke za vzletanje zrakoplovov z aerodromov, na katerih ni zagotovljenih služb zračnega prometa, in pristajanje zrakoplovov na takih aerodromih z navodili določi obratovalec nejavnega letališča.
(4) Postopki za vzletanje zrakoplovov z aerodromov iz prejšnjega odstavka in pristajanje zrakoplovov na njih se uporabljajo v zračnem prometu, ko zanje poda soglasje agencija.
(5) Minister podrobneje določi vsebino navodil o načinih in postopkih za vzletanje zrakoplovov z aerodromov, na katerih ni zagotovljenih služb zračnega prometa, in pristajanje zrakoplovov na takih aerodromih.
(objava podatkov o letališču)
(1) Upravljavec javnega letališča objavi podatke o letališču, aerodromu, letaliških pristojbinah, nadomestilih in cenah storitev z objavo letalskih informacij.
(2) Obratovalec nejavnega letališča objavi vsaj podatke o letališču, aerodromu, coni prometa na aerodromu in postopkih za vzletanje in pristajanje zrakoplovov.
3. Uporaba javnih letališč
(obratovanje javnih letališč)
(1) Obratovanje javnega letališča zajema upravljanje letališča ter vodenje, vzdrževanje, razvoj, posodabljanje in graditev letališke infrastrukture iz 145. člena tega zakona, ki je primarno namenjena zračnemu prevozu, ter izvajanje nalog služb iz drugega odstavka 121. člena tega zakona.
(2) Obratovanje javnega letališča izvaja pravna oseba, ki je registrirana za to dejavnost in je pridobila dovoljenje za obratovanje aerodroma v skladu s 137. členom tega zakona.
(3) Upravljavec javnega letališča izvaja svojo dejavnost na ustrezen, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način za vse uporabnike letališča pod enakimi pogoji ter tako, da se zagotavlja javni interes iz 3. člena tega zakona.
(4) Upravljavec javnega letališča izpolnjuje zahteve glede razvoja in zagotavljanja prostorskih in časovnih zmogljivosti javnega letališča, ki so v javnem interesu, v skladu z državno celostno prometno strategijo in nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije iz 16. člena tega zakona.
(5) Obratovanje javnega letališča, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet, se praviloma zagotavlja v tržnih pogojih.
(javno letališče in opravljanje mednarodnega zračnega prometa)
(1) Vlada na predlog ministra, v soglasju z ministri, pristojnimi za finance, notranje zadeve, zaščito in reševanje, varovanje okolja, ohranjanje narave, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo, s sklepom določi javna letališča.
(2) Vlada na predlog ministra, v soglasju z ministri, pristojnimi za finance, notranje zadeve, zaščito in reševanje, varovanje okolja, ohranjanje narave, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo, s sklepom določi javna letališča, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet.
(3) Na podlagi vloge upravljavca javnega letališča ali obratovalca nejavnega letališča lahko ministrstvo, potem ko agencija določi pogoje glede zagotavljanja varnosti zračnega prometa, s sklepom in v soglasju z ministri iz prejšnjega odstavka dovoli začasno opravljanje mednarodnega zračnega prometa. Ministrstvo določi čas trajanja dovoljenja.
(4) Dovoljenje za začasno opravljanje mednarodnega zračnega prometa iz prejšnjega odstavka se za posamezno letališče lahko izda samo enkrat v koledarskem letu, z veljavnostjo največ enega meseca.
(podelitev koncesije za gradnjo oziroma obratovanje letališča)
(1) Gradnjo oziroma obratovanje javnega letališča, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet, Republika Slovenija lahko zagotovi s podelitvijo koncesije. O pogojih koncesije odloči vlada s koncesijskim aktom. Izbor koncesionarja opravi vlada na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(2) Gradnjo oziroma obratovanje letališča, ki je v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti, samoupravna lokalna skupnost lahko zagotovi s podelitvijo koncesije.
(3) Pogoj za izdajo koncesijskega akta za letališče na območju s statusom po predpisih o ohranjanju narave ali na njegovem vplivnem območju je skladnost gradnje ali obratovanja letališča s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Za sprejetje koncesijskega akta je treba pridobiti pozitivno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(financiranje javnega letališča)
(1) Javno letališče se lahko financira iz javnih sredstev kot pomoč letališčem za tekoče poslovanje oziroma kot pomoč za naložbe v skladu s Smernicami o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom, predpisom Evropske unije, ki ureja razglasitev nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom, oziroma predpisom Evropske unije, ki ureja pomoč de minimis.
(2) Vlada določi pogoje in merila dodelitve pomoči javnim letališčem iz prejšnjega odstavka.
(3) Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v obsegu in na način, ki sta potrebna za zagotovitev javnega interesa iz 3. člena tega zakona, ga lahko zagotovi vlada v obliki gospodarske javne službe v skladu s Smernicami o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom.
(4) Vlada določi način izvajanja gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka, pogoje financiranja in nadzor nad njenim izvajanjem.
(odbor uporabnikov javnega letališča)
(1) Odbor uporabnikov letališča, ki zastopa interese uporabnikov letališča, se ustanovi na javnem letališču.
(2) Vlada podrobneje določi ustanovitev, sestavo in način delovanja odbora uporabnikov javnega letališča in njegove naloge.
(obratovalni čas javnega letališča)
(1) Obratovalni čas javnega letališča določi upravljavec javnega letališča po predhodnem usklajevanju z odborom uporabnikov javnega letališča, agencijo, izvajalci služb iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ter subjekti iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, ministrstvom, pristojnim za obrambo, in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in ga objavi.
(2) Če upravljavec javnega letališča po predhodnem usklajevanju iz prejšnjega odstavka ne doseže soglasja, določi obratovalni čas javnega letališča minister.
(3) Zrakoplovi lahko vzletajo in pristajajo izven obratovalnega časa javnega letališča le v soglasju z upravljavcem javnega letališča.
(4) Vlada podrobneje določi postopek usklajevanja obratovalnega časa javnih letališč glede na prometno obdobje.
(5) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, lahko začasno odredi obratovanje javnega letališča tudi izven obratovalnega časa, če je to potrebno za uresničevanje obrambnih potreb države.
(izvajanje storitev zemeljske oskrbe in samooskrbe na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza)
(1) Ta člen se glede izvajanja storitev zemeljske oskrbe uporablja za javno letališče, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza in katerega letni promet ni manjši od dveh milijonov potnikov ali 50.000 ton tovora.
(2) Ta člen se glede samooskrbe uporablja za javno letališče, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza in katerega letni promet ni manjši od milijona potnikov ali 25.000 ton tovora.
(3) Storitve zemeljske oskrbe in samooskrbe na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, lahko izvajajo upravljavec javnega letališča, uporabnik letališča ali izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve glede izvajanja teh storitev.
(4) Upravljavec javnega letališča, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, mora omogočiti uporabnikom letališča, da opravljajo samooskrbo, in drugim izvajalcem storitev, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe za tretje osebe, z dostopom do letališke infrastrukture v obsegu, ki je potreben za opravljanje storitev zemeljske oskrbe. Prostor, ki je na javnem letališču na voljo za storitve zemeljske oskrbe, se mora razdeliti med različne izvajalce storitev zemeljske oskrbe in med samooskrbovalne uporabnike letališča na način in v obsegu, ki sta potrebna za uveljavljanje njihovih pravic in omogočata konkurenco.
(5) Dostop do letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka se zagotavlja ob upoštevanju naslednjih pravil in meril:
1. skupne infrastrukture in skupna območja, na katerih se izvajajo storitve zemeljske oskrbe, morajo biti primerne velikosti in vzdrževana;
2. pogoji za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij izvajalcem storitev zemeljske oskrbe ne smejo nalagati obveznosti, ki niso združljive z dejavnostjo storitev zemeljske oskrbe;
3. pri dodeljevanju prostora ali določanja vrstnih redov uporabe skupnih infrastruktur in skupnih območij mora biti ob zagotavljanju varnosti in nemotenosti zračnega prometa zagotovljena enaka obravnava vseh uporabnikov skupnih infrastruktur za namene storitev zemeljske oskrbe;
4. vrstni red uporabe skupnih infrastruktur in skupnih območij se določi na podlagi vrstnega reda (časa) prispelih zahtevkov;
5. pogoji in navodila za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij ne smejo vsebovati različnih pogojev za samooskrbne uporabnike letališča, registrirane izvajalce in obratovalce letališč, če se skupne infrastrukture in skupna območja, ki jih upravljajo, uporabljajo za storitve zemeljske oskrbe;
6. pogoji in navodila za uporabljanje skupnih infrastruktur in skupnih območij, vključno z nadomestili za njihovo uporabo, morajo biti na voljo zainteresiranim;
7. morebitni količinski in podobni popusti pri morebitnem zaračunavanju nadomestil za uporabo skupnih infrastruktur in skupnih območij se smejo priznavati le v skladu z objavljenimi tarifami in cenami;
8. obratovalci skupnih infrastruktur in skupnih območij ne smejo delati razlike med izvajalci storitev zemeljske oskrbe na podlagi državljanstva oziroma med domačimi in tujimi ponudniki storitev zemeljske oskrbe oziroma med samooskrbovalnimi uporabniki letališča.
(6) Uporabnik letališča lahko za lastne potrebe zagotavlja samooskrbo in izvajalec zemeljske oskrbe za tretje osebe lahko izvaja storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, če izpolnjuje predpisane pogoje in zahteve za izvajanje posamezne vrste storitev zemeljske oskrbe in mu je agencija izdala dovoljenje za izvajanje storitev zemeljske oskrbe po preveritvi predpisanih pogojev in zahtev.
(7) Tujemu uporabniku letališča in tujemu izvajalcu storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe agencija izda dovoljenje za izvajanje storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe pod pogojem vzajemnosti.
(8) Pred izdajo dovoljenja iz šestega odstavka tega člena morata uporabnik javnega letališča in izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe agenciji dokazati ustrezno zavarovanje odgovornosti.
(9) Upravljavec javnega letališča, uporabnik letališča ali izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe vodi računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ki jih opravlja. Izvajanje takega ločenega računovodstva in preverjanje, da ni finančnih tokov med njegovo dejavnostjo izvajanja storitev zemeljske oskrbe in drugimi dejavnostmi, preverja neodvisni revizor.
(10) Vlada na predlog ministra, po predhodnem mnenju upravljavca javnega letališča, omeji pravico do samooskrbe na posameznem javnem letališču in število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, če to zahtevajo razlogi glede prostorskih zmožnosti letališča, zmogljivosti letališča glede na vrsto letalskih operacij, zračni prevoz, obseg zračnega prometa in stopnjo rabe površin na letališču. V posameznem primeru lahko vlada določi dodatne omejitve na najmanj na dva izvajalca storitev zemeljske oskrbe.
(11) Kadar veljajo omejitve iz prejšnjega odstavka, se izvajalci storitev zemeljske oskrbe izberejo po pravilih javnega naročanja za obdobje sedmih let. Izbiro opravi upravljavec javnega letališča iz prvega odstavka tega člena po posvetovanju z odborom uporabnikov. Če upravljavec javnega letališča sam izvaja te storitve, opravi izbiro ministrstvo po posvetu z odborom uporabnikov in upravljavcem javnega letališča. Obveznost izbire po pravilih javnega naročanja se ne nanaša na upravljavca javnega letališča in njegovo pravico opravljati storitve zemeljske oskrbe.
(12) Centralizirane infrastrukture na javnem letališču, na katerem se izvajajo letalske operacije komercialnega zračnega prevoza, ki se uporabljajo za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, katerih kompleksnost, stroški ali vpliv na okolje ne dopuščajo deljenja ali podvajanja sistemov, kot so na primer sistemi razvrščanja prtljage, razledenitve, prečiščevanja vode in distribucije goriva, vodi in upravlja upravljavec javnega letališča. Izvajalci storitev zemeljske oskrbe in samooskrbovani uporabniki letališč morajo uporabljati tako infrastrukturo.
(13) Vlada podrobneje določi izvajanje samooskrbe in storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, dostop do letališke infrastrukture, izjeme glede izvajanja vrste storitev zemeljske oskrbe, postopek izbire izvajalcev storitev zemeljske oskrbe in način izvedbe posvetovanj v zvezi z izvajanjem storitev zemeljske oskrbe ter vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur ob upoštevanju predpisov Evropske unije.
(letališke pristojbine, nadomestila za uporabo centraliziranih infrastruktur, cene storitev zemeljske oskrbe in pristojbine za varovanje)
(1) Upravljavec javnega letališča lahko uporabnikom letališča zaračunava letališke pristojbine, nadomestila za uporabo centraliziranih infrastruktur, izvajanje storitev zemeljske oskrbe in pristojbine za varovanje v skladu s predpisi Evropske unije ali tem zakonom.
(2) Upravljavec javnega letališča se v postopku oblikovanja letaliških pristojbin in nadomestil za uporabo centraliziranih infrastruktur posvetuje z odborom uporabnikov javnega letališča.
(3) Izvajalec storitev zemeljske oskrbe se pred določitvijo cen svojih storitev posvetuje z odborom uporabnikov javnega letališča. Upravljavec javnega letališča, ki je tudi izvajalec storitev zemeljske oskrbe, vodi računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ki jih opravlja. Izvajanje takega ločenega računovodstva ter preverjanje, da ni finančnih tokov med njegovo dejavnostjo izvajanja storitev zemeljske oskrbe in drugimi dejavnostmi, preverja neodvisni revizor.
(4) Če odbor uporabnikov javnega letališča v postopku oblikovanja letaliških pristojbin oporeka primernosti pristojbin, o letaliških pristojbinah odloči ministrstvo. Odločitev ministrstva velja največ šest mesecev. Ministrstvo lahko veljavnost odločitve podaljša za nadaljnjih šest mesecev, po predhodnem posvetovanju z zadevnimi stranmi, če oziroma dokler odbor uporabnikov javnega letališča oporeka primernosti letaliških pristojbin. V primeru odločitve o letaliških pristojbinah ministrstvo ni odškodninsko odgovorno za morebitno oškodovanje izvajalcev storitev ali uporabnikov letališča.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo za upravljavca tistega javnega letališča, ki ima več kot pet milijonov potnikov v enem letu, ali upravljavca tistega javnega letališča, ki ima največ potnikov v državi.
(6) Vlada podrobneje določi način obračunavanja letaliških pristojbin in zahteve glede posvetovanja, postopke, če soglasje ni doseženo, poročanje, prilagajanje letaliških pristojbin, oprostitev plačila letaliških pristojbin in povračilo stroškov, posebnosti glede obračunavanja nadomestil za uporabo centraliziranih infrastruktur in zaračunavanje izvajanja drugih storitev, ki so potrebne za obratovanje javnega letališča, ob upoštevanju predpisov Evropske unije.
(omejitev in prepoved obratovanja javnega letališča)
(1) Obratovanje javnega letališča se lahko začasno omeji ali prepove, če to zahtevajo interesi varnosti, zdravja, varovanja okolja, ohranjanja narave, mednarodnih odnosov, obrambne potrebe ali podobni državni interesi. Omejitev ali prepoved sme trajati, dokler ne prenehajo razlogi za omejitev ali prepoved obratovanja javnega letališča.
(2) Vlada odloči o začasni omejitvi ali prepovedi obratovanja javnega letališča iz prejšnjega odstavka in povračilu stroškov, ki nastanejo zaradi začasne omejitve ali prepovedi obratovanja javnega letališča, upravljavcu javnega letališča in subjektom iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona.
(sistem upravljanja upravljavca javnega letališča)
Upravljavec javnega letališča izvaja in vzdržuje sistem upravljanja, s katerim zagotavlja skladnost z zahtevami iz tega zakona, obvladovanje sprememb in varnostnih tveganj ter vključuje sistem poročanja o dogodkih.
4. Dovoljenje za obratovanje aerodroma in dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu
Aerodrom se uporablja v skladu z dovoljenjem za obratovanje aerodroma, ki ga izda agencija glede na izpolnjevanje gradbenih pogojev ter zahtev, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(dovoljenje za obratovanje aerodroma)
(1) Vlogo za izdajo dovoljenja za obratovanje aerodroma vloži fizična ali pravna oseba.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime ali firmo, stalno in začasno prebivališče ali poslovni naslov, naslov za vročanje ali elektronski naslov za vročanje in kontaktno telefonsko številko,
– osebno ime odgovorne osebe oziroma odgovornega vodje in drugih odgovornih oseb, če so imenovane, in
– podatke o aerodromu in pogojih za operacije (VFR/IFR, dan/noč).
(3) K vlogi iz prvega odstavka tega člena se priložijo:
– uporabno dovoljenje, če se to zahteva v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
– dokazila o izpolnjevanju tehničnih, tehnoloških in organizacijskih zahtev,
– dokazila o razpolaganju s finančnimi, materialnimi in kadrovskimi viri,
– dokazila o pravici do uporabe nepremičnin in
– izvod priročnika aerodroma.
(4) Agencija izda dovoljenje za obratovanje aerodroma, ko ugotovi:
– v primeru novogradnje aerodroma izpolnjevanje pogojev iz mnenja iz 140. člena tega zakona,
– v primeru izdaje dovoljenja za obratovanje aerodroma za javno letališče izpolnjevanje zahtev glede sistema upravljanja in
– skladnost dokazil in priročnika aerodroma iz prejšnjega odstavka z zahtevami.
(5) Upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča ob zamenjavi izvajalca katere koli službe na aerodromu ali v primeru večjih organizacijskih ali tehničnih sprememb poda vlogo za spremembo dovoljenja za obratovanje aerodroma. Agencija preveri izpolnjevanje zahtev po postopku iz tega člena.
(6) Dovoljenje za obratovanje aerodroma velja za nedoločen čas.
(7) Agencija dovoljenje za obratovanje aerodroma omeji, začasno odvzame ali prekliče, ko ugotovi, da aerodrom ne izpolnjuje več predpisanih pogojev. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu fizični ali pravni osebi, ki ni upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča)
(1) Za izvajanje svoje dejavnosti na letališču lahko objekte in naprave na aerodromu obratuje tudi fizična ali pravna oseba, ki ni upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča in ki ji je agencija izdala dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu.
(2) Vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka vloži fizična ali pravna oseba.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime ali firmo, stalno in začasno prebivališče ali poslovni naslov, naslov za vročanje ali elektronski naslov za vročanje in kontaktno telefonsko številko,
– osebno ime odgovorne osebe oziroma odgovornega vodje in drugih odgovornih oseb, če so imenovane, in
– podatke o letališču ter objektih in napravah na aerodromu, ki jih bo oseba obratovala.
(4) K vlogi iz drugega odstavka tega člena se priložijo:
1. uporabno dovoljenje, če se to zahteva v skladu s predpisi o graditvi objektov,
2. dokazila o izpolnjevanju tehničnih, tehnoloških in organizacijskih zahtev,
3. dokazila o razpolaganju s finančnimi, materialnimi in kadrovskimi viri,
4. dokazila o pravici do uporabe nepremičnin,
5. dokazila o dogovoru o ureditvi medsebojnih razmerij z upravljavcem javnega letališča ali obratovalcem nejavnega letališča in
6. izvod priročnika za obratovanje objektov in naprav na aerodromu.
(5) Agencija izda dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu iz prvega odstavka tega člena, ko ugotovi:
– izpolnjevanje tehničnih, tehnoloških in organizacijskih zahtev,
– skladnost dokazil in priročnika za obratovanje objektov in naprav na aerodromu iz prejšnjega odstavka z zahtevami.
(6) Dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu velja za nedoločen čas.
(7) Agencija omeji, začasno odvzame ali prekliče dovoljenje za obratovanje objektov in naprav na aerodromu, ko ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več predpisanih pogojev. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(1) Agencija vodi seznam aerodromov v elektronski obliki, ki vsebuje naslednje podatke:
1. tehnični podatki o aerodromu:
– podatki o vzletno-pristajalni stezi,
– referenčna koda aerodroma,
– gasilska kategorija aerodroma,
– kategorija prileta,
– pogoji za operacije (VFR/IFR, dan/noč);
2. podatki o upravljavcu javnega letališča oziroma obratovalcu nejavnega letališča:
– osebno ime ali firmo, stalno in začasno prebivališče ali poslovni naslov, naslov za vročanje ali elektronski naslov za vročanje in kontaktno telefonsko številko,
– osebno ime odgovorne osebe oziroma odgovornega vodje upravljavca javnega letališča ali obratovalca nejavnega letališča ter osebno ime drugih odgovornih oseb, če so imenovane.
(2) Osebni podatki iz seznama iz prejšnjega odstavka se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog agencije oziroma drugih pristojnih organov iz tega zakona. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo s seznamom, in oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s posamezno osebo, vpisano v seznam aerodromov v okviru svojih pristojnosti, pristojni letalski organi Evropske unije v zvezi s priznavanjem licenc in drugih listin iz tega poglavja ter preiskovalni organ. Podatki iz prejšnjega odstavka se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno. O obdelavi osebnih podatkov se vodi revizijska sled.
5. Pogoji za gradnjo
(mnenje za gradnjo in posege v prostor na območju omejene rabe)
(1) Agencija izda mnenje za gradnjo letališča in letališke infrastrukture iz 145. člena tega zakona in s tem povezanimi posegi v prostor na območju omejene rabe. Investitor ali lastnik vloži vlogo za pridobitev mnenja agencije, ki se izda z vidika zagotavljanja varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb in subjektov iz 121. člena tega zakona.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži tudi v primeru sprememb lastnosti objektov in naprav, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa in delovanje služb iz prejšnjega odstavka.
(3) V postopku izdaje mnenja iz tega člena agencija najprej preveri, ali stanje v prostoru s stališča zračnega prometa dopušča gradnjo letališča, letališke infrastrukture ali njihovo spremembo glede na predvideni namen in obseg zračnega prometa.
(4) V postopku izdaje mnenja lahko agencija zahteva dokazila, s katerimi se izkazuje doseganje ustrezne varnosti zračnega prometa z opredelitvijo nevarnosti, določitvijo in utemeljitvijo varnostnih meril, analizo tveganja in oceno tveganja. Če agencija presodi, da je treba izvesti tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja, morajo dokazila obsegati tudi opredelitev glede teh.
(5) Agencija preveri, ali načrtovani objekti, naprave in posegi v prostor ovirajo varnost zračnega prometa, delovanje objektov in naprav, namenjenih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, in izvajanje služb iz 121. člena tega zakona ter ali so za uporabo oziroma obratovanje objektov in naprav izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
(6) V postopku izdaje mnenja iz tega člena lahko agencija pridobi mnenje upravljavca javnega letališča oziroma obratovalca nejavnega letališča in izvajalca storitev ATM/ANS.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja graditev, agencija izda mnenje iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od vložitve popolne vloge.
(8) Mnenje iz prvega odstavka tega člena velja dve leti.
(mnenje za gradnjo in posege v prostor na območju nadzorovane rabe)
(1) Agencija izda mnenje za gradnjo ali postavitev objektov in naprav ter druge posege v prostor na območju nadzorovane rabe, razen v primeru manjše rekonstrukcije, vzdrževanja objekta in spremembe namembnosti, ki ne povečujejo višine objekta. Investitor ali lastnik vloži vlogo za pridobitev mnenja agencije, ki se izda z vidika zagotavljanja varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb in subjektov iz 121. člena tega zakona.
(2) V postopku izdaje mnenja lahko agencija zahteva dokazila, s katerimi se dokazuje doseganje ustrezne varnosti zračnega prometa z opredelitvijo nevarnosti, določitvijo in utemeljitvijo varnostnih meril, analizo tveganja in oceno tveganja.
(3) V postopku izdaje mnenja iz tega člena lahko agencija pridobi mnenje upravljavca javnega letališča oziroma obratovalca nejavnega letališča in izvajalca storitev ATM/ANS.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja graditev, agencija izda mnenje iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od vložitve popolne vloge. Mnenje iz prvega odstavka tega člena velja dve leti.
(5) Mnenje iz prvega odstavka tega člena vsebuje pogoje, ki jih je treba upoštevati ves čas izvajanja gradnje.
6. Ovire
(1) Agencija izda mnenje za gradnjo oziroma postavitev ovire ali spremembo obstoječe ovire na vplivnem območju aerodroma. Upravljavec javnega letališča, obratovalec nejavnega letališča, investitor ali lastnik ovire vloži vlogo za pridobitev mnenja agencije iz 140. ali 141. člena tega zakona.
(2) Gradnja oziroma postavitev ovire ali sprememba obstoječe ovire na območju omejene rabe je dovoljena, če neposredno služi obratovanju letališča in je v soglasju z upravljavcem javnega letališča oziroma obratovalcem nejavnega letališča.
(3) Za gradnjo oziroma postavitev ovire ali spremembo obstoječe ovire iz petega odstavka tega člena investitor ali lastnik ovire vloži vlogo za pridobitev mnenja agencije, ki se izda z vidika zagotavljanja varnosti zračnega prometa. V postopku izdaje mnenja lahko agencija zahteva dokazila, s katerimi se dokazuje doseganje ustrezne varnosti zračnega prometa z opredelitvijo nevarnosti, določitvijo in utemeljitvijo varnostnih meril, analizo tveganja in oceno tveganja.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja graditev, agencija izda mnenje iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih od vložitve popolne vloge.
(5) Ovire zunaj vplivnih območij aerodromov, ki so ocenjene kot nevarne za zračni promet, so:
– višje kot 100 metrov ali
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke aerodroma višje kot 30 metrov in so na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke aerodroma, ali
– zunaj kroga iz prejšnje alineje:
a) višje kot 30 metrov in stojijo na vzpetinah, ki se dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov, ali
b) daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov in segajo več kot 100 metrov od tal, ali
– zunaj naselij višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če so znotraj varovalnih pasov, kot so določeni s predpisi, ki urejajo ceste, železnice, energetiko in podobno.
(6) Če je ovira zgrajena oziroma postavljena ali spremenjena brez mnenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim ali če ovira po mnenju agencije negativno vpliva na varnost zračnega prometa, jo upravljavec javnega letališča, obratovalec nejavnega letališča, investitor ali lastnik ovire odstrani. Stroške odstranitve ovire nosi investitor ali lastnik ovire. Odločbo o odstranitvi ovire izda agencija.
(7) Upravljavec javnega letališča, obratovalec nejavnega letališča, investitor ali lastnik ovire zagotovi podatke o oviri v skladu s predpisom Evropske unije, ki ureja kakovost podatkov.
(8) Vegetacija, ki sega na vplivno območje aerodroma in za katero agencija ugotovi, da negativno vpliva na varnost zračnega prometa, se šteje za oviro in se odstrani. Odločbo o odstranitvi ovire izda agencija. Strošek odstranitve bremeni upravljavca javnega letališča ali obratovalca nejavnega letališča, na katero ima vegetacija vpliv. Pri tem upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča upošteva predpise o ohranjanju narave.
(1) Ovire iz prejšnjega člena se zaznamujejo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva. Zaznamovanje ovir se vzdržuje v brezhibnem stanju.
(2) Zaznamujejo se tudi vsi drugi objekti in naprave, ki so v neposredni bližini vplivnega območja aerodroma in ki po mnenju agencije lahko negativno vplivajo na varnost zračnega prometa.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ovire ne zaznamujejo, če agencija tako odloči.
(4) Zaznamovanje ovir postavlja in vzdržuje:
– lastnik ali investitor ovire, če je taka ovira zgrajena po zgraditvi letališča oziroma opredelitvi vplivnih območij aerodroma;
– lastnik ovire, upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča, če je taka ovira obstajala pred gradnjo letališča ali pred opredelitvijo vplivnih območij aerodroma; ali
– lastnik ovire, upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča, če gre za oviro iz petega odstavka 142. člena tega zakona.
(motnje za zračni promet)
(1) Agencija na podlagi vloge fizične ali pravne osebe izda dovoljenje za postavitev in delovanje naprav ali izvajanje aktivnosti, ki bi lahko povzročale elektromagnetne, svetlobne ali druge motnje na aerodromih, zrakoplovih in napravah za vodenje zrakoplovov ter objektih in napravah, namenjenih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, oziroma lahko ovirajo ali zavedejo člane posadk ali osebje služb zračnega prometa. Agencija izda dovoljenje, če na podlagi prikaza naprave in opisa njenega delovanja lahko sklepa, da naprava ne vpliva na varnost zračnega prometa, oziroma če na podlagi opisa aktivnosti v zvezi s to napravo lahko sklepa, da aktivnost ne vpliva na varnost zračnega prometa.
(2) Agencija v dovoljenju določi pogoje delovanja naprave in omejitve izvajanja aktivnosti, ki so potrebne za preprečevanje motenj in zagotavljanje varnosti zračnega prometa.
(3) Agencija lahko začasno ali trajno prepove delovanje katere koli naprave ali izvajanje aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, če se ugotovi, da negativno vpliva na varnost zračnega prometa.
(4) Motnje za zračni promet so tudi aktivnosti, ki bi lahko spodbudile dejavnost prostoživečih živali. Agencija lahko začasno ali trajno prepove izvajanje takih aktivnosti, če vplivajo na varnost zračnega prometa na javnem letališču, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet, v radiju 13 km od referenčne točke aerodroma.
(5) Stroški prepovedi delovanja naprav in izvajanja aktivnosti iz tega člena bremenijo lastnika oziroma upravljavca takšne naprave ali izvajalca aktivnosti.
