Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo, 54/16 in 53/24) je Občinski svet Občine Šentjur na 10. redni seji dne 17. septembra 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Vrbco« (EUP ŠE53/1)
(1) V skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18 in 58/19) Občinski svet Občine Šentjur sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Vrbco« (EUP ŠE53/1) z identifikacijsko številko 3633 (v nadaljnjem besedilu tudi: OPPN Pod Vrbco) po projektu št. 1/23, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o. iz Sevnice.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-3.
OPPN vsebuje naslednje določbe:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Načrt parcelacije in gradbena parcela
V. Zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
VIII. Etapnost prostorske ureditve
IX. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
X. Končne določbe
OPPN vsebuje:
I. Splošni del
1. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
2. Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
II. Tekstualni del:
1. Osnutek odloka OPPN
III. Grafični del
1. Izsek