7. Gospodarjenje z letališko infrastrukturo
(gospodarjenje z zemljišči in letališko infrastrukturo)
(1) Infrastrukturni objekti in naprave na letališčih (v nadaljnjem besedilu: letališka infrastruktura) so:
1. objekti in naprave na aerodromih, ki so:
a) vzletno-pristajalne in vozne steze,
b) ploščadi,
c) postajališča za zrakoplove in
č) naprave za svetlobno navigacijo, če se te zahtevajo glede na pogoje za operacije (VFR/IFR, dan/noč),
2. objekti oziroma deli objektov in naprave za obravnavo potnikov, prtljage, tovora oziroma pošte,
3. objekti in naprave za varovanje,
4. servisne in intervencijske poti in pozicije ter poti notranjih prometnih tokov,
5. objekti in naprave za izvajanje služb na aerodromu in izvajanje storitev zemeljske oskrbe,
6. objekti in naprave za razledenitev, letalske energente, goriva, olja in pline ter
7. objekti in naprave za vzdrževanje letališča.
(2) Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča ter drugi objekti in naprave, ki funkcionalno in neposredno služijo namenski rabi letališke infrastrukture iz prejšnjega odstavka.
(3) Letališka infrastruktura iz prvega in drugega odstavka tega člena je lahko v lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava. V primeru javnih letališč, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti. V primeru letališč, za katere samoupravna lokalna skupnost določi javni interes, so zemljišča, na katerih je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, v lasti samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti imajo predkupno pravico za zemljišča na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet in na katerih je s prostorskim aktom določena namenska raba, ki opredeljuje letališče.
(5) Za zemljišča, na katerih je s prostorskim aktom določena širitev javnega letališča, na katerem se opravlja oziroma se bo opravljal mednarodni zračni promet, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame (v nadaljnjem besedilu: razlastitev) ali omeji. Če gre za že zgrajene letališke infrastrukture, se javna korist za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade ali občinskega sveta.
(6) Letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, ki je na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, in letališčih, za katera je samoupravna lokalna skupnost določila javni interes, so gospodarska javna infrastruktura.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek niso gospodarska javna infrastruktura:
– deli objektov in naprav za obravnavo potnikov, v katerih se izvaja poslovna dejavnost kot je na primer parkiranje vozil, gostinska dejavnost, trgovinska dejavnost, lekarniška dejavnost, dejavnost prodaje turističnih aranžmajev in druge podobne dejavnosti,
– objekti in naprave za obravnavo tovora oziroma pošte,
– objekti in naprave za varovanje,
– objekti in naprave za izvajanje služb na aerodromu in izvajanje storitev zemeljske oskrbe,
– objekti in naprave za razledenitev, letalske energente, goriva, olja in pline ter
– objekti in naprave za vzdrževanje letališča.
(8) Če je letališka infrastruktura iz prvega odstavka tega člena v lasti osebe, ki ni lastnik zemljišča, se v skladu z zakonoma, ki urejata obligacijska in stvarno pravna razmerja, uredijo pravice na tem zemljišču. Pri tem mora biti ne glede na morebitne poslovne, statusne, likvidnostne in podobne spremembe osebe, ki ni lastnik zemljišča, zagotovljeno, da taka letališka infrastruktura trajno služi samo za namene letališča.
(vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Vzdrževanje letališke infrastrukture iz prvega odstavka 145. člena tega zakona na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, na območju, ki ne presega območja omejene rabe, se šteje za vzdrževalna dela v javno korist ne glede na to, da niso namenjena zagotavljanju opravljanja gospodarske javne službe.
(2) Vzdrževalna dela v javno korist iz prejšnjega odstavka so vsa dela:
– s katerimi se objekti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, rekonstruirajo, vzdržujejo ali odstranijo, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in s katerimi se naprave v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo ali zamenjajo z novimi, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in
– jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih ali drugih pravic, ki dajejo pravico graditi na nepremičninah, na katerih se nahaja letališka infrastruktura iz prvega odstavka 145. člena tega zakona, če se s tem vplivi na okolje ali vplivi na ohranjanje narave ne povečajo preko dovoljenih.
(3) Vzdrževalna dela v javno korist na letališki infrastrukturi iz prvega odstavka 145. člena tega zakona so:
1. na objektih in napravah na aerodromih – na vzletno-pristajalnih in voznih stezah izravnava in utrjevanje sestavnih delov objekta,
2. na objektih in napravah za obravnavo potnikov, prtljage, tovora oziroma pošte:
a) horizontalne prizidave do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
b) nadstreški do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
c) objekti in naprave za zagotovitev univerzalne uporabe objekta ter
č) namestitev tehničnih naprav,
3. vsi posegi na objektih in napravah za varovanje,
4. na servisnih in intervencijskih poteh in pozicijah ter poteh notranjih prometnih tokov posegi do površine 500 m2 kot enkratno povečanje,
5. na objektih in napravah za izvajanje služb na aerodromu in izvajanje storitev zemeljske oskrbe:
a) horizontalne prizidave do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
b) nadstreški do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
c) namestitev tehničnih naprav,
6. na objektih in napravah za vzdrževanje letališča:
a) horizontalne prizidave do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
b) nadstreški do površine 80 m2 kot enkratno povečanje,
c) namestitev tehničnih naprav.
(4) Za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka se investicijska dokumentacija ne izdela, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije. V skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo, se izdelata projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in projektna dokumentacija izvedenih del. Če se izvedba vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka financira po predpisih, ki urejajo javne finance, glede priprave in obravnave investicijske dokumentacije veljajo ti predpisi.
(5) Za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist mora investitor pridobiti mnenje agencije v skladu s 140. členom tega zakona. Za pridobitev mnenja mora predložiti vsaj projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo.
(6) Po končanju vzdrževalnih del v javno korist iz 1. točke tretjega odstavka tega člena upravljavec javnega letališča najpozneje v 30 dneh pri agenciji vloži vlogo za spremembo dovoljenja za obratovanje aerodroma v skladu s 137. členom tega zakona. K vlogi priloži projektno dokumentacijo izvedenih del in podpisano izjavo projektanta in vodje projektiranja projekta izvedenih del ter nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana, da je objekt izveden v skladu s projektno dokumentacijo in izpolnjuje bistvene zahteve, da sta projekt izvedenih del in dokazilo o zanesljivosti objekta izdelana v skladu s predpisi ter da je objekt zgrajen v skladu s pogoji in ukrepi mnenjedajalcev.
(7) Obveznosti obratovalca letališča so enake obveznostim investitorja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(splošno o zračnem prostoru)
(1) Zračni prostor se ureja s klasifikacijo zračnega prostora, oblikovanjem struktur zračnega prostora in upravljanjem zračnega prostora v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.
(2) Če ta zakon ne določa drugače, je urejanje zračnega prostora v pristojnosti ministrstva, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo.
(upravljanje zračnega prostora)
(1) Z upravljanjem zračnega prostora se načrtuje najboljša mogoča izkoriščenost zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov na podlagi kratkoročnih potreb.
(2) Pri upravljanju zračnega prostora se upoštevajo javni interes, obrambni interesi, zahteve za izvajanje državnih aktivnosti in interesi drugih uporabnikov zračnega prostora. Z upravljanjem zračnega prostora se ne sme omejevati izvajanje vojaških operacij, usposabljanj in drugih vojaških aktivnosti, potrebnih za zagotavljanje spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na obrambnem področju ali uresničevanje njenih obrambnih potreb.
(3) Upravljanje zračnega prostora se izvaja na strateški, predtaktični in taktični ravni.
(4) Naloge upravljanja zračnega prostora na strateški ravni, kar vključuje pripravo strokovnih podlag in gradiv ter izvajanje drugih nalog v skladu s tem zakonom, potrebnih za izvajanje strateške ravni upravljanja zračnega prostora, ob upoštevanju načel in pravil prilagodljive uporabe zračnega prostora, opravlja Odbor za upravljanje zračnega prostora.
(5) Odbor za upravljanje zračnega prostora sestavljajo predstavnik ministrstva in predstavnik agencije kot predstavnika civilnih organov ter dva predstavnika ministrstva, pristojnega za obrambo, kot predstavnika vojaških organov. Člane Odbora za upravljanje zračnega prostora in njihove namestnike imenuje vlada. Odbor za upravljanje zračnega prostora vodi predsednik, ki je predstavnik ministrstva.
(6) Naloge upravljanja zračnega prostora na predtaktični ravni izvaja Celica za upravljanje zračnega prostora, ki jo sestavljajo predstavniki izvajalca služb zračnega prometa kot predstavniki civilnih organov in pripadniki Slovenske vojske kot predstavniki vojaških organov. Predstavnike civilnih organov v Celico za upravljanje zračnega prostora imenuje izvajalec služb zračnega prometa, predstavnike vojaških organov pa imenuje minister ali ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za obrambo). Celica za upravljanje zračnega prostora dodeljuje zračni prostor v skladu s predpisom iz osmega odstavka tega člena ter pravočasno sporoča in objavlja razpoložljivost zračnega prostora uporabnikom zračnega prostora, izvajalcem služb zračnega prometa in drugim zainteresiranim subjektom. Način izvajanja nalog upravljanja zračnega prostora na predtaktični ravni Celica za upravljanje zračnega prostora opredeli v operativnih postopkih, na katere soglasje poda Odbor za upravljanje zračnega prostora. Administrativne in druge podporne naloge Celice za upravljanje zračnega prostora zagotavlja izvajalec služb zračnega prometa. Organizacijski in administrativni vidiki izvajanja nalog se podrobneje določijo v dogovoru, ki ga skleneta izvajalec služb zračnega prometa in ministrstvo, pristojno za obrambo.
(7) Naloge upravljanja zračnega prostora na taktični ravni, kar vključuje aktivacijo, deaktivacijo ali prerazporeditev zračnega prostora, ki ga je dodelila Celica za upravljanje zračnega prostora, izmenjavo informacij in zagotavljanje varnosti pri upravljanju interakcij med civilnimi in vojaškimi leti, izvajajo izvajalec služb zračnega prometa in nadzorne vojaške enote, ki izvajajo naloge v skladu z dogovorjenimi skupnimi operativnimi postopki, na katere soglasje poda Odbor za upravljanje zračnega prostora.
(8) Vlada podrobneje določi izvajanje ravni upravljanja zračnega prostora iz tretjega odstavka tega člena, zahteve in postopek glede uvajanja sprememb v zračnem prostoru in pravila prednosti dodeljevanja zračnega prostora.
(klasifikacija zračnega prostora in strukture zračnega prostora)
Vlada določi razrede zračnega prostora (klasifikacijo zračnega prostora) in strukture zračnega prostora z opredelitvijo vertikalnih, horizontalnih in lateralnih meja in pogojev uporabe struktur zračnega prostora, ter njihovo objavo.
(rezervacije zračnega prostora)
(1) V zračnem prostoru se iz razlogov iz drugega odstavka tega člena vzpostavijo rezervacije zračnega prostora v skladu s predpisom iz osmega odstavka 148. člena tega zakona.
(2) O vzpostavitvi rezervacij zračnega prostora:
– zaradi zagotavljanja izvajanja vojaških operacij, usposabljanj in drugih vojaških aktivnosti, potrebnih za zagotavljanje spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na obrambnem področju ali uresničevanje njenih obrambnih potreb, odloči minister, pristojen za obrambo;
– zaradi izvajanja nalog policije, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred nalezljivimi boleznimi, varstva okolja in ohranjanja narave ter izvajanja nalog preiskovalnega organa, na zahtevo pristojnega organa, odloči minister;
– zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prometu, na zahtevo organizatorja iz 111. člena tega zakona ali drugega zainteresiranega subjekta, odloči agencija.
(3) Rezervacije zračnega prostora iz prejšnjega odstavka se vzpostavijo kot začasne strukture zračnega prostora z določenimi vertikalnimi, horizontalnimi in lateralnimi mejami, trajanjem in pogoji uporabe ter se objavijo.
(4) Celica za upravljanje zračnega prostora dodeljuje strukture zračnega prostora iz prejšnjega odstavka v skladu s postopki iz šestega in osmega odstavka 148. člena tega zakona.
(1) Zaradi zagotavljanja interesov varnosti določenega leta pristojna enota kontrole zračnega prometa lahko v delu zračnega prostora ali na javnem letališču, na katerem se zagotavlja kontrola zračnega prometa, po lastni presoji, na zahtevo vodje zrakoplova, izvajalca storitev ATM/ANS, upravljavca javnega letališča, preiskovalnega organa ali agencije, začasno prepove ali omeji zračni promet.
(2) Zaradi izvajanja nadzora in varovanja slovenskega zračnega prostora pristojna enota kontrole zračnega prometa, na zahtevo enote Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, v določenem delu zračnega prostora začasno prepove ali omeji zračni promet.
(3) Zaradi izvajanja službe iskanja in reševanja lahko služba zračnega prometa za namen izvajanja nalog centra za koordinacijo začasno prepove ali omeji zračni promet.
VIII. GEOINFORMACIJSKA DEJAVNOST ZA CIVILNO LETALSTVO
(geoinformacijska dejavnost in prostorski podatki)
(1) Geoinformacijska dejavnost iz tega zakona obsega zajem, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in distribucijo prostorskih podatkov, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti zračnega prometa, in se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in ob upoštevanju mednarodnih standardov, priporočenih praks in navodil ICAO.
(2) Prostorski podatki, zbrani v okviru geoinformacijske dejavnosti, so podatki o objektih ali pojavih v prostoru, ki so lahko naravni ali antropogeni, stalni ali začasni in statični ali dinamični in ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa.
(3) Prostorski podatki, zbrani v okviru geoinformacijske dejavnosti, so podlaga za izdelavo zbirk lokacijskih podatkov, kartografskih in drugih prikazov ter izvajanje lokacijskih storitev.
(izvajanje geoinformacijske dejavnosti)
(1) Geoinformacijsko dejavnost iz tega zakona izvaja ministrstvo, razen posameznih nalog, ki jih izvaja Geodetski inštitut Slovenije.
(2) Program geoinformacijske dejavnosti iz tega zakona pripravi ministrstvo v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije in agencijo. Naloge geoinformacijske dejavnosti iz tega zakona, ki jih opravlja Geodetski inštitut Slovenije, so vključene v program dela Geodetskega inštituta Slovenije in so sestavni del letnega programa državne geodetske službe iz zakona, ki ureja geodetsko dejavnost.
(3) Po sprejetju programa državne geodetske službe v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, ministrstvo, agencija in Geodetski inštitut Slovenije sklenejo dogovor o izvedbi in financiranju nalog iz programa iz prejšnjega odstavka. Sredstva za izvedbo teh nalog zagotovi ministrstvo.
(naloge Geodetskega inštituta Slovenije)
Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju geoinformacijske dejavnosti v skladu s tem zakonom izvaja naslednje naloge:
– organizira izvedbo ter nadzor izmer, monitoringa objektov in pojavov, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa,
– zajema, upravlja, zbira, vodi, vzdržuje, obdeluje in distribuira prostorske podatke, izdeluje zbirke lokacijskih podatkov, kartografske in druge prikaze ter izvaja lokacijske storitve,
– pripravi geoinformacijsko gradivo za zagotavljanje letalskih informacij,
– izvaja raziskovalne in razvojne naloge ter druge strokovno-tehnične naloge v zvezi z geoinformacijsko dejavnostjo iz tega zakona in
– sodeluje s sorodnimi organizacijami na strokovno-tehnični ravni po usmeritvah ministrstva.
(dostop do digitalnih podatkov o terenu in ovirah)
(1) Digitalni podatki o terenu in ovirah so digitalni zapis prostorskih podatkov iz 152. člena tega zakona, ki se zbirajo v skladu s predpisom Evropske unije, ki ureja kakovost podatkov.
(2) Digitalni podatki o terenu in ovirah niso javni.
(3) Ministrstvo na podlagi vloge izvajalcev storitev, državnih organov, javnih raziskovalnih organizacij in drugih organizacij odloči o dostopu do digitalnih podatkov o terenu in ovirah. Vloga je takse prosta.
(4) Vlagatelj iz prejšnjega odstavka mora v vlogi za dostop do digitalnih podatkov o terenu in ovirah izkazati interes za dostop. V vlogi se vlagatelj z izjavo zaveže, da pridobljeni digitalni podatki o terenu in ovirah ne bodo dostopni tretjim osebam.
(5) Evidenco subjektov, ki jim je bil odobren dostop do digitalnih podatkov o terenu in ovirah, vodi Geodetski inštitut Slovenije.
IX. VAROVANJE IN OLAJŠAVE
1. Varovanje civilnega letalstva
(1) Varnost zračnega prometa se zagotavlja z varovanjem civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (v nadaljnjem besedilu: varovanje) v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Dejanja nezakonitega vmešavanja iz prejšnjega odstavka so:
1. nasilje proti osebi v zrakoplovu med letom, če to dejanje lahko ogrozi varnost tega zrakoplova;
2. uničenje zrakoplova med delovanjem ali povzročitev škode takemu zrakoplovu, zaradi česar postane nesposoben za let ali pa je lahko ogrožena njegova varnost med letom;
3. namestitev ali povzročitev namestitve v zrakoplov med delovanjem zrakoplova, na kakršen koli način, naprave ali snovi, ki lahko zrakoplov uniči ali povzroči škodo na njem, zaradi česar zrakoplov ne more leteti, ali na njem povzroči škodo, ki bo najverjetneje ogrozila njegovo varnost med letom;
4. uničenje ali poškodovanje objektov, sistemov in naprav, ki so namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, ali vplivanje na njihovo delovanje, če tako dejanje lahko ogrozi varnost zrakoplova med letom;
5. sporočanje informacij, za katere se ve, da so napačne, in s tem ogrožanje varnosti zrakoplova med letom ali
6. nezakonita in namerna uporaba naprave, snovi ali orožja za:
a) nasilno dejanje proti osebi na letališču, na katerem se opravlja domači, notranji ali mednarodni zračni promet, ki povzroči ali bi lahko povzročilo resno poškodbo ali smrt osebe,
b) uničenje ali hujše poškodovanje letališke infrastrukture ali zrakoplova, ki je na njej in ne obratuje, ali prekinitev izvajanja letaliških služb in drugih služb, če katero od teh dejanj ogroža ali bi lahko ogrozilo varnost na tem letališču, in
7. kakršno koli drugo dejanje, ki bi lahko ogrozilo varnost zračnega prometa.
(3) Pri pripravi in izvajanju ukrepov in postopkov varovanja med seboj sodelujejo državni organi, lastnik javnega letališča, upravljavec javnega letališča, izvajalci služb na aerodromu iz drugega odstavka 121. člena tega zakona, subjekti iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, operatorji in subjekti, ki uporabljajo standarde s področja varovanja.
(4) Na javnem letališču, v zrakoplovu, objektu izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa in objektih zunaj javnih letališč, v katerih se izvajajo ukrepi varovanja, mora vsak ravnati v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, programi varovanja civilnega letalstva in drugimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju varovanja.
(5) Če je to potrebno za varovanje in na podlagi ocene tveganja, agencija lahko zahteva izvajanje ukrepov, ki so strožji od predpisanih. Ti ukrepi so ustrezni, objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni s tveganjem, zaradi katerega se sprejemajo. Oceno tveganja pripravijo organi in subjekti iz tretjega odstavka tega člena. Agencija o ukrepih takoj obvesti Evropsko komisijo po začetku njihovega izvajanja.
(6) Če je to potrebno za varovanje, lahko agencija na podlagi smiselne uporabe pravil za javna letališča odloči, da ukrepe varovanja izvajajo tudi obratovalci nejavnega letališča.
(nacionalni program varovanja civilnega letalstva)
(1) Nacionalni program varovanja civilnega letalstva sprejme vlada na predlog ministra.
(2) Nacionalni program varovanja civilnega letalstva iz prejšnjega odstavka opredeljuje izvajanje skupnih osnovnih standardov varovanja v skladu s predpisi Evropske unije in mednarodnimi standardi ICAO ter vsebuje tudi:
– program za nadzor kakovosti, s katerim se zagotovi preverjanje kakovosti varovanja civilnega letalstva v skladu s predpisi Evropske unije in mednarodnimi standardi ICAO, in
– program usposabljanja, s katerim se zagotovi učinkovitost izvajanja nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva v skladu z mednarodnimi standardi ICAO.
(3) Programi varovanja civilnega letalstva iz 158., 159., 160. in 161. člena tega zakona morajo biti usklajeni z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva.
(4) Nacionalni program varovanja civilnega letalstva ni javen in zanj ne veljajo določbe predpisov, ki urejajo informacije javnega značaja.
(program varovanja javnega letališča)
(1) Agencija na predlog upravljavca javnega letališča odloči o programu varovanja javnega letališča.
(2) Program varovanja javnega letališča iz prejšnjega odstavka ni javen.
(program varovanja operatorja)
(1) Agencija na predlog operatorja odloči o programu varovanja operatorja. Agencija odloči o programu varovanja operatorja pred izdajo spričevala letalskega prevoznika (AOC) iz 109. člena tega zakona.
(2) Tuji operator, ki opravlja zračni prevoz v mednarodnem zračnem prometu v Republiko Slovenijo, iz nje in čez njeno ozemlje, uskladi program varovanja operatorja s programi varovanja javnih letališč, če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ne določa drugače. Tuji operator na podlagi zahteve ministrstva predloži program varovanja operatorja, če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ne določa drugače.
(3) Agencija lahko od operatorja, ki nima spričevala letalskega prevoznika (AOC) in uporablja zrakoplov z največjo vzletno maso nad 5700 kg, za namen varovanja zahteva, da pripravi program varovanja operatorja, ki mora biti v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu. Agencija na predlog takega operatorja odloči o odobritvi programa varovanja operatorja.
(4) Programi varovanja operatorja iz tega člena niso javni.
(program varovanja izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Agencija na predlog izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa odloči o programu varovanja izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa.
(2) Program varovanja izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa iz prejšnjega odstavka ni javen.
(program varovanja subjekta, ki uporablja standarde s področja varovanja)
(1) Agencija na predlog subjekta, ki uporablja standarde s področja varovanja, odloči o programu varovanja subjekta, ki uporablja standarde s področja varovanja.
(2) Program varovanja subjekta, ki uporablja standarde s področja varovanja, iz prejšnjega odstavka ni javen.
(Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva)
(1) Za usklajeno delovanje pristojnih organov, ki so odgovorni za pripravo, izvajanje in usklajevanje postopkov in ukrepov varovanja, in agencije vlada na predlog ministra ustanovi Svet Republike Slovenije Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva.
(2) Člani Sveta Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva so:
– predstavniki ministrstva,
– predstavniki ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
– predstavniki ministrstva, pristojnega za obrambo,
– predstavniki ministrstva, pristojnega za javno upravo,
– predstojniki agencije, policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Generalštaba Slovenske vojske, obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, in Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.
(3) Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva vodi predsednik, ki je predstavnik ministrstva.
(4) Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva je pristojen za:
– spremljanje in koordiniranje izvajanja Nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva,
– predlaganje sprememb in dopolnitev Nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva,
– dajanje predlogov in smernic za izvedbo Nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva,
– na zahtevo ministra, druge naloge s področja varovanja v skladu z Nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva.
(letališki sveti za varovanje civilnega letalstva)
Za usklajeno delovanje pristojnih organov, ki so odgovorni za pripravo, izvajanje in usklajevanje postopkov in ukrepov varovanja, agencije in organizacije, ki pripravljajo in izvajajo različne vidike varovanja na javnem letališču, upravljavec javnega letališča ustanovi letališki svet za varovanje civilnega letalstva.
(1) Upravljavec javnega letališča zagotovi ustrezne površine, prostore in opremo za varnostne preglede zrakoplovov, vozil, potnikov, prtljage, tovora oziroma pošte, oseb, ki niso potniki, in njihovih osebnih predmetov, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na letališču ter v skladu s programoma iz 157. in 158. člena tega zakona na letališču določi javne dele, nadzorovane dele, varnostna območja omejenega gibanja, kritične dele varnostnih območij omejenega gibanja, in če je potrebno, druga varnostno pomembna območja.
(2) Upravljavec javnega letališča ali subjekt, ki uporablja standarde s področja varovanja, v skladu s programom varovanja javnega letališča iz 158. člena tega zakona zagotovi naslednje tehnično-tehnološke pogoje varovanja:
1. površine na letališču, potrebne za varnostne preglede zrakoplovov in vozil,
2. prostore in opremo, potrebno za osnovne in posebne varnostne preglede potnikov, vozil, prtljage, tovora oziroma pošte, oseb, ki niso potniki, in njihovih osebnih predmetov, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na javnem letališču, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet, ki vstopajo ali se vnašajo na varnostna območja omejenega gibanja, kritične dele varnostnega območja omejenega gibanja in druga varnostno pomembna območja, če so določena,
3. osnovne varnostne preglede potnikov, prtljage in oseb, ki niso potniki, in njihovih osebnih predmetov, ki vstopajo ali se vnašajo na kritične dele varnostnega območja omejenega gibanja,
4. prostore in opremo za nastanitev in oskrbo oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, in drugih posebnih kategorij potnikov, na primer oseb, ki so v nameravanem času prevoza v postopku prisilne odstranitve tujca oziroma katerih prevoz je potreben v zvezi s kazenskim postopkom ali izvršitvijo pravnomočne obsodbe,
5. varovanje javnih delov letališča in nadzorovanih delov letališča, razen uradnih prostorov policije, carinskega organa in drugih državnih organov, če to s temi organi s pogodbo ni urejeno drugače,
6. prostorske in druge pogoje pristojnim organom za nadzor izvajanja varovanja in
7. video nadzorne sisteme za nadzor letališča.
(3) Osnovne varnostne preglede zrakoplovov zagotavlja operator, ki zagotavlja tudi opremo, potrebno za njihovo izvajanje.
(4) Posebne varnostne preglede in ukrepe opravlja policija v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(5) Če agencija ugotovi, da varovanje iz tega člena ni zagotovljeno v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in resne pomanjkljivosti, ki se ponavljajo, minister ali ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za notranje zadeve), odredi policijsko varovanje do odprave pomanjkljivosti v skladu s tem zakonom. Stroški, ki s tem nastanejo, bremenijo upravljavca javnega letališča oziroma subjekt, ki uporablja standarde s področja varovanja, ki je odgovoren za nastale pomanjkljivosti. Agencija o ugotovitvi obvesti Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva.
(6) Varnostno osebje upravljavca javnega letališča na javnem delu letališča oziroma pred vstopom na katero koli varnostno območje, določeno s programom varovanja javnega letališča iz 158. člena tega zakona, izvaja naslednje ukrepe:
1. opozori osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomenijo ali bi lahko pomenili kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju;
2. osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na varovanem območju, ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje ljudi, izreče ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje;
3. ugotovi istovetnost osebe na varovanem območju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki jih varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
4. površinsko pregleda vrhnja oblačila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju in če oseba s tem soglaša;
5. prepreči osebi vstop na varovano območje, če ne soglaša s površinskim pregledom, če pri površinskem pregledu najde predmete, ki bi se lahko uporabili za napad ali samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali prekrška ter predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče ugotoviti, če ne upošteva pravil na varovanem območju ali če je to potrebno zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja na varovanem območju;
6. zadrži osebo do prihoda policije, vendar največ dve uri, če je bila zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je bila zalotena pri kršitvi pravil na varovanem območju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnega osebja ali s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira ali preprečuje izvedbo ukrepa varnostnemu osebju ali če oseba na varovanem območju ali pri izstopu z varovanega območja odkloni preverjanje istovetnosti ali te ni mogoče ugotoviti ali ne soglaša s površinskim pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage;
7. uporabi fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi neupravičen vstop na varovano območje, odstrani osebo z varovanega območja, če se tam neupravičeno zadržuje, prepreči neposredno ogrožanje življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadrži osebo do prihoda policije;
8. uporabi sredstva za vklepanje ali vezanje, če drugače ne more zadržati osebe iz prejšnje točke;
9. v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, izjemoma uporabi strelno orožje, če z drugimi milejšimi ukrepi ne more preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi in nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke drugega odstavka 156. člena tega zakona in če so pred uporabo orožja podana ustrezna obvestila.
(7) O uporabi strelnega orožja varnostnega osebja iz prejšnjega odstavka upravljavec javnega letališča poroča ministrstvu in pri tem navede podatke o razlogu uporabe strelnega orožja, varnostniku, ki je ukrep uporabil, osebi, zoper katero je bil ukrep uporabljen, času in kraju ukrepa ter morebitnih telesnih poškodbah in poda oceno zakonitosti in strokovnosti uporabljenega ukrepa. Minister imenuje komisijo, ki preveri okoliščine uporabe strelnega orožja in oceni, ali je bilo strelno orožje uporabljeno zakonito in strokovno.
(gibanje in zadrževanje na javnem letališču in v objektu izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja, drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča in v objektih izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni s programi varovanja iz 158., 159., 160. in 161. člena tega zakona, se smejo gibati in zadrževati samo tiste osebe, ki opravljajo službene naloge in imajo za to ustrezna dovoljenja za gibanje in zadrževanje (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za gibanje).
(2) Agencija na obrazloženi predlog upravljavca javnega letališča, izvajalca služb na aerodromu in subjektov iz 121. člena tega zakona, operatorja, izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa ali državnega organa, ki opravlja naloge na letališču ali v objektu izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa, odloči o dovoljenju za gibanje osebi iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: prosilec). Na podlagi dovoljenja za gibanje upravljavec javnega letališča imetnikom zagotovi identifikacijske priponke, ki so dokazilo, da je imetniku izdano dovoljenje za gibanje. V nacionalnem programu varovanja civilnega letalstva iz 157. člena tega zakona se določita oblika in vsebina identifikacijske priponke.
(3) Agencija izda dovoljenje za gibanje prosilcu iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Pred izdajo dovoljenja s soglasjem prosilca preveri njegovo preteklost, zbira osebne podatke in na tej podlagi izdela oceno primernosti prosilca. Preverjanje preteklosti se opravi s pregledom:
1. identitete prosilca,
2. podrobnega življenjepisa prosilca,
3. dokazila o sodbi, ki je bila izdana, če je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, odločbi o prekršku, ki je bila izdana, če je bil prosilec pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje, orožje ali uporabo nevarnih predmetov, in s področja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ter prekršku s področja varovanja v državah bivanja, če je bil storjen, v zadnjih petih letih od vložitve vloge,
4. dokazila, da se zoper prosilca ne vodi kazenski postopek za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
5. dokazil o zaposlitvi, usposabljanjih ali morebitnih vrzelih v zadnjih petih letih od vložitve vloge,
6. podatkov predlagatelja iz drugega odstavka tega člena o izrečenih disciplinskih sankcijah ali disciplinskih postopkih pri preteklih delodajalcih prosilca v zadnjih petih letih od vložitve vloge
in po osebnem razgovoru s prosilcem, če agencija to oceni kot potrebno zaradi varovanja.
(4) Dokazila iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pridobi agencija po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi ali nosilci javnih pooblastil.
(5) Vloga prosilca iz drugega odstavka tega člena z dokazili iz tretjega odstavka tega člena, ki jih predloži prosilec, se predloži tako, da predlagatelj iz drugega odstavka tega člena nima vpogleda v osebne podatke prosilca.
(6) Če je pri izdelavi ocene primernosti podan sum varnostnega zadržka, se na podlagi zahteve agencije opravi varnostno preverjanje prosilca. Varnostno preverjanje opravita policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija v skladu s pooblastili in po postopkih, določenih s predpisi o varovanju tajnih podatkov. Varnostno preverjanje obsega preveritev podatkov, ki so določeni s predpisi o varovanju tajnih podatkov za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO. Policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija morata agencijo o ugotovljenih varnostnih zadržkih obvestiti najpozneje sedem delovnih dni po prejemu zahtevka za varnostno preverjanje.
(7) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča se smejo gibati in zadrževati tudi druge osebe, če se nameravajo vkrcati v zrakoplov, izkrcati iz njega ali opraviti določene naloge, vendar morajo imeti spremljevalca, ki ga določi izvajalec službe varovanja.
(8) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča se smejo pri opravljanju nalog gibati in zadrževati brez dovoljenja za gibanje in brez spremljevalca tudi člani posadk, če imajo ustrezno identifikacijsko priponko.
(9) V postopku odločanja o dovoljenju za gibanje agencija in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija za namen preverjanja preteklosti prosilca iz tretjega odstavka tega člena obdelujejo naslednje osebne podatke:
1. podatke, ki so vsebovani v osebnem dokumentu;
2. podatke o delovnih izkušnjah, zaposlitvah in delodajalcih;
3. podatke, da je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, da je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje, orožje ali uporabo nevarnih predmetov, in s področja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ali za prekršek s področja varovanja v državah bivanja v zadnjih petih letih;
4. podatke, da se zoper prosilca ne vodi kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
5. podatke o pomembnih življenjskih dogodkih, ki jih je prosilec navedel v podrobnem življenjepisu;
6. oceno primernosti za izdajo dovoljenja za gibanje iz tretjega odstavka tega člena.
(10) Podrobni življenjepis iz 2. točke tretjega odstavka tega člena za namen preverjanja preteklosti prosilca vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2. EMŠO,
3. datum in kraj rojstva, če prosilec nima dodeljene EMŠO,
4. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
5. naslov (stalnega, začasnega in dejanskega) prebivališča,
6. bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več (kraj, obdobje in razlog bivanja),
7. poklic in delo, ki ga opravlja,
8. služenje vojaškega roka,
9. šolanje in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v tujini, če so trajala mesec ali več (kraj in obdobje),
10. delodajalce in njihove naslove, vključno s preteklimi,
11. navedbo sodbe, s katero je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, odločbe o prekršku, s katero je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje, orožje ali uporabo nevarnih predmetov, in s področja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ali za prekršek s področja varovanja v državah bivanja v zadnjih petih letih,
12. kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
13. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravili ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma druge zasvojenosti,
14. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno izvajanje službenih nalog,
15. stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami,
16. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
17. prejšnja varnostna preverjanja v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,
18. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
19. finančne obveznosti oziroma prevzeta jamstva z navedbo vrste (na primer krediti, hipoteke, preživnine) in višine finančnih obveznosti, razloge za dolgove in upnike ter navedbo vseh dohodkov v preteklem letu, vključno s podatki o lastništvu nepremičnin,
20. podatke o povprečnem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih,
21. lastnosti in okoliščine iz življenja prosilca, ki imajo lahko za posledico izpostavljenost izsiljevanju ali drugim oblikam izvajanja pritiska.
(11) Podatki iz tretjega, devetega in desetega odstavka tega člena se trajno hranijo.
(12) Vlada določi način izdaje dovoljenja za gibanje in obvezne sestavine obrazloženega predloga iz drugega odstavka tega člena. Zaščita dovoljenja za gibanje in identifikacijske priponke pred ponarejanjem in drugimi oblikami zlorab ter način nošenja identifikacijske priponke in preverjanje z njo povezane identitete imetnika se določijo v Nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu.
(13) Ne glede na določbe tega člena dovoljenje za gibanje uslužbencem policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in ministrstva, pristojnega za obrambo, ter osebam, ki so v skladu s predpisi o tajnih podatkih pridobile dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, izda agencija le na podlagi zaprosila in mnenja predlagatelja iz drugega odstavka tega člena, ki mora vsebovati najmanj opredelitev potrebe po gibanju in zadrževanju na območju oziroma v objektu, za katerega je treba imeti dovoljenje za gibanje, če organ, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja za gibanje, poda izjavo, da je opravil preverjanje, ki glede zahtevnosti ustreza najmanj preverjanju preteklosti iz tretjega odstavka tega člena.
(zavrnitev, odvzem in začasno zadržanje izdanega dovoljenja za gibanje)
(1) Agencija zavrne vlogo za izdajo dovoljenja za gibanje, če:
1. ni izkazana identiteta prosilca;
2. dejansko ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na utemeljen dvom o zanesljivosti posameznika za samostojno gibanje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja, drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča in v objektih izvajalca storitev ATM/ANS (varnostni zadržek);
3. za prosilca ni izkazana potreba po gibanju in zadrževanju na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja, drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča in v objektih izvajalca storitev ATM/ANS, za katerega je dovoljenje za gibanje potrebno, ali če ta potreba ni trajna;
4. prosilec ni soglašal z zbiranjem osebnih podatkov, preverjanjem preteklosti ali z morebitnim varnostnim preverjanjem;
5. je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov, ali za prekršek s področja proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ali za prekršek s področja varovanja;
6. se zoper prosilca vodi kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
7. se prosilec ni udeležil osebnega pogovora, če je bil nanj vabljen;
8. se ugotovi, da je prosilec v vlogi za pridobitev dovoljenja za gibanje navedel neresnične podatke, ki so bistvenega pomena za odločanje o vlogi.
(2) Agencija izdano dovoljenje za gibanje odvzame, če se med veljavnostjo dovoljenja za gibanje ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka tega člena za zavrnitev izdaje dovoljenja. Agencija lahko med veljavnostjo dovoljenja od policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije zahteva vnovično varnostno preverjanje.
(3) Dovoljenje za gibanje sme agencija prosilcu vročiti samo osebno, pri tem pa drugi načini vročitve, ki štejejo za osebno vročitev, niso dovoljeni.
(4) Agencija začasno zadrži izvajanje pravic iz dovoljenja za gibanje, če:
– imetnik dovoljenja za gibanje ni v roku končal varnostnega usposabljanja, če je zahtevano s programom usposabljanja iz druge alineje drugega odstavka 157. člena tega zakona, ali
– je pri imetniku dovoljenja za gibanje nastala okoliščina, ki kaže na nastanek razlogov za odvzem dovoljenja.
(5) Začasno zadržanje izvajanja pravic iz dovoljenja za gibanje ustno odredi pooblaščena uradna oseba agencije, ki dovoljenje tudi začasno odvzame. Pisna odločba o začasnem zadržanju mora biti izdana v 24 urah od izreka.
(6) Agencija o zavrnitvi izdaje dovoljenja za gibanje, odvzemu dovoljenja oziroma začasnem zadržanju izda odločbo in obvesti predlagatelja iz drugega odstavka 165. člena tega zakona tako, da prikrije vir podatkov.
(orožje in prepovedani predmeti ter izjeme)
(1) Na javnem letališču smejo imeti in nositi orožje ter prepovedane predmete le uslužbenci policije in pooblaščene uradne osebe carinskega organa, pooblaščene osebe Slovenske varnostno-obveščevalne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, pripadniki vojaške policije, kadar opravljajo naloge varovanja v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, častna enota Republike Slovenije pri sodelovanju na protokolarnih dogodkih v skladu z državnimi in vojaškimi protokolarnimi pravili, varnostno osebje upravljavca javnega letališča in osebje službe upravljavca javnega letališča za zmanjševanje nevarnosti, ki jo povzročajo divje živali
(2) Vlada na predlog ministra s sklepom določi posamezno izjemo od prejšnjega odstavka in posebnosti nošenja orožja in prepovedanih predmetov na javnem letališču, če je to potrebno zaradi varovanja.
(3) Način nošenja in uporabe orožja ter prepovedanih predmetov za varnostno osebje upravljavca javnega letališča se določi v programu varovanja javnega letališča iz 158. člena tega zakona.
(4) Upravljavec javnega letališča, na katerem se izvaja služba za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo divje živali, ministrstvu redno letno poroča o morebitni uporabi strelnega orožja osebja službe za zmanjševanje nevarnosti, ki jih povzročajo divje živali. Če iz poročila upravljavca javnega letališča izhaja dejanska uporaba strelnega orožja, minister imenuje komisijo, ki preveri okoliščine uporabe strelnega orožja in oceni, ali je bilo strelno orožje uporabljeno zakonito in strokovno.
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavniki ministrstva, ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave in upravljavec javnega letališča.
(oddaja, prevoz in vrnitev orožja, streliva in drugega nevarnega blaga v zračnem prevozu)
(1) V potniško kabino zrakoplova in varnostno omejeno območje gibanja ni dovoljeno vnašati orožja, streliva, eksplozivov, vnetljivih ali nevarnih snovi ter sredstev in predmetov, ki so jim podobni. Nošenje in uporaba orožja ter streliva v potniški kabini zrakoplova in na varnostno omejenem območju gibanja je dovoljena izjemoma v skladu s pogoji iz predpisa iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Častnik za varovanje med letom, pooblaščena oseba ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ali ministrstva, pristojnega za pravosodje, lahko zaradi opravljanja uradnih nalog vnesejo v potniško kabino zrakoplova orožje in strelivo.
(3) Potnik, ki ima orožje in strelivo, ju ob prijavi na let prijavi in preda pooblaščeni uradni osebi ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pod pogojem, da se mu orožje in strelivo ob izkrcanju vrneta.
(4) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom ali ministrico, pristojno za pravosodje, podrobneje določi pogoje za nošenje in uporabo orožja in streliva v zračnem prevozu ter način predaje, prevoza in vračanja orožja in streliva v zračnem prevozu.
2. Olajšave v zračnem prevozu
(nacionalni program za olajšave v zračnem prevozu)
(1) Nacionalni program za olajšave v zračnem prevozu sprejme vlada na predlog ministra.
(2) Nacionalni program za olajšave v zračnem prevozu vsebuje sklop ukrepov, dejavnosti in tehnoloških postopkov, ki olajšajo delovanje zračnega prevoza in pospešijo pretok potnikov, prtljage, pošte in blaga, ter določa pristojne organe, upravljavce javnih letališč, operatorje, ki jim je spričevalo letalskega prevoznika (AOC) izdala agencija, in druge subjekte, ki ga izvajajo, ter določa njihove obveznosti in odgovornosti.
(Svet za olajšave v zračnem prevozu)
(1) Za usklajeno izvajanje nacionalnega programa za olajšave v zračnem prevozu vlada ustanovi Svet za olajšave v zračnem prevozu.
(2) Za člane Sveta za olajšave v zračnem prevozu se imenujejo predstavniki ministrstva, ministrstev, pristojnih za notranje zadeve, finance, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, turizem, zunanje zadeve, zdravstvo, zaščito in reševanje, agencije, upravljavcev javnih letališč in operatorjev, ki jim je spričevalo letalskega prevoznika (AOC) izdala agencija.
(3) Na javnih letališčih, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, upravljavec javnega letališča ustanovi letališki svet za olajšave v zračnem prevozu z namenom izvajanja ukrepov za olajšave v zračnem prevozu in poenostavitev formalnosti. Člani letališkega sveta za olajšave v zračnem prevozu so poleg predstavnikov upravljavca javnega letališča predstavniki ministrstev, pristojnih za notranje zadeve, finance, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, turizem in zdravstvo. Upravljavec javnega letališča lahko za člane letališkega sveta za olajšave v zračnem prevozu imenuje tudi predstavnike uporabnikov letališča. Letališki svet za olajšave v zračnem prevozu se lahko ustanovi tudi na drugih javnih letališčih, če tako določa nacionalni program za olajšave v zračnem prevozu iz prejšnjega člena.
X. ISKANJE IN REŠEVANJE TER PREISKAVE V ZVEZI Z VARNOSTJO
1. Iskanje in reševanje
(1) Iskanje in reševanje se izvajata v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Službo iskanja in reševanja zagotavljajo ministrstvo, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za zdravje, agencija in izvajalec storitev ATM/ANS.
(3) Ko se začneta iskanje in reševanje, je treba o tem takoj obvestiti preiskovalni organ in ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Lastnik zrakoplova, uporabnik zrakoplova, operator, vodja zrakoplova, upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča morajo sodelovati pri iskanju in reševanju.
(5) Vlada podrobneje določi način izvajanja službe iskanja in reševanja ter zahteve za osebje, operatorje in zrakoplove, ki sodelujejo pri izvajanju službe iskanja in reševanja.
2. Preiskave v zvezi z varnostjo
(preiskava v zvezi z varnostjo in preiskovalni organ)
(1) Preiskava nesreč in resnih incidentov v zvezi z varnostjo (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z varnostjo) se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Cilj preiskave v zvezi z varnostjo je izboljšanje letalske varnosti in ne ugotavljanje krivde ali odgovornosti.
(3) Preiskavo v zvezi z varnostjo izvaja preiskovalni organ.
(4) Preiskovalni organ iz prejšnjega odstavka je organiziran kot samostojna organizacijska enota pri ministrstvu. Ta organizacijska enota mora biti funkcijsko neodvisna zlasti od organov letalstva, ki so pristojni za plovnost, registracijo, letenje, vzdrževanje, izdajo licenc, izvajanje storitev ATM/ANS ali obratovanje aerodroma, in na splošno od vsake druge stranke ali subjekta, katerih interesi ali misije bi lahko bili v nasprotju z nalogami organa za preiskave v zvezi z varnostjo ali bi lahko vplivali na njegovo objektivnost. Neodvisna mora biti tudi od drugih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pristojnostmi preiskovalnega organa.
(5) Ministrstvo zagotovi preiskovalnemu organu iz tretjega odstavka tega člena sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog neodvisno od organov, navedenih v prejšnjem odstavku.
(6) Vlada podrobneje določi potek preiskave v zvezi z varnostjo, delo preiskovalnega organa ter zagotavljanje logistične podpore preiskovalnemu organu.
(stvarna in krajevna pristojnost preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ je pristojen za:
– preiskave nesreč zrakoplovov, če se nesreča zgodi na ozemlju Republike Slovenije ali v njenem zračnem prostoru, ne glede na to, v kateri državi je zrakoplov registriran;
– preiskave nesreč zrakoplovov, ki so vpisani v register zrakoplovov, ne glede na to, kje se nesreča zgodi, če preiskave ne uvede država, v kateri se je nesreča zgodila, ali če preiskovalni organ oceni, da je preiskava v zvezi z varnostjo potrebna zaradi izboljšanja varnosti;
– resne incidente zrakoplovov z največjo vzletno maso nad 2250 kg, ko se resni incident zgodi na ozemlju Republike Slovenije ali v njenem zračnem prostoru, ne glede na to, v kateri državi je zrakoplov registriran;
– resne incidente zrakoplovov, ki so vpisani v register zrakoplovov, z največjo vzletno maso nad 2250 kg, če preiskave ne uvede država, v kateri se je resni incident zgodil, ali če preiskovalni organ oceni, da je preiskava v zvezi z varnostjo potrebna zaradi izboljšanja varnosti.
(2) Preiskovalni organ lahko, če obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo, izvede preiskavo v zvezi z varnostjo na podlagi prvega odstavka 172. člena tega zakona tudi za incidente ter zrakoplove in naprave za prosto letenje, ki s predpisi Evropske unije niso urejeni.
(3) Preiskovalni organ lahko sodeluje pri preiskavi v zvezi z varnostjo, za katero je pristojen preiskovalni organ druge države, če je bil v nesreči ali resnem incidentu udeležen zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov. Preiskovalni organ sodeluje pri preiskavi v zvezi z varnostjo, če je tako sodelovanje potrebno po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali če preiskovalni organ oceni, da je preiskava v zvezi z varnostjo potrebna zaradi izboljšanja varnosti.
(prenos in prevzem preiskave v zvezi z varnostjo)
(1) Vlada lahko preiskavo v zvezi z varnostjo deloma ali v celoti prenese na drugo državo, če na predlog preiskovalnega organa ugotovi, da preiskovalni organ ne bo mogel zagotoviti ciljev preiskave v zvezi z varnostjo v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo preiskave in preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu.
(2) Preiskovalni organ lahko prevzame od druge države pristojnost za preiskavo v zvezi z varnostjo. Preiskovalni organ o prevzemu pristojnosti sklene dogovor z drugo državo po predhodni seznanitvi vlade.
(sodelovanje z drugimi državami)
Preiskovalni organ, če je izpolnjena zahteva o izključitvi nasprotja interesov, lahko v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo preiskave in preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, k sodelovanju v preiskavi v zvezi z varnostjo povabi predstavnika EASA in predstavnika pristojnega organa zadevnih držav članic Evropske unije ali tretje države.
(sodelovanje s pravosodnimi organi)
Preiskovalni organ lahko sodeluje s sodišči in državnimi tožilstvi pri preiskavah v zvezi z varnostjo v okviru njihove zakonsko določene pristojnosti. Sodelovanje pomeni zlasti medsebojno izmenjavo informacij in dogovarjanje o ustreznem zavarovanju sledi nesreč in resnih incidentov ter se izvaja na način, ki ne ovira neodvisnega ali samostojnega delovanja teh državnih organov. Preiskovalni organ se s sodišči ali državnimi tožilstvi samostojno dogovarja o izvajanju sodelovanja v posamičnih zadevah.
(vodja preiskovalnega organa, preiskovalec, komisija)
(1) Vlada na predlog ministra imenuje vodjo preiskovalnega organa oziroma v primeru multimodalnega organa vodjo letalskega oddelka ter preiskovalce.
(2) Vodja preiskovalnega organa mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju letalstva kot pilot ali oseba, ki opravlja naloge glede vzdrževanja in plovnosti zrakoplova ali glede kontrole zračnega prometa,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na osmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter
– je strokovno usposobljen za preiskave v zvezi z varnostjo.
(3) Preiskovalec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na področju letalstva kot osebje v letalstvu iz 1. do 5. točke 66. člena tega zakona,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na osmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter
– je strokovno usposobljen za preiskave v zvezi z varnostjo.
(4) Za preiskavo v zvezi z varnostjo vodja preiskovalnega organa imenuje komisijo, ki jo sestavljajo glavni preiskovalec, eden ali več preiskovalcev in drugi strokovnjaki, kadar je to potrebno. Če vodja preiskovalnega organa tako presodi, lahko v komisijo imenuje samo glavnega preiskovalca in druge strokovnjake.
(5) Komisija iz prejšnjega odstavka je pri delu samostojna in neodvisna.
(6) Organi in osebe, ki so povezane z nesrečo ali resnim incidentom, omogočijo komisiji dostop do operativnih, tehničnih in pravnih ugotovitev za preiskavo v zvezi z varnostjo. Vodja preiskovalnega organa lahko zaprosi za pomoč strokovnjake z delovnega področja, če je to potrebno zaradi preiskave v zvezi z varnostjo. Vodja preiskovalnega organa lahko zaprosi za pomoč tuje letalske strokovnjake organov civilnega letalstva in drugih organov, ki so usposobljeni za preiskave v zvezi z varnostjo.
(7) Če je bil v nesreči ali resnem incidentu, za preiskavo katerega je pristojen preiskovalni organ na podlagi 173. in 174. člena tega zakona, udeležen tudi vojaški zrakoplov ali tuji vojaški zrakoplov, vodja preiskovalnega organa imenuje kot člana komisije za preiskavo v zvezi z varnostjo tudi predstavnika ministrstva, pristojnega za obrambo.
(8) Drugi strokovnjaki iz četrtega odstavka tega člena se izberejo iz seznama strokovnjakov za sodelovanje v komisiji za preiskavo v zvezi z varnostjo, ki ga določi minister s sklepom. Za opravljeno delo v komisiji imajo drugi strokovnjaki pravico do plačila za opravljeno delo. Sredstva za plačilo za delo zagotavlja ministrstvo.
(9) Seznam iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo v elektronski obliki, in vsebuje naslednje podatke o strokovnjakih:
– osebno ime, stalno in začasno prebivališče, naslov za vročanje ali elektronski naslov za vročanje in kontaktno telefonsko številko,
– licenci, dovoljenju, ratingu, pooblastilu, potrdilu, spričevalu oziroma drugi listini, če je bila strokovnjaku izdana v skladu s 67. členom tega zakona.
(10) Osebni podatki iz seznama iz prejšnjega odstavka se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog preiskovalnega organa. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo s seznamom, in oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s posamezno osebo, vpisano v seznam strokovnjakov v komisiji za preiskavo v zvezi z varnostjo v okviru svojih pristojnosti. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. O obdelavi osebnih podatkov se vodi revizijska sled.
(11) Vlada podrobneje določi zahteve za imenovanje v seznam strokovnjakov za sodelovanje v komisiji za preiskavo v zvezi z varnostjo in postopek imenovanja, naloge imenovanih strokovnjakov ter plačilo za opravljeno delo v komisiji iz četrtega odstavka tega člena.
(razrešitev vodje preiskovalnega organa)
(1) Vlada razreši vodjo preiskovalnega organa, če:
1. to sam zahteva,
2. ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena,
3. trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu vodje preiskovalnega organa,
4. v enem mesecu od imenovanja ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi,
5. se ugotovi nesposobnost za opravljanje nalog na položaju,
6. mu preneha delovno razmerje v skladu s sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca.
(2) Vodja preiskovalnega organa se o razlogih za razrešitev obvesti, hkrati pa ima možnost zagovora.
(3) Vlada razreši vodjo preiskovalnega organa z upravno odločbo, v kateri obrazloži razloge za svojo odločitev. Za razrešitev vodje preiskovalnega organa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer pristojno sodišče odloča prednostno.
(5) Razrešeni vodja preiskovalnega organa je razporejen na prosto delovno mesto na ministrstvu, ki ustreza njegovi usposobljenosti, za čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ali za nedoločen čas, če je imel pred imenovanjem sklenjeno takšno delovno razmerje. Če takšnega delovnega mesta ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami o redni odpovedi.
(6) Če je vodja preiskovalnega organa razrešen, ker ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prejšnjega člena, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(7) V času od predloga za imenovanje do imenovanja novega vodje preiskovalnega organa naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.
(izjema glede izpolnjevanja pogojev)
(1) Če se delovno razmerje za delovno mesto preiskovalca sklene z osebo, ki ob sklenitvi delovnega razmerja ne izpolnjuje pogojev iz prve in tretje alineje tretjega odstavka 177. člena tega zakona, mora oseba izpolniti predpisane pogoje najpozneje v 18 mesecih od dneva sklenitve delovnega razmerja, sicer ji preneha delovno razmerje.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki ni strokovno usposobljena za preiskave v zvezi z varnostjo, lahko v času od zaposlitve do usposobitve opravlja posamezna strokovna dejanja (na primer priprava analiz, informacij, pomoč pri preiskavi) na področju preiskav v zvezi z varnostjo.
(strokovno usposabljanje)
Minister določi program strokovnega usposabljanja za preiskave v zvezi z varnostjo, s katerim določi vsebino strokovnega usposabljanja, postopek preverjanja strokovne usposobljenosti in priznavanja opravljenih usposabljanj, vzdrževanje strokovne usposobljenosti, veljavnost dokazil o usposabljanjih in druga vprašanja, povezana s strokovnim usposabljanjem, na predlog preiskovalnega organa.
(zagotavljanje preiskave v zvezi z varnostjo)
(1) Preiskovalnemu organu oziroma komisiji se med preiskavo v zvezi z varnostjo omogoči neovirano delo.
(2) Preiskovalni organ za preiskavo v zvezi z varnostjo se lahko dogovarja o sodelovanju pri preiskavi s pristojnimi organi za preiskave v zvezi z varnostjo drugih držav članic Evropske unije ali tretjih držav.
(3) Določbe tega zakona o preiskavi v zvezi z varnostjo v ničemer ne omejujejo pristojnosti organov po drugih predpisih.
(stroški preiskave v zvezi z varnostjo)
(1) Preiskava v zvezi z varnostjo se financira iz proračuna Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije lahko zahteva povrnitev stroškov preiskave od osebe, za katero je pristojno sodišče ugotovilo namerno povzročitev nesreče ali incidenta oziroma povzročitev nesreče ali incidenta iz hude malomarnosti. Pravica do povrnitve stroškov preiskave zastara po preteku dveh let od pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa.
(2) Stroške reševanja zrakoplova ali odstranjevanja razbitin nosi lastnik zrakoplova. To velja tudi, če je odstranjevanje razbitin zahteval glavni preiskovalec za preiskavo v zvezi z varnostjo.
(3) Vlada podrobneje določi način obračunavanja stroškov iz prejšnjega odstavka.
(pooblastila preiskovalcev)
(1) Glavni preiskovalec in preiskovalci v komisiji imajo za preiskavo v zvezi z varnostjo pooblastila, določena s predpisi Evropske unije o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu.
(2) Izvrševanje pristojnosti preiskovalnega organa iz prejšnjega odstavka ne sme ovirati izvrševanja pristojnosti sodišč, državnih tožilstev in policije v kazenskih in predkazenskih postopkih.
(3) Glavni preiskovalec ima tudi pooblastilo za zaseg vozila, plovila, zrakoplova ali naprave za potrebe vodenja preiskave v zvezi z varnostjo proti ustreznemu nadomestilu, o čemer se izda potrdilo.
(prepoved odstranitve delov zrakoplova in stvari)
(1) Najdeni zrakoplov in stvari, ki se v zrakoplovu prevažajo, ali kar koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvari, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče, se ne smejo odstraniti ali premestiti brez dovoljenja glavnega preiskovalca, razen če je to potrebno za reševanje človeškega življenja ali zaradi drugih izjemnih razlogov ali če preiskovalni sodnik odloči drugače.
(2) Kdor najde zrakoplov ali stvari iz prejšnjega odstavka, mora o tem takoj obvestiti policijo, preiskovalni organ ali komisijo, ki lahko te stvari odvzame v korist preiskave.
(1) Preiskovalni organ v sodelovanju z ministrom lahko obvesti javnost o preiskavi v zvezi z varnostjo.
(2) Preiskovalni organ objavi končno poročilo o preiskavi v zvezi z varnostjo tako, da je dostopno javnosti.
(obnova preiskave v zvezi z varnostjo)
Preiskavo v zvezi z varnostjo lahko preiskovalni organ obnovi kadar koli, če pridobi nove dokaze ali ugotovitve, ki bistveno vplivajo na okoliščine, v katerih se je nesreča ali incident zgodil.
(nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti)
(1) Ministrstvo zavaruje preiskovalce preiskovalnega organa v času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti.
(2) Ministrstvo zavaruje preiskovalce preiskovalnega organa za odgovornost proti tretjim osebam za škodo, ki nastane zaradi strokovne napake preiskovalca preiskovalnega organa in zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka pri izvajanju nalog preiskovalnega organa.
(3) Vlada določi višino zavarovalne vsote za zavarovanje iz tega člena in način sklenitve zavarovanja.
(stroški pogreba in enkratna denarna pomoč)
(1) Za preiskovalca preiskovalnega organa, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, ministrstvo poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom preiskovalca preiskovalnega organa pripada enkratna denarna pomoč v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih 12 mesecih prejel pokojni preiskovalec preiskovalnega organa. Znesek enkratne denarne pomoči določi minister s sklepom.
XI. NADZOR IN POSTOPKI O PREKRŠKIH
1. Pristojni organi
(1) Ministrstvo je pristojno za odločanje v upravnih zadevah, ki se nanašajo na:
1. odobritev izjem od tega zakona iz 20. člena tega zakona,
2. izjeme za specifični zrakoplov in druge objekte, namenjene premikanju v zraku ali za specifično dejavnost iz 22. člena tega zakona,
3. zračni prevoz iz IV. poglavja tega dela zakona,
4. letališča iz 3. oddelka VI. poglavja tega dela zakona,
5. rezervacije zračnega prostora iz druge alineje drugega odstavka 150. člena tega zakona,
6. dostop do digitalnih podatkov o terenu in ovirah iz 155. člena tega zakona in
7. druge naloge, določene s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Ministrstvo je prekrškovni organ za prekrške v zvezi z določbami 25., 29. in 155. člena tega zakona, zračnim prevozom iz 1. in 2. oddelka IV. poglavja, letališči iz 3. oddelka VI. poglavja in iskanjem in reševanjem ter preiskavami v zvezi z varnostjo iz X. poglavja tega dela zakona.
(3) Uradne osebe ministrstva se za izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena usposabljajo v skladu s programom usposabljanja, ki ga določi minister.
(1) Agencija je pristojna za odločanje v upravnih zadevah, letalski nadzor ter postopkih o prekrških, ki se nanašajo na:
1. pravila letenja iz 14. člena tega zakona,
2. registracijo zrakoplovov iz I. poglavja tega dela zakona,
3. plovnost iz II. poglavja tega dela zakona,
4. osebje v letalstvu iz III. poglavja tega dela zakona,
5. letalske operacije in prevoz nevarnega blaga iz V. poglavja tega dela zakona,
6. letališča iz 1., 2., 4., 5. in 6. oddelka VI. poglavja tega dela zakona,
7. izvajanje storitev ATM/ANS,
8. predtaktično in taktično upravljanje zračnega prostora v delu, ki ga izvaja izvajalec storitev ATM/ANS iz VII. poglavja tega dela zakona, ter rezervacije zračnega prostora iz tretje alineje drugega odstavka 150. člena tega zakona,
9. varovanje in olajšave iz IX. poglavja tega dela zakona in
10. druge naloge, določene s predpisi Evropske unije, razen nadzora nad izvajanjem predpisov s področja civilnega letalstva, ki jih organi Evropske unije izvajajo neposredno.
(2) Agencija je prekrškovni organ za prekrške v zvezi z določbami 7., 15., 22., 23., 30., 149., 150. in 151. člena tega zakona.
(3) V skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, agencija sodeluje tudi v mednarodnih zadevah in z mednarodnimi organizacijami s področja civilnega letalstva.
(4) Letalski nadzor in postopke o prekrških v zvezi s predpisi s področja civilnega letalstva, ki se nanašajo na predtaktično upravljanje zračnega prostora v delu, ki ga izvaja izvajalec storitev iz 7. točke prvega odstavka tega člena, agencija izvaja usklajeno z vojaškim letalskim nadzornim organom. Ugotovljene kršitve predpisov s področja civilnega letalstva, ki jih agencija in vojaški letalski nadzorni organ ugotovita v okviru usklajenega nadzora iz prejšnjega stavka, so usklajene in odražajo organizacijo izvajanja upravljanja zračnega prostora na predtaktični ravni iz 148. člena tega zakona.
(nadzor glede sporočanja podatkov o potnikih)
Policija in drug pristojni nadzorni organ Republike Slovenije sta pristojna za nadzor nad izvrševanjem določb 98., 99., 100., 101. in 102. člena tega zakona ter za prekrške v zvezi s temi določbami.
(1) Ministrstvo in agencija na podlagi pisnega dogovora lahko dovolita pregled, ki ga izvajata ICAO in ECAC.
(2) Ministrstvo, agencija in izvajalci storitev, pri katerih se izvaja pregled iz prejšnjega odstavka, morajo omogočiti nemoteno izvajanje pregleda v skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka.
(opravljanje nalog certificiranja in nadzora s strani EASA ali druge države članice)
Republika Slovenija lahko zaprosi EASA ali drugo državo članico v skladu s predpisi Evropske unije, da opravlja naloge certificiranja in nadzora za katero koli ali vse fizične in pravne osebe, zrakoplove, opremo aerodroma za zagotavljanje varnosti, sisteme in sestavne dele ATM/ANS, naprave za simulacijo letenja in aerodrome, za katere je pristojna Republika Slovenija.
(1) Agencija lahko naloge certificiranja in nadzora iz predpisov Evropske unije dodeli v izvajanje usposobljenim subjektom zaradi zagotavljanja zahtev glede strokovnosti in pravočasnosti postopkov certificiranja.
(2) Agencija podeli javno pooblastilo za naloge iz prejšnjega odstavka pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku na podlagi vloge, če pravna oseba izpolnjuje s predpisi Evropske unije določena merila, ki se zahtevajo za usposobljene subjekte.
(3) Če je na določenem letalskem strokovnem področju, na katero se nanaša predmet javnega pooblastila, več kot ena zainteresirana oseba, se izbira usposobljenega subjekta opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javne uslužbence. O izbiri usposobljenega subjekta se odloči z odločbo v upravnem postopku.
(4) Pooblastilo se usposobljenemu subjektu podeli za nedoločen čas.
(5) Usposobljeni subjekt mora predpisane zahteve, v skladu s katerimi je bilo javno pooblastilo izdano, izpolnjevati trajno ves čas veljavnosti javnega pooblastila. Stalni nadzor nad izpolnjevanjem zahtev izvaja agencija. Usposobljeni subjekt mora na zahtevo agencije dovoliti dostop do vseh podatkov, ki so povezani z njegovim izpolnjevanjem zahtev za usposobljene subjekte, in dostop do vseh prostorov, kjer se izvajajo naloge, ki so predmet javnega pooblastila. Usposobljeni subjekt mora agencijo takoj obvestiti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na obseg dejavnosti iz javnega pooblastila ali na pravilno izpolnjevanje zahtev za usposobljene subjekte.
(6) Izdano javno pooblastilo agencija po uradni dolžnosti spremeni, omeji, začasno odvzame ali prekliče, če usposobljeni subjekt onemogoči ali ovira izvedbo nadzora ali če pri izvajanju nadzora ugotovi, da usposobljeni subjekt ne izpolnjuje predpisanih zahtev za priznanje statusa, očitno napačno izvaja naloge certificiranja ali opušča celovitost nalog certificiranja. Usposobljeni subjekt, ki mu je bilo pooblastilo odvzeto, mora v 30 dneh od dokončnosti odločbe o prenehanju javnega pooblastila agenciji ali drugi osebi, ki jo določi agencija, predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog usposobljenega subjekta. O obveznosti izročitve dokumentacije agencija odloči z odločbo, s katero spremeni, omeji, začasno odvzame ali prekliče pooblastilo.
(7) Usposobljeni subjekt mora dokumentirati vse naloge certificiranja, za katere ima javno pooblastilo, in o tem hraniti dokumentacijo najmanj deset let.
(pooblaščeni izvajalci javnih pooblastil na področju zrakoplovov in naprav za prosto letenje, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije)
(1) Postopke, povezane s plovnostjo in certifikacijo zrakoplovov in naprav za prosto letenje, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, letalskimi operacijami s temi zrakoplovi in napravami za prosto letenje in licenciranjem osebja v letalstvu iz 1. do 5. točke 66. člena tega zakona, lahko opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo javno pooblastilo agencije.
(2) Javno pooblastilo iz prejšnjega odstavka se pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom lahko podeli za:
– izdajanje licenc za osebje v letalstvu,
– izvajanje pregledov plovnosti in drugih dejanj v zvezi s plovnostjo,
– izdajanje dovoljenj za izvajanje letalskih operacij,
– izdajanje dovoljenj za vzletišča.
(3) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko zaprosi za javno pooblastilo za izvajanje najmanj ene od nalog iz prejšnjega odstavka, po posameznih kategorijah zrakoplovov in vrstah naprav za prosto letenje.
(4) Naloge, ki so predmet javnega pooblastila iz drugega odstavka tega člena, opravlja agencija, če za določeno kategorijo zrakoplova ali vrsto naprave za prosto letenje ni pooblaščenega izvajalca z ustreznim javnim pooblastilom iz drugega odstavka tega člena.
(5) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi javno pooblastilo iz drugega odstavka tega člena, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima zadostno število osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo, veljavno licenco z ustreznimi pooblastili in delovne izkušnje, ter opremo in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog,
2. trajno zagotavlja neodvisnost in nepristranskost osebja pri izvajanju nalog, ki so predmet javnega pooblastila,
3. ima zavarovano odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju dejavnosti,
4. ima priročnik z navodili o delu osebja in postopkih v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil,
5. sprejme stroškovno naravnano tarifo, ki določa način vrednotenja, obračunavanja in plačilo storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati pooblaščenemu izvajalcu za izvršene storitve. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora dokazati, da so cene določene na podlagi dejanskih stroškov, vključno s primerno stopnjo donosnosti naložb. Agencija lahko od pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika zahteva, da utemelji cene, in po potrebi zahteva njihovo prilagoditev, in
6. mu javno pooblastilo iz drugega odstavka tega člena ni bilo že enkrat odvzeto.
(6) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi javno pooblastilo na podlagi predhodno izvedenega postopka presoje izpolnjevanja navedenih pogojev, ki ga izvede agencija. Javno pooblastilo se podeli za nedoločen čas.
(7) Pooblaščeni izvajalec mora predpisane pogoje izpolnjevati trajno. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev izvaja agencija. Pooblaščeni izvajalec mora na zahtevo agencije dovoliti dostop do vseh podatkov in dokumentacije, ki so povezani z njegovim izpolnjevanjem pogojev, in dostop do vseh prostorov, kjer se izvajajo naloge, ki so predmet javnega pooblastila. Pooblaščeni izvajalec mora agencijo takoj obvestiti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na obseg dejavnosti iz javnega pooblastila ali na pravilno izpolnjevanje pogojev za pooblaščene izvajalce.
(8) Javno pooblastilo se pooblaščenemu izvajalcu odvzame:
– če preneha izpolnjevati predpisane pogoje,
– če je proti njemu uveden postopek stečaja ali likvidacije ali je prenehal poslovati na podlagi sodne odločbe ali iz drugega razloga,
– če svojih nalog ne opravlja v skladu s predpisi ali
– če onemogoči ali ovira izvedbo nadzora iz prejšnjega odstavka.
(9) Pooblaščeni izvajalec, ki mu je bilo odvzeto javno pooblastilo, lahko vloži novo vlogo šele po preteku dveh let po odvzemu javnega pooblastila, v primeru vnovičnega odvzema javnega pooblastila pa vlogo zanj lahko vloži po preteku petih let.
(10) Pooblaščeni izvajalec, ki mu je bilo javno pooblastilo odvzeto, mora v 30 dneh od dokončnosti odločbe o odvzemu javnega pooblastila agenciji ali drugi osebi, ki jo določi agencija, predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila in omogočiti njen prenos. O obveznosti izročitve dokumentacije agencija odloči z odločbo, s katero odvzame javno pooblastilo. V primeru odvzema javnega pooblastila naloge, ki so bile predmet javnega pooblastila, prevzame agencija ali druga oseba, ki za to pridobi javno pooblastilo agencije.
(11) Minister podrobneje določi pogoje iz petega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, da bi pridobil status pooblaščenega izvajalca, in postopek ugotavljanja teh pogojev.
2. Subsidiarna uporaba drugih predpisov
(1) Če s predpisi in drugimi pravnimi akti Evropske unije in tem zakonom ni določeno drugače, se glede položaja, pravic in dolžnosti, pooblastil, ukrepov in odgovornosti letalskih nadzornikov in nadzornikov uporablja zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Za vsa postopkovna vprašanja letalskega nadzora, ki niso urejena s predpisi Evropske unije s področja civilnega letalstva in tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(razmerje med letalskim nadzorom in postopki o prekrških)
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona uradna oseba agencije, ki pri opravljanju nalog letalskega nadzora ugotovi neskladnost s predpisanimi zahtevami ali da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, ni dolžna začeti postopkov v skladu s predpisi o prekrških, če je sama odredila predpisane ukrepe in opravila dejanja, za katera je pooblaščena z zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje nadzoruje. V primeru ugotovitve naklepne kršitve predpisov ali hude malomarnosti uradna oseba agencije odredi predpisane ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščena z zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, ter izvede postopke v skladu s predpisi o prekrških ali pristojnemu organu predlaga sprejetje ukrepov.
(2) Če uradna oseba agencije, pristojna za drug inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov s področja civilnega letalstva, ugotovi, da nadzorovana oseba nima predpisanega dovoljenja ali druge listine pristojnega organa, s katero dokazuje, da je za to ustrezno usposobljena oziroma da sme opravljati tako dejavnost ali aktivnost, oziroma če drugače krši zakon ali drug predpis oziroma drug pravni akt, ukrepa v skladu s tem zakonom in izvede postopke v skladu s predpisi, ki urejajo prekrške.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata za uradne osebe ministrstva, ki so pooblaščene za izvajanje nalog letalskega nadzora in postopke o prekrških.
3. Pooblaščene uradne osebe
(pooblastila uradnih oseb)
(1) Opravljanje posameznih dejanj in odločanje v upravnih zadevah in letalskem nadzoru opravljajo za to usposobljeni in pooblaščeni letalski nadzorniki in nadzorniki agencije, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Postopke o prekrških vodijo in v njih odločajo za to usposobljeni letalski nadzorniki in nadzorniki agencije v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja prekrške.
(3) Pooblastilo za izvajanje nalog in odločanje v upravnih zadevah, letalskem nadzoru in postopkih o prekrških izkazujejo letalski nadzorniki in nadzorniki agencije s službeno izkaznico. Kadar je to v interesu osebne varnosti in prepoznavnosti uradnih in drugih oseb med vodenjem postopka, morajo imeti letalski nadzorniki in nadzorniki agencije, uradne osebe ministrstva ter druge osebe agencije in ministrstva, ki sodelujejo pri teh postopkih, tudi ustrezno zaščitno opremo.
(4) Minister predpiše zahteve in postopek za izdajo službene izkaznice in njeno obliko.
(vzdrževanje usposobljenosti)
(1) Agencija zaradi ohranjanja ustrezne strokovne usposobljenosti uradnih oseb iz prejšnjega člena zagotavlja njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje in vzdrževanje usposobljenosti v skladu s tretjim odstavkom 202. člena tega zakona.
(2) Uradne osebe agencije zaradi vzdrževanja potrebnega znanja in usposobljenosti lahko opravljajo določena strokovna dela v okviru svoje strokovne usposobljenosti v letalski stroki s pisnim soglasjem direktorja agencije, vendar pri osebi, pri kateri opravljajo ta strokovna dela, praviloma ne opravljajo letalskega nadzora.
(3) Na zahtevo agencije mora vložnik zahteve za vpis novega tipa zrakoplova v register zrakoplovov oziroma vpis novega tipa zrakoplova v spričevalo letalskega prevoznika in v podobnih primerih zagotoviti ustrezno usposabljanje za letalske nadzornike, ki je potrebno za izvajanje nadzora nad tem tipom zrakoplova.
(pogoji za letalske nadzornike in nadzornike agencije)
(1) Pogoji za letalske nadzornike in nadzornike agencije se določijo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Letalski nadzornik, pristojen za odločanje v upravnih zadevah in stalni nadzor, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na sedmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja,
– ima ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, ki ga nadzoruje,
– je strokovno usposobljen za letalskega nadzornika s področja, ki ga nadzoruje,
– je pridobil ustrezno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo ustrezno listino, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jo nadzoruje, glede na način izvajanja postopkov, zahteva.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek letalski nadzornik, pristojen za drug inšpekcijski nadzor, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka opravi tudi preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil v skladu s predpisi, ki urejajo prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.
(4) V upravnih zadevah lahko odloča in izvaja letalski nadzor tudi nadzornik, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena in je strokovno usposobljen za nadzornika s področja, ki ga nadzoruje.
(5) Letalski nadzornik ali nadzornik vodi postopek o prekršku, izda odločbo o prekršku ali plačilni nalog, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na šesto raven slovenskega ogrodja kvalifikacij in ki je predpisana za izvrševanje predpisov na področju, ki ga nadzoruje, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja,
– ima ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja naloge,
– opravi preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po predpisih, ki urejajo prekrške, in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.
(6) Nadzorniki iz prvega odstavka 198. člena tega zakona morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na sedmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravljajo, oziroma najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na šesto raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ustrezne smeri, če vodijo le postopke pred izdajo odločbe v zahtevnih upravnih zadevah,
– imajo ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvajajo naloge,
– imajo strokovni izpit iz upravnega postopka.
(7) Minister podrobneje določi:
– delovne izkušnje, ki so potrebne za pridobitev naziva letalskega nadzornika oziroma nadzornika iz drugega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena,
– strokovno usposobljenost za letalskega nadzornika oziroma nadzornika za posamezno področje nadzora iz tretje alineje drugega odstavka, četrtega odstavka in tretje alineje petega odstavka tega člena ter
– pogoje glede licenc, dovoljenj, ratingov, pooblastil, potrdil, spričeval oziroma drugih ustreznih listin,
– posebne zahteve o delovnih izkušnjah na letalskem področju in pogoje glede licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine v primeru, ko brez izpopolnitve delovnih mest, za katera veljajo zahteve iz tega člena, ni mogoče zagotoviti predpisanega letalskega nadzora.
(8) Šteje se, da ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena pogoje glede izobrazbe za zasedbo delovnega mesta v agenciji izpolnjuje tudi oseba, ki ima višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo, pridobljeno do 30. septembra 2002 v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89), in:
– licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali
– licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzornega priletnega kontrolorja zračnega prometa (APS) in ratingom nadzornega območnega kontrolorja zračnega prometa (ACS) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira.
(izjema glede sklenitve delovnega razmerja z agencijo)
(1) Če se delovno razmerje za delovno mesto uradne osebe agencije sklene z osebo, ki ob sklenitvi delovnega razmerja ne izpolnjuje zahteve glede usposobljenosti iz 202. člena tega zakona, mora taka oseba izpolniti pogoje najpozneje v 18 mesecih od dneva sklenitve delovnega razmerja, sicer ji preneha delovno razmerje.
(2) Uradna oseba agencije, ki ne izpolnjuje zahtev glede usposobljenosti iz 202. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: kandidat iz agencije), lahko v času od sklenitve delovnega razmerja do izpolnitve pogojev opravlja posamezna strokovna dejanja, upravna pa, če izpolnjuje zahtevo glede izpita iz upravnega postopka iz 200. člena tega zakona.
(usposobljenost uradnih oseb)
(1) Usposobljenost se glede na pooblastila uradne osebe agencije zahteva za naslednja področja:
– upravni postopek in upravni spor (uradna oseba agencije, pristojna za odločanje v upravnih zadevah, in uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor),
– postopek vodenja in odločanja o prekrških (uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za postopke o prekrških) in
– odločanje v upravnih zadevah, postopkih stalnega nadzora in drugega inšpekcijskega nadzora (uradna oseba agencije, pristojna za upravne zadeve, uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za postopke o prekrških; v nadaljnjem besedilu: strokovno področje).
(2) Izpiti s področij iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek in inšpekcijski nadzor.
(3) Podrobnejši program strokovnega usposabljanja in način vzdrževanja usposobljenosti za posamezno strokovno področje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: strokovno usposabljanje), postopek preverjanja strokovne usposobljenosti in priznavanja opravljenih usposabljanj, opravljenih pri drugih organih in organizacijah, vzdrževanje strokovne usposobljenosti, veljavnost dokazil o usposabljanjih in druga vprašanja, povezana s strokovnim usposabljanjem, določi direktor agencije.
(preverjanje strokovne usposobljenosti za strokovno področje)
(1) Preverjanje strokovne usposobljenosti za uradne osebe agencije izvaja agencija. Preverjanje se opravlja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje direktor agencije. Najmanj en član komisije mora biti strokovno usposobljen za področje, za katero se preverja strokovna usposobljenost.
(2) Kandidat iz agencije lahko preverjanje usposobljenosti za strokovno področje na stroške organa opravlja največ dvakrat.
204. člen
(posledice neizpolnitve pogojev glede usposobljenosti uradne osebe)
Kandidatu iz agencije, ki v predpisanem roku iz prvega odstavka 201. člena tega zakona iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne izpolni pogojev glede usposobljenosti uradne osebe iz 202. člena tega zakona, preneha delovno razmerje. Med razloge, ki so na strani kandidata iz agencije, se ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga odsotnost, daljša od enega meseca, v času, v katerem kandidat prejema nadomestilo plače. Delovno razmerje kandidatu iz agencije ne preneha, če ne izpolni pogojev glede usposobljenosti iz razlogov na strani agencije.
4. Posebna ureditev upravnega postopka
Za upravne zadeve in postopke letalskega nadzora, urejene v tem zakonu, velja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če ta zakon določi drugače.
(pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj in strokovnih del v postopku)
(1) Posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe v upravnih zadevah in postopkih letalskega nadzora iz pristojnosti agencije lahko po pooblastilu direktorja agencije opravljajo tudi druge osebe, zaposlene na agenciji.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka nimajo inšpekcijskih pooblastil in tudi ne smejo izdajati odločb in sklepov, s katerimi se ustavi postopek.
(3) Posamezna strokovna dejanja v postopku, ki so potrebna za ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, lahko po pooblastilu direktorja agencije opravljajo strokovne organizacije in posamezniki, če imajo ustrezno izobrazbo in potrebna strokovna znanja, ki se zahtevajo v skladu s predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva za posamezno letalsko področje, in če to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesi strank postopka.
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo pri opravljanju posameznih dejanj v postopku, ki jih opravlja uradna oseba agencije ali oseba iz prvega odstavka tega člena, vendar ne morejo namesto osebe, ki vodi postopek, opravljati nobenih procesnih dejanj v postopku in nimajo inšpekcijskih pooblastil. Za izločitev teh oseb se glede postopka izločitve in izločitvenih razlogov smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izločitev uradne osebe, določene v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(uporaba predpisov pri izvajanju letalskega nadzora v tujini)
(1) Če je treba posamezna dejanja v postopku letalskega nadzora iz pristojnosti agencije opraviti zunaj ozemlja Republike Slovenije, agencija ta dejanja izvede potem, ko o svoji nameri obvesti pristojni letalski organ v državi, v kateri je treba opraviti ta dejanja. Uradne osebe agencije smejo neposredno sodelovati pri pregledih in pridobivanju dokazov v tujini le, če so preiskovalna pooblastila lahko izvršena prostovoljno brez prisilnih ukrepov.
(2) Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi dejanj iz prejšnjega odstavka se v razmerju do tujega letalskega organa iz države članice Evropske unije uporabljajo predpisi Evropske unije oziroma mednarodne pogodbe v razmerju do letalskih organov iz tretjih držav. Agencija lahko s tujimi nacionalnimi letalskimi organi sklepa tudi medsebojne dogovore o izvedbi sodelovanja in nudenju pomoči pri izvajanju stalnega nadzora nad subjekti, ki so pod nadzorom in pristojnostjo agencije.
(3) Ne glede na drugi odstavek 208. člena tega zakona se postopek in zapisnik o opravljenih dejanjih vodita v angleškem jeziku, če pravo države, v kateri je treba opraviti posamezno dejanje, to dopušča in če je v to privolil tudi zavezanec za letalski nadzor.
(4) Agencija lahko opravi zaslišanja oseb v tujini tudi z uporabo sredstva komunikacijske tehnologije, zlasti videokonferenco in telekonferenco. Če zaslišana oseba v to privoli, se jo lahko zasliši v angleškem jeziku.
(5) Dokazi, ki so bili pridobljeni z izvedbo posameznih dejanj v tujini, veljajo tudi v postopku letalskega nadzora, ki se vodi v Republiki Sloveniji, razen če so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene v Republiki Sloveniji.
(jezik ustnega sporazumevanja v postopku s stranko, ki ne razume slovenskega jezika)
(1) Če so v postopku v upravnih zadevah in postopkih letalskega nadzora iz pristojnosti agencije udeležene tudi stranke, ki ne obvladajo slovenskega jezika in so se odpovedale pravici do spremljanja postopka po tolmaču, teče ustno sporazumevanje s stranko v slovenskem in angleškem jeziku, če se stranka s tem strinja. Osebo, ki ne obvlada slovenskega jezika in tudi nima pooblaščenca, ki obvlada slovenski jezik, mora agencija v angleškem jeziku ustno seznaniti z ugotovitvami oziroma gradivom in svojim delom v postopku.
(2) Če se v zvezi s procesnim dejanjem iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, se ta sestavi v slovenskem jeziku, v katerem se navede, da je sporazumevanje s stranko potekalo tudi v angleškem jeziku. Če stranka to zahteva, ji pristojni organ izroči en izvod zapisnika. Stranka lahko v osmih dneh od vročitve zapisnika poda pripombe na njegovo vsebino, o čemer jo je organ dolžan poučiti, sicer se šteje, da ni bilo pripomb.
(sporočanje vlog in drugih sporočil po telefonu ali z uporabo elektronske poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa)
(1) Razen vlog, ki so vezane na rok ali od katerih teče rok za izvedbo procesnih dejanj, se lahko vloge in druga pisanja stranke (predlogi, prošnje, pojasnila in druga dejanja, ki bistveno ne vplivajo na odločitev o stvari) dajejo agenciji tudi po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Če telefonski način oddaje vloge glede na naravo stvari ni izvedljiv, lahko uradna oseba agencije od stranke zahteva, da vlogo pošlje v pisni obliki.
(2) Če prejme agencija vlogo po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa ali po telefonu, lahko od pošiljatelja oziroma klicatelja zahteva, da na primeren način dokaže svojo istovetnost: tako, da stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, ali na drug primeren način. Če agencija tudi po tem dvomi o istovetnosti uporabnika, lahko zavrne oddajo vloge ali sporočila po telefonu oziroma elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa in zahteva od stranke, da jo vloži pisno.
(3) Kratka sporočila, ki ne vplivajo na procesni položaj stranke (obvestilo o poteku postopka, pojasnila in druga dejanja, ki bistveno ne vplivajo na odločitev o stvari), lahko agencija stranki sporoči tudi po telefonu ali pošlje po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa.
(4) Agencija lahko v nujnih primerih določi narok za ustno obravnavo in vabila po telefonu ali elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa.
(zahteva za odpravo pomanjkljivosti vloge)
(1) Agencija lahko stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, če to prispeva k lažjemu uresničevanju pravic strank.
(2) Če stranka kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka ne odpravi pomanjkljivosti, agencija pisno zahteva od stranke, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora vlogo popraviti. Agencija mora pisno zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, v 30 dneh od vložitve nepopolne vloge. Če agencija v tem roku ne poda pisne zahteve, se šteje, da je bila popolna vloga vložena takrat, ko se izteče 30-dnevni rok od prejema vloge.
(3) Stranka mora pomanjkljivo vlogo dopolniti v roku, določenem v pisni zahtevi za odpravo pomanjkljivosti. Agencija morebitne odprave pomanjkljivosti vloge, poslane po roku, pri odločanju ne upošteva. Če je treba vlogo dopolniti ali popraviti z navedbo manjkajočih ali nepravilnih podatkov, lahko stranka odpravi pomanjkljivosti po telefonu ali elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, uradna oseba agencije pa o tem napravi uradni zaznamek.
(4) Če se med postopkom naknadno ugotovi, da stranka za svoje navedbe oziroma zahtevek ni predložila vseh ustreznih dokazil, se čas, ki poteče od pisnega poziva agencije za predložitev manjkajočih dokazil, do trenutka, ko stranka odpravi pomanjkljivosti oziroma do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti, ne všteje v rok za izdajo odločbe.
(plačilo tarife v postopkih zaradi izdaje, ohranitve ali spremembe certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja agencija)
(1) Za dokumente in dejanja v postopkih certificiranja in stalnega nadzora iz pristojnosti agencije se plačujejo pristojbine in povračila stroškov, ki jih agencija v skladu s tarifo iz 244. člena tega zakona zaračuna vlagateljem in imetnikom certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja agencija.
(2) Plačilo celotnega zneska dolgovane tarife je pogoj za izdajo, ohranitev ali spremembo certifikata in drugih listin, ki jih izdaja agencija, razen če se agencija in stranka dogovorita drugače.
(3) Če plačilo zapadlih zneskov dolgovane tarife ni bilo izvedeno do izteka roka, ki ga je določila agencija, lahko agencija potem, ko je vlagatelja predhodno obvestila, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat.
(4) Agencija lahko vlogo zavrne, kadar ima vlagatelj do agencije neporavnane zapadle denarne obveznosti, ki izhajajo iz predhodnih postopkov ali storitev, ki jih izvaja agencija, razen če vlagatelj v 15 dneh od poziva agencije v celoti poplača dolgovane zneske. Vlogo lahko agencija zavrne tudi, če je ogrožena finančna sposobnost vlagatelja, razen če vlagatelj v roku, ki ga določi agencija in ki ne sme biti krajši od 15 dni, predloži bančno garancijo ali drugo enakovredno zavarovanje v višini predračuna zneskov, ki jih mora plačati.
(vročitev odločbe operatorju, ki je registriran v tujini)
(1) Odločba agencije, ki se izda v postopku ugotovitve kršitve predpisov s področja civilnega letalstva s strani operatorja, ki ni registriran v Republiki Sloveniji, se šteje za vročeno, ko se izroči vodji zrakoplova.
(2) Če vročitev iz prejšnjega odstavka ni mogoča, se odločba izroči kateremu koli drugemu članu posadke oziroma se opozorilo o vročitvi pusti na vidnem mestu na krovu zrakoplova. Vročitev velja za opravljeno po poteku 48 ur od trenutka, ko je bilo opozorilo o vročitvi puščeno na vidnem mestu na krovu zrakoplova.
(vročanje certifikatov in drugih listin, ki se izdajo v postopkih certifikacije oziroma licenciranja)
Vse odločbe v obliki certifikatov in drugih listih, ki se izdajo v postopkih certifikacije oziroma licenciranja iz pristojnosti agencije, s katerimi je bilo vlogi stranke za izdajo take listine ugodeno, se stranki vročajo s priporočeno pošiljko po pošti, če v postopku razen stranke ni bilo drugih udeležencev. Vročitev je opravljena osmi dan od dneva odpreme priporočene pošiljke na pošti.
(ureditev prevajanja listin)
(1) Prevod listin v spisu, ki so sestavljene v tujem jeziku, ni potreben, če tako odloči uradna oseba agencije, ki razume jezik, v katerem je listina sestavljena.
(2) Če so dokazila in dokumenti obsežni, se lahko uradna oseba agencije odloči, da se prevedejo izvlečki besedila, ki so bistvenega pomena za odločitev. Uradna oseba agencije lahko kadar koli zahteva popolnejši prevod oziroma prevod celotnega besedila. Če tako odloči uradna oseba agencije, morajo biti prevodi listin overjeni.
(izguba, pogrešitev ali tatvina listine)
(1) Imetnik naznani pogrešitev, izgubo ali tatvino listine pri agenciji najpozneje v 30 dneh od njene pogrešitve, izgube ali tatvine. V naznanitvi navede naslednje podatke: osebno ime imetnika oziroma firmo, stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje ter stalni in začasni naslov v tujini imetnika oziroma podatke o poslovnem naslovu, EMŠO imetnika oziroma enotno identifikacijsko številko, številko listine in okoliščine njene pogrešitve, izgube ali tatvine. Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine listine je mogoča tudi prek državnega portala eUprava z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in elektronski podpis.
(2) Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine agencija na zahtevo stranke izda novo listino.
(3) Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa so na enotnem državnem portalu eUprave dostopni podatki o izgubljenih, uničenih, ukradenih in neveljavnih listinah iz tega člena, in sicer:
– organ, pristojen za izdajo listine,
– številka listine,
– datum izdaje in datum veljavnosti,
– datum naznanitve pogrešitve, uničenja, tatvine ali neveljavnosti in
– status veljavnosti.
(preverjanje usposobljenosti oseb z izpiti)
(1) Kadar je v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, treba v postopkih licenciranja preveriti praktično ali strokovno usposobljenost osebe z izpitom, se izvedba izpita, ocenjevanje in izpitna ocena ne štejejo za del upravnega postopka.
(2) Pritožba zoper izpitno oceno ni dovoljena, mogoče pa je v pritožbi uveljavljati kršitve predpisov, ki se nanašajo na postopek izvedbe izpita. Pritožbo je mogoče vložiti v treh delovnih dneh od seznanitve z izpitno oceno. Če komisija za pritožbe iz 234. člena tega zakona ugotovi, da so kršitve postopka pri izvedbi izpita vplivale na negativno oceno, pritožbeni organ izpitno oceno razveljavi in določi ponovitev izpita.
(3) Agencija lahko izpite izvaja v angleškem jeziku, če se opravljanje izpita dovoli stranki, ki ne razume slovenskega jezika, ali če je treba preveriti znanje, ki ga je treba izkazati v angleškem jeziku.
(1) Agencija lahko v postopku, v katerem niso udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi, izvede enega ali več usklajevalnih narokov.
(2) Na usklajevalnem naroku lahko poleg uradne osebe agencije sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci agencije in strokovni pomočniki agencije.
(3) Na usklajevalnem naroku je javnost izključena. Izključitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.
(4) Na usklajevalnem naroku si agencija in stranka prizadevata uskladiti se glede popravkov in korektivnih ukrepov, s katerimi je mogoče v skladu s sprejemljivimi načini zagotavljanja skladnosti, smernicami in certifikacijskimi specifikacijami odpraviti ugotovljene nepravilnosti.
(5) Na usklajevalnem naroku se vodi zapisnik. Zapisnik obsega le usklajene ugotovitve glede dejstev, pomembnih za odločanje v zadevi, morebitne dogovore med agencijo in stranko ter izjave stranke, za katere stranka zahteva, da se vpišejo v zapisnik.
(uveljavljanje pravice do zaslišanja v postopkih letalskega nadzora)
(1) Agencija v postopku letalskega nadzora ob ugotovitvi kršitve in še pred izdajo odločbe pisno obvesti stranko o očitkih in jo seznani z ugotovitvami o mogočih kršitvah.
(2) Stranko, ki jo je agencija seznanila z ugotovitvami o mogočih kršitvah iz prejšnjega odstavka, je treba v obvestilu poučiti, da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah domnevne kršitve in da mora v roku, določenem v obvestilu, navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogla uveljavljati. Stranka sme pozneje v postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do izteka roka, določenega v obvestilu iz prejšnjega stavka.
(1) Če je v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, treba izvesti poseben ugotovitveni postopek, mora agencija izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v osmih mesecih od vložitve popolne vloge. Agencija lahko ta rok podaljša za največ šest mesecev, če je to potrebno zaradi obsežnih preverjanj, ki so potrebna za izdajo odločbe, ali zaradi drugih okoliščin primera, za katere agencija ne odgovarja.
(2) V postopku stalnega nadzora mora agencija izdati odločbo in jo vročiti stranki v treh mesecih od začetka postopka. Agencija lahko ta rok podaljša za največ tri mesece, če je to potrebno zaradi obsežnih preverjanj, ki so potrebna za izdajo odločbe, ali zaradi drugih okoliščin primera, za katere agencija ne odgovarja.
(3) Agencija v postopku letalskega nadzora izda odločbo v treh mesecih od začetka postopka, če poseben ugotovitveni postopek ni potreben, oziroma v šestih mesecih od začetka postopka, če je poseben ugotovitveni postopek potreben.
(1) Uradna oseba agencije izda ustno odločbo in takoj odredi izvršitev odločbe, kadar je to nujno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa.
(2) V zapisnik se vpišejo izrek in kratek povzetek obrazložitve ustne odločbe, ki mora vsebovati bistvene razloge, na katerih temelji odločitev, ter pouk o pravnem sredstvu.
(3) Če stranka pri izdaji ustne odločbe ni navzoča, se ji lahko odločba naznani tudi po telefonu ali na drug primeren način.
(4) Če je treba ustno odločbo naznaniti osebi, ki ne razume slovenskega jezika, lahko uradna oseba agencije odločbo ustno naznani v angleškem jeziku.
(5) Če je bila izdana ustna odločba v skladu s tem členom, mora uradna oseba agencije zavezancu izdati pisno odločbo v slovenskem jeziku najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bila izrečena ustna odločba.
(odločbe s skrajšano obrazložitvijo)
(1) Brez poseganja v obliko in sestavne dele odločb, ki se v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, izdajo na predpisanem obrazcu, obsega obrazložitev odločbe, izdane na prvi stopnji v postopku, ki se je pred agencijo začel na zahtevo stranke, samo navedbo zahtevka stranke in dejstev, na katere stranka opira zahtevek, pouk o pravnem sredstvu in navedbo, da bo odločba s popolno obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo v osmih dneh od prejema odločbe s skrajšano obrazložitvijo.
(2) Odločba s popolno obrazložitvijo mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila upravne takse za pritožbo oziroma v 15 dneh od napovedi pritožbe, če je stranka oproščena plačila upravne takse.
5. Posebna ureditev postopka za ugotavljanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, ki ga izvajajo organizacije
(pogoji za delovanje organizacij)
Organizacije, ki se ukvarjajo s stalno plovnostjo zrakoplova, vzdrževanjem, usposabljanjem osebja v letalstvu in drugimi dejavnostmi ugotavljanja skladnosti na področju civilnega letalstva, delujejo pri izvajanju postopkov ugotavljanja izpolnjevanja predpisov, za katere jim je bil izdan certifikat agencije, v skladu s predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ki urejajo upravne postopke za zagotavljanje skladnosti na področju, za katero so odgovorne, s tem zakonom in pogoji, v skladu s katerimi jim je bil izdan certifikat agencije.
Organizacije v okviru obsega dejavnosti, ki jim je odobren s certifikatom agencije, opravljajo preglede in izdajajo certifikate, s katerimi se priznava ali potrjuje skladnost proizvoda, dela ali naprave, organizacije ali osebe s predpisanimi tehničnimi zahtevami. Tak certifikat velja za javno listino.
6. Preiskovalna pooblastila uradnih oseb in nadzorni ukrepi v postopkih letalskega nadzora
(splošne obveznosti zavezancev)
(1) Državni organ in organ samoupravne lokalne skupnosti, pravna in fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) mora uradni osebi omogočiti nemoteno opravljanje letalskega nadzora.
(2) Zavezanec mora uradni osebi, ki izvaja letalski nadzor, v roku, ki ga uradna oseba določi, poslati zahtevane podatke, pisno pojasnilo ali izjavo v zvezi s predmetom nadzora.
(1) Če zavezanec ne izpolni obveznosti iz prejšnjega člena, mu agencija listino v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, omeji, začasno odvzame ali prekliče.
(2) Začasen odvzem listine traja največ dve leti. Če zavezanec v tem času ne izpolni naloženih obveznosti, se listina prekliče.
(3) Zavezanec kot imetnik listine, katere veljavnost je začasno omejena, začasno odvzeta ali preklicana, mora listino v treh dneh vrniti organu, ki je listino izdal.
(pooblastila pri nadzoru)
(1) Uradna oseba ima v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, pravico brez predhodne najave, tudi zunaj delovnega časa in ne glede na dnevni čas, vstopiti v poslovne prostore, naprave ali v druge delovne prostore, v katerih zavezanec opravlja dejavnost.
(2) Pri opravljanju nadzora lahko uradna oseba za čas, ki je potreben za opravljanje nadzora, vendar največ za 15 dni, odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum, da so bili kršeni predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka uradna oseba izda potrdilo.
Pri letalskem nadzoru ima uradna oseba pravice in dolžnosti, da v primeru ugotovljenih neskladnosti z zahtevami ali kršitvami zakona ali drugih predpisov in pravnih aktov, ki jih nadzoruje, uporabiti poleg ukrepov v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ter zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, naslednja pooblastila za ukrepanje:
1. kršitelju odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
2. zahtevati odvzem licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine;
3. izreči prepoved izvršitve leta zrakoplova, če bi bila izvršitev leta nevarna za zračni promet ali če se ugotovi, da obvezna zavarovanja v prometu niso sklenjena ali krita v predpisani višini, ali če se upravičeno domneva, da zrakoplov ni ploven ali nima ustrezne letalske posadke ali kabinskega osebja, ali če drugače niso izpolnjene zahteve in pogoji, ki urejajo letenje;
4. začasno odvzeti ali omejiti izdani certifikat, če bi bilo nadaljnje opravljanje dela ali dejavnosti nevarno za zračni promet;
5. zahtevati izredno preveritev strokovne ali zdravstvene sposobnosti osebja v letalstvu;
6. izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi, indikatorji alkohola v izdihanem zraku ali z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma odrediti strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
7. izreči prepoved nadaljevanja opravljanja dejavnosti oziroma aktivnosti, če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi in pravnimi akti, ki se uporabljajo oziroma veljajo v Republiki Sloveniji, ali z odobrenimi priročniki oziroma izdanimi listinami;
8. izdati odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog v skladu s predpisi, ki urejajo prekrške.
(preverjanje prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi)
(1) Uradna oseba agencije lahko zaradi ugotovitve, ali oseba izvaja privilegije iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine pod vplivom alkohola, izvede preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali indikatorji alkohola v izdihanem zraku.
(2) Uradna oseba agencije lahko odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, če oseba oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu alkohol. Uradna oseba agencije lahko odredi strokovni pregled tudi, če oseba ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca. Če oseba odkloni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
(3) Če oseba odkloni preizkus alkoholiziranosti ali če se s preizkusom ugotovi, da ima oseba v organizmu alkohol, ali če oseba odkloni strokovni pregled, ji uradna oseba agencije za največ 12 ur in ne manj kot šest ur omeji ali prepove nadaljnje opravljanje nalog, ki jih dovoljuje licenca, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma druga ustrezna listina.
(4) Če obstaja sum, da je oseba pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, lahko uradna oseba agencije zaradi ugotovitve, ali oseba izvaja privilegije iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine pod vplivom teh snovi, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za opravljanje nalog, izvede preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu.
(5) Če uradna oseba agencije na podlagi preizkusa ali postopka iz prejšnjega odstavka prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če oseba odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi osebi strokovni pregled.
(6) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo. O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo mora strokovno usposobljena oseba takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo najpozneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti uradno osebo agencije, ki je odredila strokovni pregled.
(7) Če oseba odkloni sodelovanje pri preizkusu ugotavljanja prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če odkloni strokovni pregled v zvezi s tem, ji uradna oseba agencija za največ 12 ur in ne manj kot šest ur omeji ali prepove nadaljnje opravljanje nalog, ki jih dovoljuje licenca, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma druga ustrezna listina.
(8) Osebi, ki ji je bil odrejen strokovni pregled ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, uradna oseba za največ 12 ur in ne manj kot šest ur prepove nadaljnje opravljanje nalog, ki jih dovoljuje licenca, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma druga ustrezna listina. Če se s strokovnim pregledom ugotovi, da je oseba v takšnem psihofizičnem stanju, da pri svojem delu ne ogroža varnosti letenja, uradna oseba prekliče omejitev oziroma prepoved opravljanja nalog.
(9) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje osebe, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo.
(podaljšanje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti)
(1) Če zavezanec izkaže, da iz upravičenih razlogov ne more pravočasno izpolniti obveznosti, ki mu je bila naložena z odločbo ali obvestilom iz 230. člena tega zakona, izdanima v postopku letalskega nadzora, lahko agencija na prošnjo zavezanca z novo odločbo oziroma obvestilom podaljša izpolnitveni rok za največ 90 dni, če predpis Evropske unije ne določa drugače.
(2) Zoper odločbo agencije, s katero je bilo odločeno o prošnji zavezanca iz prejšnjega odstavka, ni pritožbe in ni mogoč upravni spor.
(1) Brez poseganja v predpise Evropske unije, ki urejajo postopke nadzora, lahko agencija, če ugotovi nepravilnosti, zavezanca obvesti o tej ugotovitvi z obvestilom in mu določi primeren rok, v katerem lahko zavezanec prostovoljno odpravi ugotovljene nepravilnosti. Obvestilo lahko agencija zavezancu naznani pisno po pošti oziroma z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev ali tako, da ga poda ustno na zapisnik.
(2) Po prejemu obvestila zavezanec predlaga načrt korektivnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Zavezanec nosi odgovornost, da sam izbere in izvede korektivne ukrepe, s katerimi ugotovi vzrok nastanka nepravilnosti, prepreči verjetnost njene ponovitve in ugotovljene nepravilnosti odpravi.
(3) Agencija lahko v obvestilu določi, da ji zavezanec pred potekom roka za odpravo nepravilnosti sporoči, katere korektivne ukrepe namerava sprejeti. Agencija predlagane korektivne ukrepe z obvestilom odobri ali zavrne. Agencija sprejme tiste ukrepe, za katere presodi, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo ugotovljene nepravilnosti. Če agencija ugotovi potrebo po dodatnih ukrepih za odpravo nepravilnosti, dopolni obvestilo s predložitvijo dodatnih ukrepov in določi rok za odgovor.
(4) Če zavezanec za to zaprosi ali če to zahteva agencija, se lahko opravi tudi usklajevalni narok, da se dodatno razjasni dejansko stanje glede nepravilnosti in kateri ukrepi bi zadoščali za njihovo odpravo.
(5) O odpravi nepravilnosti zavezanec takoj obvesti agencijo in ji predloži ustrezna dokazila. Če je to potrebno, lahko agencija zahteva od zavezanca dodatna pojasnila ali dokaze. Agencija izda zavezancu obvestilo o odpravi ugotovljene nepravilnosti, ko se prepriča, da predloženi dokazi zadoščajo za ugotovitev, da so nepravilnosti odpravljene.
(6) Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku ali če zavezanec agenciji v določenem roku ne sporoči, katere ukrepe namerava sprejeti, ali če se ukrepi za odpravo nepravilnosti ne izvajajo ustrezno oziroma se izvajajo tako, da nepravilnosti ne bodo pravočasno odpravljene, agencija nadaljuje postopek letalskega nadzora, v katerem izreče druge ukrepe v skladu z 227. členom tega zakona in predpisi Evropske unije.
(1) Če uradna oseba agencije ugotovi nepravilnosti, ki bi lahko ogrožale varnost zračnega prometa, lahko zapečati zrakoplov.
(2) Uradna oseba agencije označi zapečatenje z žigom agencije.
(3) Pritožba zoper odločbo o zapečatenju iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
(prepoved opravljanja dejavnosti)
(1) Uradna oseba agencije lahko z odločbo začasno prepove opravljanje dela delovnega procesa oziroma dejavnosti, če ugotovi, da se opravlja brez dovoljenja pristojnega organa o izpolnjevanju posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Pritožba zoper odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
(zadržanje izvršljivosti)
Pritožba zoper odločbo agencije, ki se nanaša na plovnost, osebje v letalstvu, varovanje, letalske operacije, prevoz nevarnega blaga, letališča in izvajanje storitev ATM/ANS, ne zadrži izvršitve odločbe.
7. Pravna sredstva zoper odločitev agencije na prvi stopnji v upravnih zadevah in postopkih letalskega nadzora
(pritožba zoper odločbe agencije)
(1) Zoper odločbo agencije, izdano v postopku na prvi stopnji v upravni zadevi ali postopku letalskega nadzora, je dovoljena pritožba, če s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ni določeno drugače.
(2) O pritožbi zoper odločbo agencije odloča ministrstvo.
(3) Postopke o pritožbah iz prejšnjega odstavka vodi stalna komisija za pritožbe. Komisija za pritožbe postopek vodi na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ne določajo drugače. Komisija za pritožbe pripravi poročilo in predlog odločitve.
(4) Komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik komisije, najmanj en namestnik predsednika komisije in v odvisnosti od letalskih strokovnih področij potrebno število članov komisije za pritožbe. Minister v komisijo za pritožbe imenuje zaposlene na ministrstvu in zunanje strokovnjake, ki so pridobili ustrezno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo ustrezno listino ali imajo ustrezna strokovna ali tehnična znanja, ki se nanašajo na vsebino postopka. Pri tem mora biti zagotovljena strokovnost komisije za pritožbe za postopkovna in strokovna letalska področja.
(5) Sestavo komisije za pritožbe za vodenje postopka v zvezi s posamezno pritožbo določi predsednik komisije za pritožbe glede na strokovno področje, na katerem je potrebno odločanje. V primeru izločitve predsednika komisije za pritožbe ali njegove zadržanosti sestavo komisije za pritožbe za vodenje postopka v zvezi s posamezno pritožbo določi namestnik predsednika komisije. Komisija za pritožbo lahko odloča, ko je prisotna najmanj polovica članov. Komisija za pritožbe z večino glasov prisotnih članov potrdi poročilo in sprejme predlog odločitve.
(6) Vlada podrobneje določi plačilo za opravljeno delo zunanjim strokovnjakom, ki sodelujejo pri delu komisije za pritožbe iz četrtega odstavka tega člena. Sredstva za plačilo za delo zagotavlja ministrstvo.
(7) Minister podrobneje predpiše način dela in odločanja komisije za pritožbe.
1. Splošne določbe
(1) Agencija je pravna oseba javnega prava.
(2) Agencija opravlja naloge v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom, drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in predpisi, ki urejajo javne agencije.
(3) Ime agencije se glasi: Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije. Skrajšano ime agencije, ki se lahko uporablja pri poslovanju agencije in izdajanju listin ter pri mednarodnem sodelovanju, se v slovenskem in angleškem jeziku glasi: Agencija za civilno letalstvo oziroma Civil Aviation Agency.
(4) Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
2. Organi agencije
Organa agencije sta svet agencije in direktorica oziroma direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor agencije).
(1) Člane sveta agencije na predlog ministra imenuje in razrešuje vlada. Imenujejo se za dobo petih let in so lahko znova imenovani.
(2) Svet agencije ima pet članov. Način oblikovanja in podrobnejše naloge sveta agencije se določijo z ustanovitvenim aktom.
(3) Za člana sveta agencije je lahko imenovan vsakdo, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne agencije, ter druge pogoje, določene z ustanovitvenim aktom. Član sveta agencije ne more biti predstavnik uporabnika storitve agencije.
(4) Svet agencije ima pristojnosti, določene s predpisi, ki urejajo javne agencije, če ta zakon ne določa drugače.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja javne agencije, svet agencije ne sme dajati usmeritev in navodil za delo direktorju agencije ali zaposlenim v agenciji glede:
– postopkov in organizacijske strukture za izvajanje predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,
– odločanja v upravnih zadevah, stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem predpisov s področja civilnega letalstva in postopkov o prekrških ter
– izdaje splošnih aktov za izvajanje regulativnih nalog agencije iz sedmega odstavka 240. člena tega zakona.
(1) Agencijo vodi, predstavlja in zastopa direktor agencije, ki ga na predlog ministra, na podlagi izvedenega javnega natečaja, imenuje vlada za dobo petih let in je lahko imenovan znova. Javni natečaj izvede svet agencije. Za direktorja agencije je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na sedmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj,
– je strokovnjak na področju dela agencije,
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
(2) Direktor agencije v okviru pristojnosti agencije samostojno izdaja splošne akte agencije iz sedmega odstavka 240. člena tega zakona in druge splošne akte, za izdajo katerih je pooblaščen z ustanovitvenim aktom agencije in predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z direktorjem agencije se uredi v ustanovitvenem aktu.
(4) Če je direktor agencije predčasno razrešen ali če novi direktor agencije ni pravočasno imenovan, vlada brez javnega natečaja na predlog ministra imenuje vršilca dolžnosti direktorja agencije do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev.
3. Delovanje agencije in pristojnosti
(1) Delovanje agencije mora biti neodvisno od fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost v letalstvu ali se na njih kako drugače nanašajo predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ter mora biti do njih nepristransko.
(2) Agencija izvaja naloge v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom, drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ustanovitvenim aktom ter letnim programom dela in finančnim načrtom.
(3) K letnemu programu dela in finančnemu načrtu agencije daje soglasje ministrstvo. Letni program dela mora vsebovati:
– naloge v zvezi z nadzorom in upravljanjem varnosti v civilnem letalstvu,
– opredelitev lastnih dejavnosti agencije,
– mednarodne aktivnosti ter
– program priprave strokovnih podlag za sprejetje in spremembe predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(4) K letnemu programu dela mora biti priložena petletna strategija razvoja agencije, ki mora vsebovati:
– prispevek agencije k upravljanju varnosti v civilnem letalstvu,
– kadrovski načrt,
– ukrepe za učinkovito porabo sredstev in
– druga vprašanja, določena v ustanovitvenem aktu.
(5) Letni program dela agencije iz tretjega odstavka tega člena mora biti v skladu s programi ministrstva in vlade, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa ter javne finance.
(pristojnosti in naloge agencije)
(1) Agencija izvaja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzorne naloge v skladu s 190. členom tega zakona.
(2) Agencija nadzoruje izvajanje predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(3) Agencija vodi postopke o prekrških v skladu s 190. členom tega zakona.
(4) Agencija mora pri izvrševanju svojih nalog sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za dosego ciljev, določenih v zvezi z izvajanjem nalog iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, pri tem pa mora v okviru svojih pristojnosti prispevati k uresničevanju ciljev in usmeritev, ki so namenjeni spodbujanju in zagotavljanju varnega, rednega in nemotenega zračnega prometa. V okviru ukrepov iz lastne pristojnosti agencija izdaja interne priročnike kot pomoč pri izvajanju nalog uradnih oseb agencije iz 198. člena tega zakona. Agencija lahko priročnike sprejme v angleškem jeziku.
(5) Strokovne naloge agencije so:
1. spremljanje stanja razvoja in varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru;
2. pripravljanje strokovnih gradiv za sprejetje predpisov. Kadar strokovna gradiva za sprejetje predpisov vključujejo tehnične zahteve, ministrstvo ne spreminja njihove vsebine brez predhodne uskladitve z agencijo;
3. izdelava analiz, študij in drugih strokovnih gradiv s področja civilnega letalstva za lastne potrebe in potrebe ministrstva v skladu z letnim programom dela;
4. statistično poročanje in statistične raziskave;
5. predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z državnim varnostnim programom;
6. predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z državnim programom varovanja civilnega letalstva;
7. sodelovanje v mednarodnih zadevah na strokovnem področju in sklepanje mednarodnih tehničnih dogovorov iz svoje pristojnosti;
8. naloge, ki jih izvaja v zvezi s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in s tem povezane strokovne naloge, določene z aktom o ustanovitvi;
9. priprava strokovnih izhodišč za smernice in mnenja, ki jih ministrstvo kot nosilec urejanja prostora izda k prostorskim aktom.
(6) Odločanje v upravnih zadevah obsega odločanje v upravnih zadevah na področjih iz svojih pristojnosti, določenih s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(7) Regulativne naloge agencije so:
1. izdaja plovnostno-tehničnih zahtev,
2. izdaja izvedbenih in tehničnih zahtev,
3. izdaja direktiv o varnosti,
4. izdaja certifikacijskih specifikacij,
5. izdaja specifikacij za izvajanje storitev ATM/ANS,
6. izdaja sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti, smernic in načrtov,
7. regulativne naloge, določene s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(8) Pristojnosti in naloge agencije iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se ne nanašajo na pristojnosti in naloge, ki jih v skladu s tem zakonom izvaja ministrstvo ali jih v skladu s prepisi Evropske unije neposredno izvajata Evropska komisija in EASA.
(9) O izdaji aktov iz sedmega odstavka tega člena agencija obvesti ministrstvo. Akt iz sedmega odstavka tega člena se objavi na spletni strani agencije. Akti iz sedmega odstavka tega člena, razen direktive o varnosti, plovnostno-tehnične zahteve in načrti, se objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obliko in sestavine direktive o varnosti in plovnostno-tehnične zahteve določi agencija.
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) Agencija ima dolžnost uporabnike svojih storitev na primeren način obveščati o svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in obveznostih uporabnikov ter postopkih za njihovo uresničevanje kot tudi o drugih pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na odnose do uporabnikov, v skladu s predpisi o javnih agencijah.
(3) Za javnost dela iz prvega in drugega odstavka tega člena je odgovoren direktor agencije.
(nadzor nad delom agencije)
Ministrstvo izvaja nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela agencije. Pri izvajanju nadzora se smiselno uporabljajo določbe predpisov Evropske unije o načinu dela EASA pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja oziroma o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Evropske komisije na področju varovanja, razen glede zahtev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki izvajajo nadzor.
(sodelovanje agencije z drugimi nadzornimi organi in Evropsko komisijo)
(1) Agencija sodeluje z drugimi nadzornimi organi in EASA v skladu z določbami predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na delo nadzornih organov v letalstvu.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi iz 192. člena tega zakona v skladu z usmeritvami ministrstva.
(1) Agencija se financira s:
– prihodki iz proračuna Republike Slovenije,
– prihodki iz pristojbin,
– povračil stroškov, ki jih v skladu s tarifo vplačajo prosilci in imetniki certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja agencija, in
– prihodki od lastnih in drugih dejavnosti, pridobljenih s prodajo blaga in storitev na trgu.
(2) Iz pristojbin se financirajo naloge odločanja v upravnih zadevah oziroma certificiranja, naloge stalnega nadzora in druge naloge, povezane z izdajanjem listin in stalnim nadzorom iz pristojnosti agencije, povezane z izvajanjem storitev ATM/ANS.
(3) S prihodki od povračil stroškov se financirajo naloge odločanja v upravnih zadevah oziroma certificiranja, naloge stalnega nadzora in druge naloge, povezane z izdajanjem listin in stalnim nadzorom iz pristojnosti agencije, razen naloge iz prejšnjega odstavka. Prihodki od povračil stroškov zajemajo tudi prihodke iz proračuna Republike Slovenije, ki jih državni organi vplačajo v skladu s tarifo.
(4) Povračilo stroškov se zaračunava na podlagi tarife, ki jo po predhodnem soglasju vlade izda agencija. Tarifa se oblikuje na način, kot se oblikujejo takse in dajatve, ki jih obračunava EASA.
(5) Ministrstvo iz proračuna Republike Slovenije financira druge s tem zakonom določene naloge agencije, ki niso opredeljene v drugem in tretjem odstavku tega člena, in druge naloge, ki jih agencija izvaja za potrebe drugih državnih organov. Ministrstvo iz proračuna Republike Slovenije financira tudi certifikacijske in podobne naloge, če je to potrebno zaradi vzdrževanja potrebnega osebja in usposobljenosti agencije, kadar zaradi premajhnega obsega prihodkov iz pristojbin in povračil stroškov ni mogoče zagotoviti stalne usposobljenosti agencije za izvajanje predpisanih in drugih tekočih nalog.
(6) Presežek prihodkov nad odhodki, pridobljenih na podlagi prvega odstavka tega člena, javna agencija lahko porabi za:
– opravljanje in razvoj dejavnosti,
– za spodbujanje inovacij in izobraževanja s področja letalstva ter izvajanje sistema upravljanja varnosti v civilnem letalstvu.
(7) Agencija se sme zadolžiti samo, če je to določeno v finančnem načrtu in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javne finance, in če ima agencija zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
(računovodstvo in predložitev letnih poročil)
(1) Agencija mora voditi ločene računovodske evidence po področjih svojega dela v skladu s predpisi o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Računovodske izkaze in poslovno poročilo agencije pregleda pooblaščeni revizor.
(2) Agencija vsako leto pripravi poročilo o delu. K poročilu o delu ministrstvo poda soglasje.
(3) Agencija povzetek poročila o delu objavi na svojih spletnih straneh.
(nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti)
(1) Agencija zavaruje uradne osebe agencije v času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti.
(2) Agencija zavaruje uradne osebe agencije za odgovornost proti tretjim osebam za škodo, ki nastane zaradi strokovne napake uradne osebe agencije ter zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka pri izvajanju nalog agencije.
(3) Vlada določi višino zavarovalne vsote za zavarovanje iz tega člena in način sklenitve zavarovanja.
(stroški pogreba in enkratna denarna pomoč)
(1) Za uradno osebo agencije, ki je pri opravljanju svojega dela izgubila življenje, agencija poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom uradne osebe agencije pripada enkratna denarna pomoč v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih 12 mesecih prejela pokojna uradna oseba agencije. Znesek enkratne denarne pomoči določi direktor agencije s sklepom.
TRETJI DEL UREJANJE VOJAŠKEGA LETALSTVA
I. SPLOŠNA PRAVILA IN PRISTOJNOSTI
Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, se uporabljajo za vojaško letalstvo, če v tem zakonu, posebnih predpisih ali z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače.
(prečrpavanje goriva v zraku)
(1) Prečrpavanje goriva v zraku ni dovoljeno, razen če to določata mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali pravno zavezujoč mednarodni akt, sklenjen za izvajanje mednarodne pogodbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vlada odloči o izjemi glede prečrpavanja goriva v zraku na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave, in pri tem upošteva mednarodne obveznosti Republike Slovenije in njene obrambne potrebe.
(3) Ministrstvo, pristojno za obrambo, poda predlog iz prejšnjega odstavka, kadar iz vloge za izdajo dovoljenja iz 285. člena tega zakona izhaja, da bo tuji zrakoplov ali tuji državni zrakoplov prečrpaval gorivo v zraku. Postopki v zvezi s tem se določijo v predpisu iz enajstega odstavka 286. člena tega zakona.
(oborožitev, oprema za elektronsko bojevanje in izvidniška oprema)
(1) Zrakoplovu, tujemu zrakoplovu, tujemu državnemu zrakoplovu, razen slovenskemu vojaškemu zrakoplovu in vojaškemu zrakoplovu, ki leti pod operativnim poveljstvom Nata, v zračnem prostoru ni dovoljeno nositi oborožitve, opreme za elektronsko bojevanje ali izvidniške opreme na način, ki omogoča njihovo uporabo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme tuji državni zrakoplov nositi oborožitev, opremo za elektronsko bojevanje ali izvidniško opremo na način, ki omogoča njihovo uporabo, če to določata mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali pravno zavezujoč mednarodni akt, sklenjen za izvajanje mednarodne pogodbe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme tuji državni zrakoplov nositi oborožitev, opremo za elektronsko bojevanje ali izvidniško opremo na način, ki omogoča njihovo uporabo, če to za posamični primer ali določeno obdobje, v skladu s predpisi o obrambi in v drugih primerih, če je to potrebno za zagotavljanje spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije in uresničevanje njenih obrambnih potreb, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, dovoli vlada.
(4) Ministrstvo, pristojno za obrambo, poda predlog iz prejšnjega odstavka, kadar iz vloge za izdajo dovoljenja izhaja, da bo tuji državni zrakoplov nosil oborožitev, opremo za elektronsko bojevanje ali izvidniško opremo na način, ki omogoča njihovo uporabo. Postopki v zvezi s tem se določijo v predpisu iz enajstega odstavka 286. člena tega zakona.
(prevoz nevarnega blaga z vojaškimi zrakoplovi)
(1) Minister, pristojen za obrambo, določi pogoje in način prevoza nevarnega blaga z vojaškimi zrakoplovi, pri čemer upošteva standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, mednarodne standarde, priporočene prakse in navodila ICAO ter tehnična navodila ICAO na področju prevoza nevarnega blaga.
(2) Minister, pristojen za obrambo, lahko odobri izjemo od pravil, določenih v skladu s tem členom, če se pri izvajanju nalog z vojaškimi zrakoplovi izkaže, da teh pravil ni mogoče smiselno uporabiti in da varnost zračnega prometa z odobritvijo izjeme ni ogrožena. Izjemi se lahko dodajo pogoji ali omejitve.
(prevoz vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme ter oboroženih pripadnikov tujih oboroženih sil)
(1) Prevoz vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme je dovoljen:
– na slovenskih državnih zrakoplovih,
– na tujih vojaških zrakoplovih, ki sodelujejo na vajah ali usposabljanjih Slovenske vojske ali vajah ali usposabljanjih zavezniških držav na ozemlju Republike Slovenije ali v njenem zračnem prostoru,
– na drugih tujih državnih zrakoplovih, če to za posamični primer v skladu s predpisi o obrambi in v drugih primerih, če je to potrebno za zagotavljanje spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije in uresničevanje njenih obrambnih potreb, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, dovoli vlada,.
(2) Ministrstvo, pristojno za obrambo, poda predlog iz tretje alineje prejšnjega odstavka, kadar iz vloge za izdajo dovoljenja izhaja, da bo tuji državni zrakoplov prevažal vojaško orožje, strelivo, eksplozivne predmete ali opremo. Postopki v zvezi s tem se določijo v predpisu iz enajstega odstavka 286. člena tega zakona.
(3) Prevoz oboroženih pripadnikov tujih oboroženih sil je dovoljen:
– na slovenskih državnih zrakoplovih,
– na tujih državnih zrakoplovih, ki prevažajo oborožene pripadnike tujih oboroženih sil, ki sodelujejo na vajah ali usposabljanjih Slovenske vojske ali vajah ali usposabljanjih zavezniških držav na ozemlju Republike Slovenije ali v njenem zračnem prostoru,
– na drugih tujih državnih zrakoplovih, če to za posamični primer v skladu s predpisi o obrambi in v drugih primerih, če je to potrebno za zagotavljanje spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije in uresničevanje njenih obrambnih potreb, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, dovoli vlada.
(4) Ministrstvo, pristojno za obrambo, poda predlog iz tretje alineje prejšnjega odstavka, kadar iz vloge za izdajo dovoljenja izhaja, da bo tuji državni zrakoplov prevažal oborožene pripadnike tujih oboroženih sil. Postopki v zvezi s tem se določijo v predpisu iz enajstega odstavka 286. člena tega zakona.
(1) Strokovne in regulativne naloge ter letalski nadzor iz tega poglavja na področju vojaškega letalstva opravlja vojaški letalski organ v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi in pravnimi akti ter standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(2) Vojaški letalski organ je samostojna in strokovno neodvisna ter od nadziranih oseb, poveljstev in enot, ki jih nadzoruje, in drugih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili vojaškega letalskega organa, funkcionalno ločena vojaška organizacijska enota Slovenske vojske, ki je neposredno podrejena in odgovorna načelniku Generalštaba Slovenske vojske.
(3) Vojaški letalski organ ima pristojnosti kot »Military Aviation Authority« v Republiki Sloveniji ter na tej podlagi sodeluje z vojaškimi in civilnimi letalskimi organi v Republiki Sloveniji in v tujini ter z mednarodnimi organizacijami s področja letalstva.
(4) Vojaški letalski organ opravlja strokovne in regulativne naloge ter letalski nadzor na področju vojaškega letalstva, ki se nanašajo na:
1. varnost letenja,
2. register slovenskih vojaških zrakoplovov,
3. plovnost in vzdrževanje slovenskih vojaških zrakoplovov,
4. vojaško letalsko osebje in drugo strokovno osebje vojaškega letalstva,
5. vojaške letalske operacije,
6. prevoz nevarnega blaga z vojaškimi zrakoplovi,
7. vojaška letališča, vojaška vzletišča in vojaške heliporte,
8. vojaški zračni promet,
9. nadzor in varovanje zračnega prostora,
10. sisteme in naprave za izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo,
11. druge naloge nadzora letalske varnosti, določene s predpisi in drugimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(5) Strokovne naloge vojaškega letalskega organa so:
1. izdaja certifikatov, dovoljenj, vojaških licenc, izkazov oziroma drugih listin,
2. spremljanje stanja razvoja in varnosti vojaškega in civilnega letalstva v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru,
3. priprava strokovnih gradiv in priprava pravnih podlag,
4. izdelava analiz, študij in drugih strokovnih gradiv s področja vojaškega letalstva za lastne potrebe in potrebe ministrstva, pristojnega za obrambo, v skladu z letnim programom dela,
5. predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z vojaškim programom letalske varnosti,
6. sodelovanje s tujimi vojaškimi letalskimi organi,
7. sodelovanje z agencijo in drugimi letalskimi vojaškimi in civilnimi organizacijami v okviru delovnega področja,
8. sodelovanje v mednarodnih zadevah na strokovnem področju,
9. strokovne naloge, ki jih izvaja v zvezi s tem zakonom, drugimi predpisi in pravnimi akti ter standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo,
10. izdaja mnenj za postavitev objektov, sistemov in naprav na vojaških območjih, vojaških letališčih, vojaških vzletiščih in vojaških heliportih ter v njihovi okolici glede njihovega vpliva na vojaški zračni promet ali varnost vojaškega zračnega prometa in varnost letenja vojaških zrakoplovov.
(6) Posamezne strokovne naloge iz prejšnjega odstavka, ki so potrebne za ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločanje, lahko po pooblastilu vojaškega letalskega organa opravljajo strokovne organizacije in posamezniki, če imajo ustrezno izobrazbo in potrebna strokovna znanja, ki se zahtevajo v skladu z letalskimi predpisi ali standardi za posamezno področje, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(7) Pripadniki, enote in poveljstva Slovenske vojske strokovne zadeve, ki se nanašajo na vojaško letalstvo, urejajo neposredno z vojaškim letalskim organom in o tem poročajo nadrejenim poveljstvom oziroma poveljnikom.
(8) Regulativne naloge vojaškega letalskega organa so:
– izdaja plovnostno-tehničnih zahtev,
– izdaja operativno-tehničnih zahtev,
– izdaja direktiv o varnosti,
– izdaja certifikacijskih specifikacij,
– izdaja sprejemljivih načinov skladnosti, navodil in načrtov.
(9) Vojaški letalski organ lahko prizna certifikat, dovoljenje ali drugo listino, ki jo izda agencija, pristojni tuji civilni ali tuji vojaški letalski organ, v skladu s predpisom iz petega odstavka 254. člena tega zakona.
(10) Letalski nadzor vojaškega letalstva vključuje:
– nadzor nad izvajanjem tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo,
– nadzor nad predtaktičnim in taktičnim upravljanjem zračnega prostora v delu, ki ga izvajajo poveljstva in enote Slovenske vojske, in
– stalni nadzor zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev, pod katerimi je vojaški letalski organ izdal certifikat, dovoljenje, vojaško licenco, izkaz ali drugo listino, kadar koli v obdobju veljavnosti teh listin, ki vključuje izdajanje ukrepov iz 255. člena tega zakona.
(vojaški letalski nadzorniki)
(1) Posamezna dejanja v strokovnih zadevah in zadevah letalskega nadzora v vojaškem letalskem organu opravljajo vojaški letalski nadzorniki.
(2) Posamezna dejanja, vodenje in odločanje v strokovnih zadevah in zadevah letalskega nadzora opravlja za to usposobljen in pooblaščen vojaški letalski nadzornik I, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na sedmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
– ima ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja naloge;
– je strokovno usposobljen za vojaškega letalskega nadzornika s področja, ki ga nadzoruje; in
– je pridobil ustrezno vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo oziroma drugo ustrezno listino, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih nadzoruje, glede na način izvajanja postopkov to zahteva.
(3) Posamezna dejanja v strokovnih zadevah ter zadevah letalskega nadzora, ki ne zajemajo odločanja v teh zadevah, opravlja za to usposobljen vojaški letalski nadzornik II, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na peto raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
– ima ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja naloge;
– je strokovno usposobljen za vojaškega letalskega nadzornika s področja, ki ga nadzoruje; in
– je pridobil ustrezno vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo ali drugo listino, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, v zvezi s katerimi opravlja svoje naloge, glede na način izvajanja postopkov to zahteva.
(4) Pooblastilo za izvajanje nalog letalskega nadzora izkazuje vojaški letalski nadzornik s službeno izkaznico pooblaščene osebe vojaškega letalskega organa.
(5) Minister, pristojen za obrambo, podrobneje uredi naloge in pristojnosti vojaškega letalskega organa, delovne izkušnje, potrebno strokovno usposobljenost za vojaškega letalskega nadzornika za posamezno področje in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati vojaški letalski nadzornik za opravljanje nalog v vojaškem letalskem organu, pogoje glede vojaških licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin za vojaškega letalskega nadzornika, postopek izdaje, odvzema, omejitve ali preklica pooblastila iz šestega odstavka 253. člena tega zakona, postopek odprave nepravilnosti in neskladij, ugotovljenih v letalskem nadzoru, in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem nalog vojaškega letalskega organa.
(1) Če vojaški letalski nadzornik pri izvajanju letalskega nadzora ugotovi nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov ter drugih pravnih aktov in standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, lahko:
1. kršitelju odredi, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
2. zahteva odvzem vojaške licence, izkaza, dovoljenja, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine, ki jo je izdal vojaški letalski organ;
3. agenciji predlaga odvzem licenc in drugih listin, ki jih je izdala, če se nepravilnosti ali pomanjkljivosti nanašajo na te listine;
4. izreče prepoved izvršitve leta vojaškega zrakoplova, če bi bila izvršitev leta nevarna za zračni promet, če se upravičeno domneva, da vojaški zrakoplov ni ploven ali nima ustrezne posadke, ali če kako drugače niso izpolnjene zahteve in pogoji, ki urejajo letenje;
5. začasno odvzame, omeji ali prekliče izdani certifikat oziroma dovoljenje, če bi bilo nadaljnje opravljanje dela ali dejavnosti nevarno za zračni promet;
6. zahteva izredno preverjanje strokovne ali zdravstvene sposobnosti vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva;
7. odredi preizkus s sredstvi ali napravami za merjenje alkohola v krvi ali za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma kršitelja napoti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer preizkus izvede za to pooblaščena oseba v skladu s predpisi, ki urejajo obrambno področje. Preizkus se lahko odredi tudi za tuje vojaško letalsko osebje in drugo strokovno osebje vojaškega letalstva na ozemlju Republike Slovenije;
8. v primeru ugotovljene prisotnosti nedovoljenih substanc ali snovi iz prejšnje točke izreče prepoved izvršitve leta ali druge dejavnosti, ki bi lahko ogrozila varnost letenja ali varnost zračnega prometa;
9. izreče prepoved nadaljevanja opravljanja dejavnosti oziroma aktivnosti, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi in drugimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, ali z odobrenimi priročniki oziroma izdanimi listinami;
10. izreče druge ukrepe v skladu s predpisi ter drugimi akti in standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(2) Vojaški letalski organ lahko začasno, dokler trajajo razlogi, odvzame vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo ali drugo listino, omeji ali prekliče navedeno listino, če imetnik:
1. ogroža varnost letenja;
2. izvaja privilegije iz navedenih listin pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih sredstev oziroma pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti;
3. krši predpise ter druge akte in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo;
4. je na podlagi zdravniškega spričevala ocenjen za nesposobnega za opravljanje del in nalog, ki izhajajo iz navedenih listin;
5. ne vzdržuje zahtevane ravni znanja in usposobljenosti ter predpisanih zdravstvenih in drugih zahtev v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, in drugimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo;
6. iz neupravičenih razlogov ne opravi zdravniškega pregleda, na katerega je bil napoten v skladu s predpisom iz dvanajstega odstavka 262. člena tega zakona.
(3) Če bi ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov ter drugih pravnih aktov in standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, lahko ogrožale ljudi ali premoženje, vojaški letalski nadzornik ukrep iz tega člena izreče ustno. V tem primeru mora vojaški letalski nadzornik zapisnik o opravljenem nadzoru izdati v petih dneh od dneva, ko je bil izrečen ustni ukrep.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko vojaški letalski organ s sklepom trajno prekliče vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo ali drugo listino, če ugotovi, da je imetnik:
– pridobil vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo ali drugo listino na podlagi predložitve neresničnih podatkov, z zlorabo ali na drug nezakonit način;
– imel daljšo prekinitev dela, ki je trajala dlje, kot to določajo predpisi;
– prekinil delovno razmerje z ministrstvom, pristojnim za obrambo.
(5) Vojaški letalski organ lahko v primerih iz drugega odstavka tega člena in v primeru dvoma, da imetnik izpolnjuje pogoje za uveljavljanje privilegijev iz vojaške licence, izkaza, dovoljenja, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine, od njega zahteva, da opravi teoretična in praktična preverjanja usposobljenosti oziroma zdravniški pregled zaradi ugotavljanja sposobnosti za opravljanje nalog, ki izhajajo iz teh listin.
(6) Ne glede na druge določbe tega člena lahko vojaški letalski organ, kadar se ob letalskem nadzoru ugotovi obstoj kršitve, ki ne vpliva na varnost zračnega prometa, pa zaradi nujnih operativnih potreb predpisanega ukrepa ni mogoče izvesti, izda ukrep z opozorilom ob smiselni uporabi 230. člena tega zakona.
(7) O začasnem odvzemu, omejitvi ali preklicu veljavnosti vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine vojaški letalski organ izda sklep. Odvzeto ali preklicano listino mora imetnik v osmih dneh od prejema sklepa vrniti vojaškemu letalskemu organu. Omejitev se zabeleži v vojaški licenci ali izkazu.
(8) Po prenehanju razlogov za začasni odvzem ali omejitev vojaški letalski organ izda sklep o preklicu začasnega odvzema ali omejitve veljavnosti vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine. Prenehanje omejitve se zabeleži v vojaški licenci ali izkazu.
(9) Trajni preklic vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije ali potrdila se zaznamuje tudi v vojaški licenci ali izkazu z navedbo preklica vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije ali potrdila (»PREKLICANO«) in datumom preklica v opombah. Ne glede na zaznambo preklica v vojaški licenci ali izkazu je vojaška licenca, izkaz, rating, pooblastilo, kategorija ali potrdilo preklicana že na podlagi sklepa iz šestega odstavka tega člena.
(inšpektorat, pristojen za obrambo)
Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb 7., 15., 249., 250., 251., 252., 285. in 286. člena tega zakona, ki se nanašajo na tuje vojaške zrakoplove, in nad izvrševanjem določb 270. in 272. člena tega zakona izvaja inšpektorat, pristojen za obrambo. Pooblaščene uradne osebe inšpektorata, pristojnega za obrambo, morajo izpolnjevati enake pogoje, določene s tem zakonom, kot to velja za pooblaščene uradne osebe agencije.
(1) Vojaški letalski organ lahko v okviru svojih pristojnosti, določenih s tem zakonom, odobri izjeme od uporabe določb tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(2) Izjeme se lahko odobrijo v primerih nujnih nepredvidenih okoliščin, nujnih operativnih razmer ali operativnih potreb, pod pogojem, da ne vplivajo na varnost vojaškega zračnega prometa in so časovno omejene.
(3) Če se postopek začne na predlog enote ali poveljstva Slovenske vojske, enota ali poveljstvo Slovenske vojske k vlogi za odobritev izjeme priloži oceno tveganja, ki vključuje ublažitvene ukrepe za zmanjšanje tveganj, če so potrebni. Pri odobritvi izjeme lahko vojaški letalski organ zaradi zagotavljanja varnosti vojaškega zračnega prometa določi pogoje, omejitve ali izda ukrepe za zmanjšanje tveganja.
(4) Vojaški letalski organ o odobreni izjemi, njenem trajanju, razlogih za njeno odobritev in morebitnih pogojih, omejitvah ali izdanih ukrepih za zmanjšanje tveganja, takoj neposredno obvesti ministra, pristojnega za obrambo, in s tem seznani načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Če odobrena izjema vpliva na licenco ali drugo listino, ki jo je izdala agencija, vojaški letalski organ o tem takoj obvesti tudi agencijo.
(5) Za doseganje varnosti vojaškega zračnega prometa, interoperabilnosti in učinkovitosti so lahko priročniki vojaškega letalskega organa in enot Slovenske vojske v angleškem jeziku.
(register in evidenca slovenskih vojaških zrakoplovov)
(1) Register slovenskih vojaških zrakoplovov vodi ministrstvo, pristojno za obrambo, evidenco pa pristojna enota Slovenske vojske.
(2) Minister, pristojen za obrambo, podrobneje določi način vodenja registra in evidenc slovenskih vojaških zrakoplovov, postopek registracije, označevanje ter listine in knjige.
(plovnost slovenskih vojaških zrakoplovov)
(1) Plovnost slovenskih vojaških zrakoplovov in vojaških sistemov brezpilotnih zrakoplovov se izkazuje z vojaškim spričevalom o plovnosti ali drugimi listinami zrakoplova, v skladu s predpisi, ki urejajo vojaško letalstvo.
(2) Minister, pristojen za obrambo, podrobneje določi certifikacijo, načrtovanje, izdelavo, spremembe, vzdrževanje in popravilo slovenskih vojaških zrakoplovov ter njihovih komponent, plovnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati slovenski vojaški zrakoplovi in vojaški sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ter pogoje za izdajo, odvzem, omejitev ali preklic vojaškega spričevala o plovnosti ali drugih listin v skladu s predpisi, ki urejajo vojaško letalstvo.
(vojaške letalske operacije)
Minister, pristojen za obrambo, določi način in pogoje izvajanja vojaških letalskih operacij.
(letenje z vojaškimi zrakoplovi)
(1) V zračnem prostoru vojaški zrakoplovi letijo po pravilih letenja za splošni zračni promet ali operativni zračni promet.
(2) Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom določi pravila letenja za operativni zračni promet.
(3) Minister, pristojen za obrambo, določi upravljanje varnosti, posebnosti letenja vojaških sistemov brezpilotnih zrakoplovov ter druga vprašanja v zvezi z letenjem vojaških zrakoplovov.
(4) Izvenletališki pristanki vojaških helikopterjev se lahko izvajajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(licenciranje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva)
(1) Vojaški letalski organ je pristojen za:
1. vodenje registra vojaškega letalskega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva,
2. izdajo, vpis in podaljšanje vojaških licenc, izkazov, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin vojaškega letalskega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva,
3. imenovanje in vodenje izpitne komisije za izdajo ali podaljšanje vojaške licence ali izkaza ter sodelovanje v njej,
4. validacijo licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin,
5. nadzor veljavnosti in verodostojnosti vojaških licenc, izkazov, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin,
6. odvzem, preklic ali omejitev vojaških licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin,
7. verifikacijo programov strokovnega usposabljanja,
8. odobritev navodil za delo šoli, sheme usposobljenosti in priročnikov za usposabljanje.
(2) Vojaško letalsko osebje je osebje, ki upravlja vojaški zrakoplov ali opravlja druga dela v zvezi z njegovo uporabo oziroma opravlja dela, ki so neposredno povezana z varnostjo letenja vojaških zrakoplovov.
(3) Vse druge osebe, ki sodelujejo v vojaškem zračnem prometu in niso vojaško letalsko osebje, so drugo strokovno osebje vojaškega letalstva.
(4) Vojaško letalsko osebje in drugo strokovno osebje vojaškega letalstva mora imeti veljavno vojaško licenco, izkaz, dovoljenje, rating, pooblastilo, kategorijo, potrdilo oziroma drugo listino za opravljanje posebnih strokovnih del, določeno s predpisi.
(5) Za izdajo, podaljšanje, validacijo ter odvzem, preklic ali omejitev veljavnosti listin iz prejšnjega odstavka ter vodenje registra vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva je pristojen vojaški letalski organ. Pri tem vojaški letalski organ lahko upošteva dokazila iz sedmega odstavka tega člena.
(6) O začasnem odvzemu, preklicu ali omejitvi veljavnosti listin iz četrtega odstavka tega člena vojaški letalski organ odloča s sklepom. Odvzeto ali preklicano listino mora imetnik najpozneje v osmih dneh od vročitve sklepa vrniti vojaškemu letalskemu organu.
(7) Kadar pogoji za izdajo, podaljšanje, validacijo ter odvzem, preklic ali omejitev veljavnosti listin iz četrtega odstavka tega člena sovpadajo s pogoji za izdajo, validacijo ter odvzem, preklic ali omejitev veljavnosti listin, ki jih v skladu s 67. členom tega zakona izda agencija, vojaški letalski organ kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izdajo, podaljšanje, validacijo ter odvzem, preklic ali omejitev veljavnosti listin iz četrtega odstavka tega člena praviloma upošteva listine, ki jih je izdala agencija.
(8) Vojaški letalski organ vodi register vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva, ki se lahko vodi v elektronski obliki in ni javen. Register vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime osebe,
2. datum in kraj rojstva,
3. stalno oziroma začasno prebivališče,
4. doseženo izobrazbo (s podatki o predloženih potrdilih o usposobljenosti in drugih listinah o izpolnjevanju pogojev za pridobitev vojaške licence ali izkaza, skupaj s podatki o izdajatelju, datumu izdaje in drugih podatkih),
5. poklic,
6. enoto Slovenske vojske,
7. podatke o vrsti in veljavnosti zdravniškega spričevala, ki se zahteva za posamezno vojaško licenco oziroma izkaz,
8. omejitve – zdravstvene ali druge, ki so vidne iz vojaške licence ali izkaza,
9. podatke o vpisanih ratingih, pooblastilih, kategorijah oziroma potrdilih,
10. datum izdaje vojaške licence ali izkaza, dovoljenja, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila in njihovo veljavnost ter podatke o preklicih in izdanih dvojnikih,
11. podatke o priznanju tuje licence, validaciji oziroma zamenjavi tuje vojaške licence ali izkaza,
12. podatke o letalskih prekrških, izrečenih ukrepih in prepovedih,
13. podatke o začasnih odvzemih, omejitvah, preklicih in izrečenih ukrepih,
14. podatke o izgubljenih, pogrešanih ali ukradenih veljavnih vojaških licencah ali izkazih,
15. podatke o izdaji izpisov iz tega registra.
(9) Podatki, vpisani v register vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva, se zbirajo, obdelujejo in uporabljajo za izvajanje pristojnosti vojaškega letalskega organa. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo z registrom vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva, ter oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi pristojni organi po drugih predpisih. Podatki iz prejšnjega odstavka se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno.
(10) Vojaška enota za svoje zaposlene vodi evidenco prve pridobitve, trajanja veljavnosti, odvzemov in vnovične pridobitve vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine vojaškega letalskega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva ter tistih aktivnosti, ki so pogoj za vzdrževanje in podaljševanje veljavnosti.
(11) Vojaška enota, v kateri imetnik vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine opravlja dela in naloge, ki izhajajo iz teh listin, mora o spremembah in primerih iz drugega oziroma četrtega odstavka 255. člena tega zakona, ki bi lahko vplivali na začasni odvzem, omejitev ali preklic veljavnosti vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine, nemudoma obvestiti vojaški letalski organ. Vojaška enota mora vojaški letalski organ obvestiti tudi o daljših odsotnostih nosilcev vojaške licence, izkaza, ratinga, pooblastila, kategorije, potrdila ali druge listine, o morebitnih disciplinskih postopkih in izrečenih ukrepih zoper njih v teh postopkih ter spremembah v njihovi zdravstveni sposobnosti, ki bi lahko vplivali na opravljanje nalog, vezanih na ratinge, pooblastila, kategorije ali potrdila.
(12) Minister, pristojen za obrambo, določi splošne pogoje licenciranja vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva, pogoje za izvajalce usposabljanja, načine in postopke za začetek in potek usposabljanja, izdajo ter odvzem, omejitev in preklic vojaških licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil ali drugih listin, izpite, vzdrževanje ravni znanja in usposobljenosti, vodenje registra vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva in druge zahteve.
(vojaška letališča, vojaška vzletišča in vojaški heliporti)
Minister, pristojen za obrambo, določi razvrščanje vojaških letališč, vojaških vzletišč, vojaških heliportov in vojaška pristajalna mesta, posebne tehnično-tehnološke zahteve za vojaška letališča, vojaška vzletišča in vojaške heliporte, pogoje za izdajo, podaljšanje, odvzem, omejitev ali preklic obratovalnega dovoljenja, vpisnik vojaških letališč, vpisnik vojaških vzletišč in vpisnik vojaških heliportov, vojaške letališke službe in vojaško letališko osebje ter pogoje uporabe vojaških letališč, vzletišč in heliportov za tuje državne zrakoplove.
(uporaba vojaških letališč za civilni zračni promet)
(1) Če se vojaško letališče ali njegov del uporablja za civilni zračni promet, mora vojaško letališče ali njegov del izpolnjevati iste zahteve, kot veljajo za aerodrome.
(2) Vojaško letališče ali njegov del se uporablja za civilni zračni promet na podlagi dovoljenja za obratovanje aerodroma iz 137. člena tega zakona, ki ga izda agencija, in po predhodni odobritvi obratovalca vojaškega letališča.
(3) Vojaško letališče ali njegov del se uporablja za tuje državne zrakoplove po predhodni odobritvi obratovalca vojaškega letališča.
(4) Na vojaškem letališču se ne sme izvajati zračni prevoz.
(5) Na vojaškem letališču se lahko gradijo in uporabljajo objekti in naprave za civilni zračni promet v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, če to ne omejuje dejavnosti vojaškega letalstva. O tem odloči minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom.
(obratovalno dovoljenje za sisteme in naprave za izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo)
(1) Sistemi in naprave za izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo, se smejo uporabljati, če imajo obratovalno dovoljenje, ki ga izda vojaški letalski organ.
(2) Minister, pristojen za obrambo, določi zahteve za izvajanje testiranja in pogoje za izdajo, podaljšanje, odvzem, omejitev ali preklic obratovalnega dovoljenja za sisteme in naprave za izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo.
II. PREISKAVA LETALSKIH NESREČ IN RESNIH INCIDENTOV VOJAŠKIH ZRAKOPLOVOV
(preiskava v zvezi z varnostjo in letalski preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo)
(1) Preiskava letalske nesreče in resnega incidenta vojaškega zrakoplova se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi ter pravnimi akti in standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, ter mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Cilj preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov je izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav zaradi preprečevanja letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov v prihodnosti. V preiskavi se ugotovijo vzroki, posledice in druga dejstva v zvezi z letalsko nesrečo ali resnim incidentom vojaškega zrakoplova. Cilj preiskave letalske nesreče in resnega incidenta vojaškega zrakoplova ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti.
(3) Preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov izvaja preiskovalni organ, ki je organiziran na ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo).
(4) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, mora biti neodvisen od vojaškega letalskega organa, drugih enot in poveljstev Slovenske vojske ter drugih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami, pristojnostmi in pooblastili preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo.
(5) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, je sestavljen iz preiskovalcev, ki so razporejeni v samostojno organizacijsko enoto pri ministrstvu, pristojnem za obrambo, in stalnih strokovnih sodelavcev za posamezna področja preiskav.
(6) Če to ne vpliva na njegovo neodvisnost, lahko preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, z namenom zmanjšanja tveganj v vojaškem letalstvu ter preprečevanja letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov poleg izvajanja preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov opravlja tudi naloge, povezane z zbiranjem in analizo podatkov, ter druge naloge, povezane z varnostjo letenja vojaških zrakoplovov, razen priprave predpisov ter drugih pravnih aktov in standardov, ter izdaja varnostna priporočila.
(7) Ministrstvo, pristojno za obrambo, preiskovalnemu organu ministrstva, pristojnega za obrambo, zagotavlja sredstva, ki jih potrebuje za neodvisno izvajanje svojih nalog. Vodja in preiskovalci preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, pridobijo položaj, ki jim daje potrebna jamstva za neodvisnost.
(8) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, stalno vzdržuje potrebno strokovno usposobljenost, izurjenost in informiranost s svojega področja dela.
(9) Minister, pristojen za obrambo, podrobneje določi izvajanje preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov ter drugih nalog preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, iz tretjega odstavka tega člena, način obveščanja o preiskavi, obveznosti vojaškega certificiranega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva ter druga vprašanja v zvezi s preiskavo.
267. člen
(stvarna in krajevna pristojnost preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo)
(1) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, je pristojen za:
– preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov slovenskih vojaških zrakoplovov, ne glede na kraj dogodka, in
– preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov tujih vojaških zrakoplovov, ki se zgodijo na ozemlju Republike Slovenije oziroma v njenem zračnem prostoru.
(2) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, lahko, če obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo, izvede preiskavo v zvezi z varnostjo tudi za incidente slovenskih vojaških zrakoplovov, ne glede na kraj dogodka, ter za incidente tujih vojaških zrakoplovov, ki se zgodijo na ozemlju Republike Slovenije oziroma v njenem zračnem prostoru.
(preiskovalci, stalni strokovni sodelavci in preiskovalna skupina)
(1) Vodja preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, je glavni preiskovalec.
(2) Glavnega preiskovalca in preiskovalce preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, ki imajo posebna pooblastila, imenuje minister, pristojen za obrambo, izmed letalskih strokovnjakov, ki izpolnjujejo enake zahteve glede izobrazbe in izkušenj, kot je to določeno za vodjo preiskovalnega organa in preiskovalce v 177. členu tega zakona. Poleg teh zahtev morajo imeti preiskovalci preiskovalnega organa ustrezno letalsko licenco in izkaz usposobljenosti preiskovalca nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov.
(3) Stalne strokovne sodelavce preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, za posamezna področja preiskav imenuje minister, pristojen za obrambo, na predlog glavnega preiskovalca.
(4) V primeru letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova glavni preiskovalec s posebnim sklepom imenuje preiskovalno skupino za preiskavo dogodka, ki jo sestavljajo vodja preiskovalne skupine, eden ali več preiskovalcev, in kadar je to potrebno, eden ali več stalnih strokovnih sodelavcev.
(5) Preiskovalna skupina za preiskavo dogodka je pri delu samostojna in neodvisna.
(6) Preiskovalni skupini ali preiskovalcu morajo drugi organi, udeleženci v letalski nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova in druge osebe v povezavi s tem omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in pravnih ugotovitev za določeno preiskavo. Če je to potrebno za preiskavo, lahko glavni preiskovalec preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, zaprosi za pomoč posamezne strokovnjake z delovnega področja in tuje letalske strokovnjake organov civilnega letalstva in drugih organov, ki so usposobljeni za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov.
(7) Vlada lahko preiskavo o letalski nesreči ali resnem incidentu tujega vojaškega zrakoplova v celoti ali deloma prenese na drugo državo, če na predlog glavnega preiskovalca preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, ugotovi, da preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, ne bo mogel zagotoviti celovite uresničitve cilja preiskave.
Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, o letalskih nesrečah in resnih incidentih vojaških zrakoplovov obvešča ministra, pristojnega za obrambo, in mu poroča.
(1) Preiskovalni skupini se mora med preiskavo letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova omogočiti neovirano delo.
(2) Preiskovalna skupina pri preiskavi sodeluje s pravosodnimi in drugimi organi. Določbe tega zakona o preiskavi nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov v ničemer ne omejujejo pristojnosti teh organov po drugih predpisih.
(1) Preiskovalna skupina ali preiskovalec letalske nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova lahko zasliši vse, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko prouči predmete, dokumente, zapise in v računalniku shranjene pomembne podatke, pri čemer imajo preiskovalci preiskovalne skupine naslednja pooblastila:
– za takojšen prost pristop na kraj nesreče ali incidenta in do zrakoplova, njegovih delov, tovora, razbitin, za vstop na zemljišča in objekte,
– za takojšen zaseg dokazov in nadzor nad odstranjevanjem ostankov ali delov zrakoplova za potrebe preiskave,
– za takojšen odvzem registratorja parametrov leta zrakoplova in drugih registratorjev za potrebe analiz preiskave,
– da opravijo zaslišanje prič in udeležencev brez soglasja nadrejenega in odločbe sodišča, čeprav so v bolniški oskrbi, v soglasju z zdravnikom,
– da dobijo na voljo informacijo ali odvzamejo zapis, ki ga imajo lastnik, uporabnik ali proizvajalec zrakoplova, pa tudi pristojni organi vojaškega letalstva in obratovalec oziroma upravljavec letališča.
(2) Glavni preiskovalec ima posebna pooblastila:
– da pridobi rezultate medicinskih in patoloških izvidov brez odločbe sodišča,
– za začasni odvzem vozila ali zrakoplova v lasti ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe vodenja preiskave, o čemer se izda potrdilo.
(prepoved odstranitve delov vojaškega zrakoplova in stvari)
(1) Najdeni vojaški zrakoplov in stvari, ki se v tem zrakoplovu prevažajo, ali kar koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvari, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova, se ne smejo odstraniti ali premestiti brez dovoljenja vodje preiskovalne skupine, razen če je to potrebno za rešitev človeškega življenja ali iz drugih izjemnih razlogov.
(2) Kdor najde vojaški zrakoplov ali stvar iz prejšnjega odstavka, mora o tem takoj obvestiti policijo ali vojaško policijo, preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, preiskovalno skupino ali preiskovalca, ki lahko te stvari zaseže v korist preiskave.
(poročilo o preiskavi in varnostna priporočila)
(1) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, izdela končno poročilo o letalski nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova praviloma v 12 mesecih od dneva nesreče oziroma resnega incidenta in ga pošlje ministru, pristojnemu za obrambo, vojaškemu letalskemu organu, Generalštabu Slovenske vojske in inšpektoratu, pristojnemu za obrambo.
(2) O končnem poročilu o letalski nesreči ali resnem incidentu vojaškega zrakoplova javnost obvesti ministrstvo, pristojno za obrambo.
(3) Preiskovalni organ ministrstva, pristojnega za obrambo, izdela poročilo glede na vrsto in resnost letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova. Pri pripravi poročila je treba upoštevati anonimnost oseb, vpletenih v letalsko nesrečo ali resni incident vojaškega zrakoplova. V poročilu se navede tudi cilj preiskave iz drugega odstavka 266. člena tega zakona. Po potrebi poročilo vsebuje varnostna priporočila.
(4) Na podlagi varnostnih priporočil iz prejšnjega odstavka potrebne ukrepe v okviru Slovenske vojske za zmanjšanje ali preprečevanje nove nevarnosti ali tveganja za zračni promet, ki se nanašajo na zrakoplove iz 267. člena tega zakona, nosilce teh ukrepov in roke za njihovo izvedbo, v 30 dneh po sprejetju končnega poročila določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Druge potrebne ukrepe za zmanjšanje ali preprečevanje nove nevarnosti ali tveganja za zračni promet, ki se nanašajo na zrakoplove iz 267. člena tega zakona, nosilce teh ukrepov in roke za njihovo izvedbo, pa v 30 dneh od sprejetja končnega poročila določi minister, pristojen za obrambo.
(5) Postopki obravnave varnostnih priporočil in določitve potrebnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v predpisu iz devetega odstavka 266. člena tega zakona.
Glavni preiskovalec lahko pred koncem preiskave letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova začasno omeji ali prepove uporabo določenega tipa vojaškega zrakoplova, njegovih delov, opreme, navigacijskih naprav, oborožitve, postopkov, letenje in opravljanje dela vojaškega letalskega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva do odprave morebitnih vzrokov za nastanek letalske nesreče ali resnega incidenta, če obstaja upravičena domneva, da bo s tem preprečena nova letalska nesreča ali resni incident vojaškega zrakoplova ali zmanjšano tveganje zanju.
(obnova preiskave letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova)
Končana preiskava se v petih letih od dneva nastanka letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova lahko obnovi, če se pridobijo novi dokazi o tej nesreči ali incidentu, ki bi lahko vplivali na konec preiskave.
ČETRTI DEL UREJANJE POLICIJSKEGA LETALSTVA
Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, se uporabljajo za policijsko letalstvo, če v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ni določeno drugače.
(1) Odločanje v upravnih zadevah in letalski nadzor iz 12. člena tega zakona na področju policijskega letalstva opravlja agencija v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, pravnimi akti in standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Agencija ne opravlja nalog iz prejšnjega odstavka v zvezi s policijskimi sistemi brezpilotnih zrakoplovov in letalskimi policijskimi operacijami visokega tveganja.
(3) Odločanje v upravnih zadevah in nadzor v zvezi s policijskimi sistemi brezpilotnih zrakoplovov in letalskimi policijskimi operacijami visokega tveganja opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) V zadevah, v katerih kot organ na prvi stopnji odloča agencija, je organ na drugi stopnji ministrstvo.
(letalske policijske operacije)
(1) Letalske policijske operacije izvaja notranja organizacijska enota policije.
(2) Za izvajanje letalskih policijskih operacij agencija na podlagi vloge notranje organizacijske enote policije izda spričevalo o letalskih policijskih operacijah v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, pravnimi akti in standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, s katerim se dokazuje, da notranja organizacijska enota policije izpolnjuje pogoje glede osebja in organiziranosti, da lahko zagotavlja varno delovanje policijskih zrakoplovov pri izvajanju letalskih operacij, ki so določene v spričevalu letalskega prevoznika.
(3) Spričevalo o letalskih policijskih operacijah je veljavno, če:
– notranja organizacijska enota policije stalno izpolnjuje zahteve iz tega zakona in drugih predpisov, pravnih aktov in standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ali
– ni začasno odvzeto, preklicano ali če ga notranja organizacijska enota policije preda agenciji.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom določi:
1. vrste letalskih policijskih operacij,
2. način in pogoje izvajanja letalskih policijskih operacij,
3. usposobljenost osebja,
4. plovnost policijskih zrakoplovov,
5. organiziranost operatorja,
6. opremo policijskega zrakoplova,
7. druge zahteve za varno delovanje policijskega zrakoplova in
8. način izvajanja nadzora agencije nad letalskimi policijskimi operacijami.
(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in način izvajanja letalskih policijskih operacij visokega tveganja.
(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom določi letenje policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanje varnosti in druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplov.
(letenje policijskih zrakoplovov)
(1) V zračnem prostoru policijski zrakoplovi letijo po pravilih letenja za splošni zračni promet.
(2) Izvenletališki pristanki policijskih helikopterjev se lahko izvajajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(registracija policijskih zrakoplovov)
(1) Policijski zrakoplovi so registrirani v registru zrakoplovov.
(2) Policijski zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov iz tega zakona, mora imeti petmestno oznako, ki je sestavljena iz oznake državne pripadnosti »S5«, in predpisano registrsko oznako »HP«, ki se ji doda ena od angleških črk abecede.
(3) Za registracijo policijskih zrakoplovov se uporabljajo določbe I. poglavja drugega dela tega zakona.
(plovnost policijskih zrakoplovov)
(1) Začetna in stalna plovnost policijskih zrakoplovov se izvajata v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora notranja organizacijska enota policije za policijske zrakoplove voditi zapise o prehodu letalskih policijskih operacij v civilne in obratno. Agencija podrobneje določi način vodenja teh zapisov.
(osebje, ki opravlja dela v policijskem letalstvu, in usposabljanje)
(1) Osebje, ki opravlja dela v policijskem letalstvu, mora imeti veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino, ki se zahteva s predpisi Evropske unije, tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ki veljajo na področju civilnega letalstva.
(2) Usposabljanje osebja iz prejšnjega odstavka se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.
(orožje in prepovedani predmeti)
(1) Na policijskem zrakoplovu smejo policisti nositi in uporabljati orožje ter prepovedane predmete v skladu s pravili, ki urejajo področje nošenja in uporabe orožja ter prepovedanih predmetov v policiji.
(2) Na policijskem zrakoplovu smejo nositi orožje in prepovedane predmete tudi pooblaščene osebe Slovenske varnostno-obveščevalne agencije, obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, Slovenske vojske in tujih policijskih enot v skladu z njihovimi pooblastili.
(preiskava v zvezi z varnostjo policijskih zrakoplovov)
Preiskave v zvezi z varnostjo policijskih zrakoplovov in tujih policijskih zrakoplovov izvaja preiskovalni organ iz X. poglavja drugega dela tega zakona.
PETI DEL DOVOLJENJE ZA LETE TUJIH DRŽAVNIH ZRAKOPLOVOV
(dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov)
(1) Tujemu državnemu zrakoplovu za prelet Republike Slovenije, pristanek na njenem ozemlju ali odhod z njega ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov, če z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali pravno zavezujočimi mednarodnimi akti, sklenjenimi za izvajanje mednarodnih pogodb, tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni določeno drugače.
(2) Za namen tega člena se za tuji državni zrakoplov šteje tudi zrakoplov, ki z letom izvaja dejavnosti ali storitve mednarodne organizacije, ali zrakoplov civilnega operatorja zrakoplova, ki je najet s strani državnega organa tuje države ali mednarodne organizacije in z letom izvaja take dejavnosti ali storitve.
(3) Tuji državni zrakoplov ne potrebuje dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če gre za:
– nujni let v medicinske ali humanitarne namene,
– let zrakoplova za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– let zrakoplova za iskanje in reševanje ali
– let zrakoplova v sili.
(izdaja dovoljenja za lete tujih državnih zrakoplovov)
(1) Dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov je:
– enkratno dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov, ki se izda za vsak posamezen let ali, glede na namen, serijo letov,
– letno dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov, ki se izda za koledarsko leto, ali
– trajno dovoljenje za lete tujih državnih zrakoplovov.
(2) Vloga za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka se vloži v elektronski obliki brez kvalificiranega elektronskega podpisa.
(3) Rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja se določi v predpisu iz enajstega odstavka tega člena.
(4) V vlogi za izdajo enkratnega dovoljenja za lete tujih državnih zrakoplovov vlagatelj navede informacije o:
1. številu in tipu zrakoplovov,
2. številu oseb na krovu (potniki in posadka),
3. namenu leta,
4. operatorju,
5. poti letenja in predvidenem času letenja v zračnem prostoru,
6. prevozu nevarnega blaga, vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme ter oboroženih pripadnikov tujih oboroženih sil,
7. oborožitvi, izvidniški opremi in opremi za elektronsko bojevanje,
8. prečrpavanju goriva v zraku,
9. prevozu pomembnih oseb,
10. prevozu izgnanih ali izročenih oseb in druge relevantne informacije.
(5) V vlogi za izdajo letnega ali trajnega dovoljenja vlagatelj navede informacijo o tipih, operatorju katerega koli zrakoplova in namenu, za katerega bodo zrakoplovi uporabljeni.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena v vlogi za izdajo dovoljenja za lete tujih državnih zrakoplovov vlagatelj navede le tiste informacije, ki se zahtevajo z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali mednarodnim aktom, sklenjenim za izvajanje mednarodne pogodbe.
(7) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo.
(8) O izdanem dovoljenju ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, takoj obvesti agencijo, ministrstvo, pristojno za obrambo, in izvajalca storitev ATM/ANS.
(9) Imetnik dovoljenja iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena obvesti ministrstvo, pristojno za obrambo, o načrtovanem letu ter odhodnem in namembnem letališču ter informacijah iz četrtega odstavka tega člena s predhodnim obvestilom v roku, kot je določen v predpisu iz enajstega odstavka tega člena.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se v nujnih ali posebej utemeljenih primerih ali če tako zahteva mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali pravno zavezujoč mednarodni akt, sklenjen za izvajanje mednarodne pogodbe, predhodno obvestilo ne predloži oziroma se rok za predložitev predhodnega obvestila iz tega člena lahko skrajša.
(11) Minister v soglasju z ministrom ali ministrico, pristojno za zunanje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za zunanje zadeve), in ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi vsebino vloge in postopke izdaje dovoljenja ter zahteve glede predhodnega obvestila iz tega člena.
ŠESTI DEL KAZENSKE DOLOČBE
(1) Z globo od 7.500 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. kot operator tujega zrakoplova, v zvezi s katerim mu je bilo izdano dovoljenje iz 89. ali 91. člena tega zakona, vstopi v zračni prostor ali izstopi iz njega v nasprotju z dovoljenjem kontrole zračnega prometa (prvi odstavek 7. člena);
2. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova, lastnik ali uporabnik tujega zrakoplova, operator ali tuji operator leti z nadzvočno hitrostjo brez odločitve vlade o izjemi (prvi odstavek 15. člena);
3. kot upravljavec javnega letališča prepreči odhod zrakoplova operatorja, ki je poravnal dolg iz naslova letaliških pristojbin iz 133. člena tega zakona ali je položil varščino za ta dolg (prvi odstavek 29. člena);
4. kot imetnik lastninske pravice na zrakoplovu ali uporabnik zrakoplova v zračnem prostoru Republike Slovenije uporablja neregistriran zrakoplov (31. člen);
5. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova uporablja zrakoplov brez spričevala o plovnosti, potrdila o pregledu plovnosti ali dovoljenja za let (59. člen);
6. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova uporablja zrakoplov brez dovoljenja za letenje, pregleda plovnosti ali dovoljenja za izredni let (prvi, tretji, četrti ali peti odstavek 60. člena);
7. njeno osebje iz 66. člena tega zakona opravlja naloge brez veljavne licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine ali če izvaja naloge v nasprotju z veljavno licenco, dovoljenjem, ratingom, pooblastilom, potrdilom, spričevalom oziroma drugo listino (prvi odstavek 67. člena);
8. kot tuji letalski prevoznik ali tuji operator v slovenskem zračnem prostoru izvaja ali izvede kabotažo v nasprotju s tretjim odstavkom 86. člena tega zakona;
9. kot tuji letalski prevoznik ali tuji operator pri opravljanju mednarodnega rednega zračnega prevoza opravi prelet ozemlja Republike Slovenije brez pristanka ali pristane na ozemlju Republike Slovenije v nekomercialne namene brez dovoljenja ministrstva, ko to ni v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo (drugi odstavek 89. člena);
10. kot tuji letalski prevoznik ali tuji operator opravlja mednarodni redni zračni prevoz v Republiko Slovenijo, iz nje ali čez njeno ozemlje brez dovoljenja ministrstva ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem (tretji odstavek 89. člena);
11. kot tuji letalski prevoznik ali tuji operator ministrstva, pristojnega za letalstvo, ne seznani s spremembo reda letenja ali izvaja mednarodni redni zračni prevoz, preden ministrstvo izda dovoljenje (sedmi odstavek 89. člena);
12. kot tuji letalski prevoznik ali tuji operator opravlja mednarodni posebni zračni prevoz brez dovoljena ministrstva ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem ministrstva (drugi in tretji odstavek 91. člena);
13. kot letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator ne opravlja mednarodnega rednega zračnega prevoza v skladu z redom letenja za obdobje letenja ali če reda letenja ne objavi pred začetkom njegove veljavnosti za obdobje letenja (prvi odstavek 97. člena);
14. kot letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator med veljavnostjo reda letenja na primeren način predhodno ne obvesti potnikov o ustavitvi zračnega prevoza na progi ali spremembi reda letenja (drugi odstavek 97. člena);
15. kot letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator predhodno ne seznani ministrstva z redom letenja mednarodnega rednega zračnega prevoza (tretji odstavek 97. člena);
16. kot letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator tujca, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, ne odpelje iz Republike Slovenije v roku, ki mu ga določi policija (četrti odstavek 97. člena);
17. kot letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator skladno s prvim odstavkom 98. člena tega zakona do konca prijave potnikov na let ne sporoči podatkov o potnikih, ki jih bodo prepeljali na določeni mejni prehod, čez katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države članice Evropske unije, sporoči napačne podatke ali ne sporoči vseh podatkov iz drugega odstavka 98. člena tega zakona;
18. kot operator izvaja letalske operacije iz prvega odstavka 108. člena tega zakona brez spričevala, odobritve, dovoljenja ali druge listine ali brez podane izjave ali če izvaja letalske operacije v nasprotju z izdanim spričevalom, odobritvijo, dovoljenjem ali drugo listino ali izjavo, ki jo je podal (drugi odstavek 108. člena);
19. kot operator izvaja letalske operacije komercialnega zračnega prevoza brez zahtevane operativne licence agencije, če se operativna licenca glede na vrsto zračnega prevoza zahteva (četrti odstavek 108. člena);
20. kot operator izvaja letalske operacije z zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, brez spričevala, odobritve, dovoljenja ali druge listine, ki ga izda agencija ali pooblaščena organizacija, ali če izvaja letalske operacije z zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, v nasprotju z izdanim spričevalom, odobritvijo, dovoljenjem ali drugo listino (peti odstavek 108. člena);
21. kot tuji operator izvaja specializirane operacije brez dovoljenja agencije ali pooblaščene organizacije (prvi odstavek 110. člena);
22. kot tuji operator izvaja specializirane operacije z visokim tveganjem (četrti odstavek 110. člena);
23. kot lastnik zrakoplova, operator, pošiljatelj, prejemnik, špediter, organizator prevaža na zrakoplovu ali tujem zrakoplovu blago, ki je razvrščeno kot nevarno blago, razen če so za tak prevoz izpolnjeni pogoji in je zagotovljena skladnost, ali blago, ki je razvrščeno kot prepovedano nevarno blago, razen če je prevoz izjemoma dovoljen, ali blago, ki ga je vedno prepovedano prevažati po zraku (prvi odstavek 115. člena);
24. kot lastnik zrakoplova, operator, pošiljatelj, prejemnik, špediter, organizator prevaža na zrakoplovu ali tujem zrakoplovu nevarno blago, katerega prevažanje po zraku je s sklepom prepovedala vlada (drugi odstavek 115. člena);
25. v nasprotju s 116. členom tega zakona na zrakoplovu ali tujem zrakoplovu prevaža vojaško orožje, strelivo, eksplozivne predmete in opremo;
26. kot upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča ne dovoli operatorju, letalskemu prevozniku, tujemu operatorju ali tujemu letalskemu prevozniku, ki imajo dovoljenje za letenje v zračnem prostoru, uporabe aerodroma v skladu z veljavnimi predpisi in dovoljenjem za obratovanje aerodroma (119. člen);
27. kot upravljavec javnega letališča ne zagotovi izvajanja nalog služb iz 1. do 7. točke drugega odstavka 121. člena tega zakona ali kot obratovalec nejavnega letališča ne zagotovi izvajanja nalog služb iz 1. do 3. točke drugega odstavka 121. člena tega zakona (tretji odstavek 121. člena);
28. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova za vzletanje ali pristajanje uporabi druge urejene površine, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (prvi odstavek 122. člena);
29. kot obratovalec nejavnega letališča na aerodromih, na katerih ni zagotovljenih služb zračnega prometa, z navodili ne določi postopka za vzletanje in pristajanje zrakoplovov (tretji odstavek 124. člena);
30. kot upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča brez sklepa ministrstva dovoli začasno opravljanje mednarodnega zračnega prometa (tretji odstavek 127. člena);
31. kot upravljavec javnega letališča začasno omeji ali prepove obratovanje javnega letališča, čeprav tega ne zahtevajo interesi varnosti, zdravja, varovanja okolja, ohranjanja narave, mednarodnih odnosov, obrambne potrebe ali podobni državni interesi, ali če omejitev ali prepoved trajata tudi po prenehanju razlogov za omejitev ali prepoved obratovanja javnega letališča (prvi odstavek 134. člena);
32. ne pridobi dovoljenja agencije za postavitev in delovanje naprav ali izvajanja aktivnosti, ki bi lahko povzročale elektromagnetne, svetlobne ali druge motnje na aerodromih, zrakoplovih in napravah za vodenje zrakoplovov ter objektih in napravah, namenjenih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, oziroma lahko ovirajo ali zavedejo člane posadk ali osebje služb zračnega prometa (prvi odstavek 144. člena);
33. kot lastnik javnega letališča, upravljavec javnega letališča, izvajalec služb na aerodromu iz drugega odstavka 121. člena tega zakona, subjekt iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, operator in subjekt, ki uporablja standarde s področja varovanja, ne sodeluje pri pripravi in izvajanju ukrepov in postopkov varovanja ali če ravna v nasprotju s predpisanimi in določenimi ukrepi in postopki varovanja (tretji odstavek 156. člena);
34. kot lastnik javnega letališča, upravljavec javnega letališča, izvajalec služb na aerodromu iz drugega odstavka 121. člena tega zakona, subjekt iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, operator ali subjekt, ki uporablja standarde s področja varovanja na javnem letališču, v zrakoplovu, objektu izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa in objektih zunaj javnih letališč, v katerih se izvajajo ukrepi varovanja, ne ravna v skladu s predpisanimi in določenimi ukrepi varovanja (četrti odstavek 156. člena);
35. brez dovoljenja glavnega preiskovalca odstrani ali premesti najdeni zrakoplov ali stvari, ki se prevažajo v zrakoplovu, ali kar koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvari, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče, razen če je to potrebno za reševanje človeškega življenja ali zaradi drugih izjemnih razlogov ali če preiskovalni sodnik odloči drugače (prvi odstavek 184. člena);
36. uradni osebi onemogoči nemoteno opravljanje letalskega nadzora (prvi odstavek 224. člena);
37. uradni osebi v zvezi z letalskim nadzorom v roku, ki ga uradna oseba določi, ne pošlje zahtevanih podatkov, pisnega pojasnila ali izjave (drugi odstavek 224. člena);
38. brez dovoljenja vodje preiskovalne skupine odstrani ali premesti najdeni vojaški zrakoplov ali stvari, ki se v zrakoplovu prevažajo, ali kar koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvari, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova, razen če je to potrebno za rešitev človeškega življenja ali iz drugih izjemnih razlogov (prvi odstavek 272. člena);
39. ne obvesti policije ali vojaške policije, preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, preiskovalne skupine ali preiskovalca, ko najde vojaški zrakoplov ali stvari, ki se v zrakoplovu prevažajo, ali kar koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvari, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova (drugi odstavek 272. člena).
(2) Z globo od 5.000 do 9.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 4. do 24., 27., 28. in 31. do 38. točke prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz 2., 18., 19., 20., 34., 35., 36. in 37. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(5) Z globo od 800 do 1.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 4. do 24., 27., 28. in 31. do 38. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(1) Z globo od 5.000 do 9.500 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. kot operator tujega ali domačega specifičnega zrakoplova ali objekta, namenjenega premikanju v zraku, leti brez odločitve ministrstva o odobreni izjemi iz 22. člena tega zakona;
2. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova uporablja zrakoplov brez spričevala o hrupu zrakoplova (drugi odstavek 61. člena);
3. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova uporablja zrakoplov, ki ni vzdrževan v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona;
4. kot izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu izvaja usposabljanje brez certifikata ali brez podane izjave ali izvaja usposabljanje v nasprotju s certifikatom ali podano izjavo (70. člen);
5. kot izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu, ki izvaja privilegije na zrakoplovih, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, ali usposabljanja osebja v letalstvu, ki ni urejeno s predpisi Evropske unije, izvaja usposabljanje brez certifikata izvajalca usposabljanja ali brez podane izjave, ali izvaja usposabljanje v nasprotju s certifikatom izvajalca usposabljanja ali v nasprotju s podano izjavo (prvi odstavek 71. člena);
6. izvaja zdravniške preglede iz prvega odstavka 72. člena tega zakona brez certifikata ali v nasprotju z izdanim certifikatom (prvi odstavek 72. člena);
7. kot organizator letalske prireditve ali letalskega tekmovanja organizira letalsko prireditev ali letalsko tekmovanje brez posebnega dovoljenja, ki ga izda agencija ali pooblaščena organizacija, ali brez predložene izjave organizatorja ali organizira letalsko prireditev ali letalsko tekmovanje v nasprotju z izdanim posebnim dovoljenjem ali v nasprotju s predloženo izjavo organizatorja (prvi odstavek 111. člena);
8. kot upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča ne pripravi priročnika aerodroma ali ne deluje v skladu s pripravljenim priročnikom (peti odstavek 121. člena);
9. kot upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča za namen koordinacije prometa na aerodromu v coni prometa na aerodromu ne zagotovi koordinatorja prometa na aerodromu (prvi odstavek 123. člena);
10. kot upravljavec javnega letališča oziroma obratovalec nejavnega letališča ali kot lastnik ali uporabnik zrakoplova uporablja aerodrom v nasprotju z dovoljenjem za obratovanje aerodroma, ki ga izda agencija pod pogoji iz 136. člena tega zakona;
11. kot oseba, ki ni upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča, za izvajanje svoje dejavnosti na letališču obratuje objekte in naprave na aerodromu brez dovoljenja za obratovanje objektov in naprav na aerodromu, ki ga je izdala agencija (prvi odstavek 138. člena);
12. kot upravljavec javnega letališča, obratovalec nejavnega letališča, investitor ali lastnik ovire ne pridobi mnenja za graditev oziroma postavitev ovire ali spremembo obstoječe ovire na vplivnem območju aerodroma, ki ga izda agencija (prvi odstavek 142. člena);
13. kot upravljavec javnega letališča, obratovalec nejavnega letališča ali lastnik ovire ne vzdržuje zaznamovanja ovir v brezhibnem stanju (prvi in četrti odstavek 143. člena);
14. omogoči tretjim osebam dostop do pridobljenih digitalnih podatkov o terenu in ovirah (četrti odstavek 155. člena);
15. kot upravljavec javnega letališča ne zagotovi, da njegovo varnostno osebje na javnem delu letališča oziroma pred vstopom na katero koli varnostno območje, določeno s programom varovanja javnega letališča iz 158. člena tega zakona, izvaja ukrepe varovanja iz šestega odstavka 164. člena tega zakona;
16. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova, operator, upravljavec javnega letališča ali obratovalec nejavnega letališča ne sodeluje pri iskanju in reševanju (četrti odstavek 171. člena);
17. preiskovalnemu organu oziroma komisiji med preiskavo v zvezi z varnostjo onemogoči neovirano delo (prvi odstavek 181. člena);
18. glavnemu preiskovalcu ne omogoči zasega vozila, plovila, zrakoplova ali naprave za potrebe vodenja preiskave v zvezi z varnostjo (tretji odstavek 183. člena);
19. preiskovalni skupini med preiskavo letalske nesreče ali resnega incidenta vojaškega zrakoplova onemogoči neovirano delo (prvi odstavek 270. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 7.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 11., 14., 16., 17., 18. in 19. točke prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 800 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 800 do 2.500 eurov se za prekršek iz 4., 5., 6., 14., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(5) Z globo od 800 do 2.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 11., 14., 16., 17., 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(1) Z globo od 3.500 do 7.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. neupravičeno snema in javno objavlja dvosmerno komunikacijo prek glasovne povezave, ki se uporablja v zračnem prometu, komunikacije v ozadju in zapisov zvočnega okolja (23. člen);
2. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova ne zagotovi, da ima zrakoplov oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrsko oznako (prvi odstavek 33. člena);
3. imetnik lastninske pravice na zrakoplovu ali uporabnik zrakoplova, ki ni vpisan v register zrakoplovov, namesti oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrsko oznako (drugi odstavek 33. člena);
4. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova ne zagotovi, da oznake in napisi na zrakoplovu ne vplivajo na vidnost oznake državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrsko oznako (tretji odstavek 33. člena);
5. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova agenciji ne sporoči spremembe identifikacijskih podatkov iz prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona ali spremembe, ki vpliva na vpisana pravna razmerja, v osmih dneh od nastale spremembe (osmi odstavek 37. člena);
6. vzdrževanja zrakoplova v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona ne izvaja oseba iz drugega odstavka 62. člena tega zakona;
7. vzdrževanje zrakoplova v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona izvaja oseba iz drugega odstavka 62. člena tega zakona brez ustreznega spričevala, licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma druge ustrezne listine (tretji odstavek 62. člena);
8. kot operator ne pridobi odobritve agencije ali usposobljenega subjekta za najem zrakoplova (prvi odstavek 112. člena);
9. kot upravljavec javnega letališča ne objavi podatkov o letališču, aerodromu, letaliških pristojbinah, nadomestilih in cenah storitev z objavo letalskih informacij oziroma kot obratovalec nejavnega letališča ne objavi podatkov o letališču, aerodromu, coni prometa na aerodromu in postopkih za vzletanje in pristajanje zrakoplovov (prvi ali drugi odstavek 125. člena);
10. kot lastnik, uporabnik zrakoplova ali operator leti v nasprotju s klasifikacijo zračnega prostora ali pogoji uporabe struktur zračnega prostora (149. člen);
11. kot lastnik, uporabnik zrakoplova ali operator leti v nasprotju s pogoji uporabe vzpostavljenih rezervacij zračnega prostora (prvi odstavek 150. člena);
12. ne obvesti policije, preiskovalnega organa ali komisije o najdenem zrakoplovu ali stvareh, ki se v zrakoplovu prevažajo, ali čemer koli, kar spada k temu zrakoplovu, ali stvareh, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče (drugi odstavek 184. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 5.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11. in 12. točke prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(5) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(1) Z globo od 2.000 do 4.500 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. kot izvajalec storitev ministrstvu ne pošlje statističnih podatkov o izvajanju dejavnosti v letalstvu, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo (drugi odstavek 25. člena);
2. kot izvajalec storitev ali drug originator podatkov, ki so potrebni za objavo letalskih informacij ali letalskih kart, ne zagotavlja podatkov za objavo letalskih informacij ali letalskih kart iz prvega odstavka 30. člena tega zakona (drugi odstavek 30. člena);
3. kot izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu ne izdela priročnika o usposabljanju v skladu s programom usposabljanja glede na vrsto usposabljanja ali ga ne predloži v postopek odobritve agenciji najmanj 90 dni pred predvidenim začetkom usposabljanja, razen če predpisi Evropske unije določajo drugače (drugi odstavek 69. člena);
4. kot operator ne zagotovi, da sta na letu zrakoplova letalska posadka in kabinsko osebje sestavljena in usposobljena v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ki urejajo sestavo in usposobljenost letalskih posadk in kabinskega osebja (prvi odstavek 80. člena);
5. kot lastnik, uporabnik zrakoplova ali operator ne zagotovi, da so na krovu zrakoplova predpisani dokumenti (drugi odstavek 80. člena);
6. kot operator ne upošteva omejitve časa letenja, časa dolžnosti ali zahtev glede počitka (prvi odstavek 84. člena);
7. kot lastnik ali uporabnik zrakoplova, ki da zrakoplov v nadaljnjo uporabo za manj kot šest mesecev in ne predloži v odobritev postopka o dajanju zrakoplova v nadaljnjo uporabo ali o dajanju zrakoplova v nadaljnjo uporabo predhodno ne obvešča agencije ali pooblaščene organizacije v skladu z navodili agencije (drugi odstavek 112. člena);
8. kot usposobljeni subjekt na zahtevo agencije ne dovoli dostopa do vseh podatkov, ki so povezani z izpolnjevanjem zahtev za usposobljene subjekte, ali do vseh prostorov, kjer se izvajajo naloge, ki so predmet javnega pooblastila, ali agencije ne obvesti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na obseg dejavnosti iz javnega pooblastila ali pravilno izpolnjevanje zahtev za usposobljene subjekte (peti odstavek 194. člena);
9. kot usposobljeni subjekt ne dokumentira vseh nalog certificiranja, za katere ima javno pooblastilo, ali o tem ne hrani dokumentacije najmanj deset let (sedmi odstavek 194. člena);
10. kot pooblaščeni izvajalec na zahtevo agencije ne dovoli dostopa do vseh podatkov in dokumentacije, ki so povezani z izpolnjevanjem pogojev, ali vseh prostorov, kjer se izvajajo naloge, ki so predmet javnega pooblastila, ali agencije takoj ne obvesti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na obseg dejavnosti iz javnega pooblastila ali pravilno izpolnjevanje pogojev za pooblaščene izvajalce (sedmi odstavek 195. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(5) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(drugi prekrški posameznikov)
(1) Z globo od 1.000 do 3.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
1. ki vstopi v zračni prostor ali izstopi iz njega v nasprotju z dovoljenjem kontrole zračnega prometa (prvi odstavek 7. člena);
2. ki leti v zračnem prostoru v nasprotju s pravili letenja (prvi odstavek 14. člena);
3. ki med opravljanjem nalog nima pri sebi veljavne licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine (šesti odstavek 67. člena);
4. ki opravlja naloge izpraševalca ali druge pooblaščene osebe brez imenovanja agencije, usposobljenega subjekta ali pooblaščene organizacije (drugi odstavek 68. člena);
5. ki izvaja privilegije iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine pod vplivom alkohola ali drog (prvi ali tretji odstavek 77. člena);
6. ki izvaja privilegije iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine pod vplivom zdravila, ki lahko vpliva na zmanjšanje njegove telesne ali duševne zmožnosti, zaradi česar je nesposoben opravljati svoje dolžnosti na način, ki zagotavlja varnost zračnega prometa (prvi ali tretji odstavek 77. člena);
7. ki kot vodja zrakoplova pred vzletom ne preveri, ali so zrakoplov, letalska posadka in kabinsko osebje pripravljeni in sposobni za varen let ter ali so vsi predpisani dokumenti v zrakoplovu, ali se ni seznanil z vsebino tovora ali je začel let, čeprav zrakoplov, letalska posadka in kabinsko osebje niso bili pripravljeni in sposobni za varen let ali niso bili vsi predpisani dokumenti v zrakoplovu ali ni bil seznanjen z vsebino tovora (prvi odstavek 82. člena);
8. ki kot vodja zrakoplova ne zagotovi, da vsi potniki pravilno sedijo na svojih sedežih in so pripeti z varnostnim pasom, glede na vrsto operacije in zrakoplov med letom ali kadar oceni, da je to potrebno (drugi odstavek 82. člena);
9. ki kot potnik ne upošteva ukazov vodje zrakoplova (tretji odstavek 82. člena);
10. ki kot potnik s svojim ravnanjem ogroža varnost zrakoplova, oseb ali premoženja na krovu zrakoplova (prva alineja tretjega odstavka 82. člena);
11. ki kot potnik pride na krov ali je na krovu zrakoplova pod tolikšnim vplivom alkohola, drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, da bi lahko ogrozil varnost zrakoplova ali oseb na njem (druga alineja tretjega odstavka 82. člena);
12. ki kot potnik kadi v času prepovedi kajenja, ki ga določi operator z oznakami na krovu (tretja alineja tretjega odstavka 82. člena);
13. ki kot član letalske posadke ali kabinskega osebja ne izpolnjuje ukazov vodje zrakoplova za zagotovitev varnosti leta (četrti odstavek 82. člena);
14. ki kot vodja zrakoplova ne ravna v skladu s šestim odstavkom 82. člena tega zakona;
15. ki kot vodja zrakoplova takoj po pristanku organu iz šestega odstavka 82. člena tega zakona ne nudi vseh potrebnih informacij in dokazov, ki so pomembni za postopek o prekršku ali v zvezi z odkrivanjem in preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj, ki jih organ zahteva (osmi odstavek 82. člena);
16. ki ne vodi zapisov o času letenja (85. člen);
17. ki kot vodja zrakoplova za vzletanje ali pristajanje uporabi druge urejene površine, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (prvi odstavek 122. člena);
18. ki leti v nasprotju s klasifikacijo zračnega prostora ali pogoji uporabe struktur zračnega prostora (149. člen);
19. ki leti v nasprotju s pogoji uporabe vzpostavljenih rezervacij zračnega prostora (tretji odstavek 150. člena);
20. ki ne upošteva navodil pristojne enote kontrole zračnega prometa o začasni prepovedi ali omejitvi zračnega prometa (prvi, drugi in tretji odstavek 151. člena);
21. ki ima in nosi orožje ali prepovedane predmete na javnem letališču v nasprotju s prvim odstavkom 167. člena tega zakona;
22. ki v potniško kabino zrakoplova ali na varnostno omejeno območje gibanja vnese orožje, strelivo, eksploziv, vnetljive ali nevarne snovi ter sredstva in predmete, ki so jim podobni, v nasprotju s prvim odstavkom 168. člena tega zakona;
23. ki kot vodja zrakoplova ne sodeluje pri iskanju in reševanju (četrti odstavek 171. člena).
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
1. ki izvaja privilegije iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, čeprav jih zaradi posledic bolezni, utrujenosti ali drugega podobnega razloga ni sposoben opravljati na varen način (drugi odstavek 77. člena);
2. ki se giblje ali zadržuje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča brez spremljevalca (sedmi odstavek 165. člena);
3. ki se giblje ali zadržuje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča brez ustrezne identifikacijske priponke (osmi odstavek 165. člena).
(izrekanje globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Uradna oseba agencije v okviru pristojnosti za nadzor iz tega zakona lahko zaseže predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, kadar uradno izve za prekršek. Z zaseženimi predmeti se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo prekrške.
SEDMI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev vsebine evidence potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR))
Do uskladitve Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US) s tem zakonom se v evidenci potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) iz 31. točke 125. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US) obdelujejo podatki iz drugega odstavka 100. člena tega zakona.
(dovoljenja za obratovanje aerodroma)
(1) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge obratovalca nejavnega letališča, lahko opravljajo te dejavnosti do odločitve o vlogi za izdajo dovoljenja za obratovanje aerodroma v skladu s tem zakonom, če vložijo vlogo v treh mesecih od začetka uporabe predpisov iz 117., 121., 123. in 124. člena tega zakona. Če imetniki dovoljenj v roku ne vložijo vloge za izdajo dovoljenja za obratovanje aerodroma po tem zakonu ali agencija njihovo vlogo po tem zakonu zavrne, agencija razveljavi z odločbo dovoljenja, na podlagi katerih osebe opravljajo dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge obratovalca nejavnega letališča.
(2) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge upravljavca javnega letališča, lahko opravljajo te dejavnosti do odločitve o vlogi za izdajo dovoljenja za obratovanje aerodroma v skladu s tem zakonom, če vložijo vlogo v enem letu od začetka uporabe predpisov iz 117., 121., 123. in 124. člena tega zakona. Če imetniki dovoljenj v roku ne vložijo vloge za izdajo dovoljenja za obratovanje aerodroma po tem zakonu ali je agencija njihovo vlogo po tem zakonu zavrnila, agencija razveljavi z odločbo dovoljenja, na podlagi katerih osebe opravljajo dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge obratovalca javnega letališča.
(3) Agencija do pridobitve dovoljenj za obratovanje aerodroma v skladu s tem zakonom opravlja nadzor nad osebami iz prvega in drugega odstavka tega člena ob smiselni uporabi tega zakona, če to ni v nasprotju s pogoji, pod katerimi te osebe opravljajo svojo dejavnost.
(sklep o javnem letališču, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet)
Za letališča, ki so na dan začetka uporabe tega zakona odprta za mednarodni zračni promet, vlada v dveh mesecih po začetku uporabe tega zakona izda sklep o javnem letališču, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet, v skladu s prvim in drugim odstavkom 127. člena tega zakona.
(plovnost policijskih zrakoplovov)
Začetna in stalna plovnost policijskih zrakoplovov, ki jim je bilo do dneva začetka uporabe tega zakona izdano spričevalo o plovnosti v skladu s Pravilnikom o plovnosti, letalskih operacijah, certificiranem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 76/14, 99/15 in 76/17), se izvaja v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi v Uredbi Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L št. 362 z dne 17. 12. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2023/989 z dne 22. maja 2023 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, in o popravku navedene uredbe (UL L št. 135 z dne 23. 5. 2023, str. 53), in Uredbi Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L št. 224 z dne 21. 8. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeni z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/1028 z dne 20. marca 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 748/2012 glede opredelitve kompleksnih zrakoplovov na motorni pogon in o popravku navedene uredbe (UL L št. 139 z dne 26. 5. 2023, str. 10).
(objava letalskih informacij v slovenskem jeziku)
Objavo letalskih informacij, ki so urejene s predpisi Evropske unije, v slovenskem jeziku izvajalec letalskih informacijskih služb zagotovi najpozneje dve leti od uveljavitve tega zakona. Izdelavo prve slovenske jezikovne različice besedil zagotovi ministrstvo.
(dokončanje upravnih postopkov in postopkov letalskega nadzora)
Upravni postopki in postopki letalskega nadzora, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(uporaba programov usposabljanja)
Programi usposabljanja, določeni pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo do določitve programov usposabljanja iz tega zakona.
(dokončanje preiskav v zvezi z varnostjo)
Preiskave v zvezi z varnostjo, začete pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(dokončanje postopkov za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)
Postopki za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, za katere je bil javni razpis objavljen do začetka uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpise iz drugega odstavka 11. člena, 13. člena, drugega odstavka 14. člena, tretjega odstavka 65. člena, petega odstavka 71. člena, šestega odstavka 72. člena, drugega odstavka 103. člena, šestega odstavka 108. člena, drugega odstavka 130. člena, četrtega odstavka 131. člena, trinajstega odstavka 132. člena, šestega odstavka 133. člena, osmega odstavka 148. člena, 149. člena, dvanajstega odstavka 165. člena, enajstega odstavka 177. člena, tretjega odstavka 182. člena, tretjega odstavka 187. člena, šestega odstavka 234. člena in tretjega odstavka 246. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister izda predpise iz tretjega odstavka 25. člena, petega odstavka 28. člena, šestega odstavka 29. člena, petega odstavka 30. člena, petega odstavka 33. člena, drugega odstavka 36. člena, petega odstavka 38. člena, četrtega odstavka 56. člena, šestega odstavka 60. člena, četrtega odstavka 61. člena, četrtega odstavka 71. člena, tretjega odstavka 87. člena, petega odstavka 108. člena, tretjega odstavka 117. člena, šestega odstavka 121. člena, drugega odstavka 123. člena, petega odstavka 124. člena, enajstega odstavka 195. člena in sedmega odstavka 234. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za pravosodje, izda predpis iz četrtega odstavka 168. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(4) Minister, pristojen za obrambo, izda predpise iz prvega odstavka 251. člena, petega odstavka 254. člena, 260. člena, tretjega odstavka 261. člena in drugega odstavka 265. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(5) Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom izda predpis iz drugega odstavka 261. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom izda predpisa iz četrtega in šestega odstavka 278. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis iz petega odstavka 278. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(8) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, in ministrom, pristojnim za obrambo, izda predpis iz enajstega odstavka 286. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16, 47/19 in 18/23 – ZDU-1O), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti (Uradni list RS, št. 16/23), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi:
1. Pravilnik o oceni tveganja v službah upravljanja zračnega prometa (Uradni list RS, št. 19/07),
2. Pravilnik o postopku razdelitve prometnih pravic (Uradni list RS, št. 94/09),
3. Pravilnik o razvrščanju letališč (Uradni list RS, št. 8/07),
4. Pravilnik o razvrščanju zrakoplovov (Uradni list RS, št. 31/05).
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Sklep o opredelitvi sistema javnih letališč (Uradni list RS, št. 78/06).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi:
1. Odredba o določitvi volumnov zračnega prostora CTR Cerklje, TMA Cerklje 1, TMA Cerklje 2, TMA Cerklje 3, TMA Cerklje 4, TMA Cerklje 5, TMA Cerklje 6, TMA Cerklje 7, TMA Ljubljana 1 in TMA Ljubljana 4 (Uradni list RS, št. 54/21),
2. Odredba o določitvi struktur zračnega prostora LJTSA1 MERYL in LJTSA2 MERYH (Uradni list RS, št. 106/23),
3. Odredba o višini zavarovalne vsote (Uradni list RS, št. 5/02),
4. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (Uradni list RS, št. 106/10),
5. Pravilnik o infrastrukturi in službah na heliportih za lastne potrebe (Uradni list RS, št. 53/16),
6. Pravilnik o kategorijah storitev zemeljske oskrbe (Uradni list RS, št. 60/07),
7. Pravilnik o letališčih (Uradni list RS, št. 86/16),
8. Pravilnik o padalstvu (Uradni list RS, št. 32/16 in 113/20),
9. Pravilnik o plovnosti zrakoplovov (Uradni list RS, št. 39/05 in 102/07),
10. Pravilnik o službi za upravljanje ploščadi na mednarodnem letališču (Uradni list RS, št. 6/21),
11. Pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 67/21),
12. Pravilnik o oznaki državne pripadnosti, registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih (Uradni list RS, št. 88/14, 12/15, 90/15 in 52/16),
13. Uredba o letaliških pristojbinah (Uradni list RS, št. 17/11),
14. Uredba o načinu usklajevanja obratovalnega časa javnega letališča (Uradni list RS, št. 9/07),
15. Uredba o načinu ustanovitve in delovanja odbora uporabnikov letališča ter njegovih nalogah (Uradni list RS, št. 13/03, 94/11),
16. Uredba o pogojih za imenovanje v komisijo za vodenje postopkov o pritožbah v letalstvu in o plačilu za delo v komisiji (Uradni list RS, št. 116/07),
17. Uredba o zemeljski oskrbi na letališčih (Uradni list RS, št. 54/07),
18. Pravilnik o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 76/14, 99/15 in 76/17),
19. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16, 52/16, 32/18, 10/19, 75/19 in 44/24),
20. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 82/09, 82/20, 162/20 in 113/22),
21. Pravilnik o Vojaškem letalskem organu in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vojaški letalski nadzorniki za opravljanje nalog v tem organu (Uradni list RS, št. 82/20).
(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve oziroma začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
(nadaljnja veljavnost predpisov)
(1) Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (Uradni list RS, št. 29/04, 46/15 in 3/18) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona.
(2) Pravilnik o neposredni uporabi sprejemljivih načinov usklajevanja, navodil, certifikacijskih specifikacij, razlag in pojasnil, začasnih navodil in specifikacij (Uradni list RS, št. 47/19) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 19. člena tega zakona.
(3) Pravilnik o zrakoplovih za raziskovalne, eksperimentalne ali znanstvene namene (Uradni list RS, št. 47/19) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 33. člena, šestega odstavka 60. člena, osmega odstavka 67. člena, tretjega odstavka 80. člena in petega odstavka 108. člena tega zakona.
(4) Pravilnik o potrditvenem osebju za komponente v letalstvu (Uradni list RS, št. 90/21) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 62. člena in osmega odstavka 67. člena tega zakona.
(5) Kot predpisi, izdani na podlagi osmega odstavka 67. člena tega zakona, še naprej veljajo naslednji predpisi:
1. Pravilnik o licenci letalskega dispečerja (Uradni list RS, št. 20/10),
2. Pravilnik o licenci osebja službe letalske meteorologije (Uradni list RS, št. 66/18, 82/20 in 203/21),
3. Pravilnik o licenciranju letališkega strokovnega osebja (Uradni list RS, št. 103/10, 104/20),
4. Pravilnik o licenciranju letalskega osebja – pilotov helikopterjev (Uradni list RS, št. 44/10),
5. Pravilnik o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal (Uradni list RS, št. 23/10),
6. Pravilnik o usposabljanju in preizkusu znanja za strokovno osebje reševalne in gasilske službe na bolnišničnih heliportih (Uradni list RS, št. 58/16 in 82/24).
(6) Pravilnik o zdravstveni sposobnosti letalskega in drugega strokovnega osebja (Uradni list RS, št. 4/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 72. člena tega zakona.
(7) Pravilnik o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevanem počitku letalskih posadk (Uradni list RS, št. 47/08) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 84. člena tega zakona.
(8) Pravilnik o postopkih in načinu izdajanja dovoljenj tujim letalskim prevoznikom in tujim operatorjem za opravljanje mednarodnega zračnega prevoza (Uradni list RS, št. 11/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 90. člena in šestega odstavka 92. člena tega zakona.
(9) Pravilnik o letalskih prireditvah in letalskih tekmovanjih (Uradni list RS, št. 47/22) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 111. člena tega zakona.
(10) Pravilnik o izvajanju izvenletaliških pristankov in vzletov helikopterjev (Uradni list RS, št. 83/16) in Pravilnik o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje (Uradni list RS, št. 65/13) še naprej veljata kot predpisa, izdana na podlagi tretjega odstavka 122. člena tega zakona.
(11) Uredba o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena (Uradni list RS, št. 68/17, 131/21 in 41/24) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 129. člena tega zakona.
(12) Odlok o ustanovitvi Sveta Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva (Uradni list RS, št. 62/19, 52/22 in 124/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 162. člena tega zakona.
(13) Uredba o izvajanju službe iskanja in reševanja zrakoplova (Uradni list RS, št. 17/19) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 171. člena tega zakona.
(14) Kot predpisa, izdana na podlagi šestega odstavka 172. člena tega zakona, še naprej veljata naslednja predpisa:
– Pravilnik o logistični podpori preiskovalnem organu (Uradni list RS, št. 25/13),
– Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov (Uradni list RS, št. 72/03, 110/05 in 53/19).
(15) Pravilnik o službeni izkaznici letalskega nadzornika in nadzornika Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet (Uradni list RS, št. 36/11) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 198. člena tega zakona.
(16) Pravilnik o strokovni usposobljenosti letalskih nadzornikov in nadzornikov (Uradni list RS, št. 2/11 in 36/16) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 200. člena tega zakona.
(17) Pravilnik o delu komisije za pritožbe v letalstvu (Uradni list RS, št. 89/11) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 234. člena tega zakona.
(18) Sklep o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 235. člena tega zakona.
(19) Kot predpisi, izdani na podlagi sedmega odstavka 240. člena tega zakona, še naprej veljajo naslednji predpisi:
1. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih giroplanov (enomotornih) CS-ULG (Uradni list RS, št. 21/16),
2. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih motornih letal (druga izdaja) (Uradni list RS, št. 177/20),
3. Certifikacijske specifikacije za letalske karte, namenjene objavi v zborniku letalskih informacij (Uradni list RS, št. 49/17),
4. Navodilo za spremembo tujega dovoljenja pilota ultralahke letalne naprave v nacionalno dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (Uradni list RS, št. 20/13),
5. Operativno-tehnična zahteva o določitvi dodatnih posebnih zahtev za izvajalce meteoroloških služb (Uradni list RS, št. 120/22),
6. Operativno-tehnična zahteva o določitvi dodatnih pravil letenja in operativnih določb ter postopkov v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa (Uradni list RS, št. 10/22),
7. Operativno-tehnična zahteva o določitvi območij obvezne uporabe odzivnika (TMZ) in območij obvezne uporabe radijske zveze (RMZ)(Uradni list RS, št. 57/24),
8. Operativno-tehnična zahteva o evidentiranju časa letenja (Uradni list RS, št. 6/18),
9. Operativno-tehnična zahteva o nacionalni proizvodnji (Uradni list RS, št. 22/16),
10. Operativno-tehnična zahteva o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati operaterji zrakoplovov, osebje in organizacije, vključeni v vzdrževanje in vodenje stalne plovnosti EASA zrakoplovov pri uporabi v državnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 55/15),
11. Operativno-tehnična zahteva o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor (Uradni list RS, št. 10/22),
12. Operativno-tehnična zahteva o uporabi in ocenjevanju znanja slovenskega jezika v civilnem letalstvu (Uradni list RS, 128/22),
13. Operativno-tehnična zahteva o vzpostavitvi cone prometa na aerodromu (Uradni list RS, št. 57/24),
14. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami (Uradni list RS, št. 58/18 in 81/18),
15. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje nekomercialnih zračnih operacij s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon in nekomercialnih zračnih operacij z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon (Uradni list RS, št. 58/16),
16. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje pregledov jadralnih zmajev in jadralnih padal (Uradni list RS, št. 50/15),
17. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje specializiranih operacij in komercialnih specializiranih operacij z visokim tveganjem (Uradni list RS, št. 22/17),
18. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje tehničnih pregledov jadralnih zmajev in jadralnih padal (Uradni list RS, št. 50/15),
19. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje uvodnih letov (Uradni list RS, št. 16/21),
20. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje zahtev glede omejitev delovnega časa posadk (Uradni list RS, št. 8/16),
21. Operativno-tehnična zahteva za letenje v zračnem prostoru, kontaminiranem z vulkanskim pepelom (Uradni list RS, št. 155/20),
22. Operativno-tehnična zahteva za objavo informacij o sredstvih za razledenitev in protiledenitev vzletno-pristajalnih in voznih stez (Uradni list RS, št. 35/18),
23. Operativno-tehnična zahteva za opravljanje zračnega prevoza potnikov z jadralnimi padali in jadralnimi zmaji (Uradni list RS, št. 73/12),
24. Operativno-tehnična zahteva za opredelitev primernosti »zrakoplovov iz Priloge I Uredbe 2018/1139/EU« za uporabo v organizacijah za usposabljanje (Uradni list RS, št. 57/23),
25. Operativno-tehnična zahteva za podaljšanje priporočene življenjske dobe batnih motorjev proizvajalca Lycoming in Continental (Uradni list RS, št. 27/17).
(20) Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/17, 40/17 – popr., 202/20 in 82/24) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi četrtega odstavka 244. člena tega zakona.
(21) Pravilnik o registraciji, označevanju, plovnosti ter listinah in knjigah vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 42/16, 113/22 in 50/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 258. člena in drugega odstavka 259. člena tega zakona.
(22) Kot predpisi, izdani na podlagi dvanajstega odstavka 262. člena tega zakona, še naprej veljajo naslednji predpisi:
1. Pravilnik o licenciranju članov posadk vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 113/22),
2. Pravilnik o licenciranju vojaškega letalskega in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva (Uradni list RS, št. 113/22),
3. Pravilnik o licenciranju vojaškega letalsko tehničnega osebja (Uradni list RS, št. 113/22),
4. Pravilnik o licenciranju tehničnega osebja nadzora in kontrole zračnega prostora (Uradni list RS, št. 113/22),
5. Pravilnik o licenciranju operativnega osebja nadzora in kontrole zračnega prostora (Uradni list RS, 113/22),
6. Pravilnik o licenciranju kontrolorjev združenih ognjev (Uradni list RS, št. 146/22),
7. Pravilnik o licenciranju vojaškega letališkega osebja (Uradni list RS, 146/22),
8. Pravilnik o licenciranju vojaških reševalcev letalcev (Uradni list RS, št. 146/22),
9. Pravilnik o licenciranju vojaškega zdravstvenega letalskega osebja (Uradni list RS, št. 146/22),
10. Pravilnik o licenciranju vojaškega padalskega osebja (Uradni list RS, št. 164/22),
11. Pravilnik o licenciranju osebja vojaškega sistema brezpilotnega zrakoplova (Uradni list RS, 164/22).
(23) Pravilnik o vojaških letališčih, vzletiščih in heliportih (Uradni list RS, št. 162/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 263. člena tega zakona.
(24) Pravilnik o preiskovanju letalskih nesreč vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 53/10) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi devetega odstavka 266. člena tega zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 326-06/24-2/25
Ljubljana, dne 24. septembra 2024
EPA 1578-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
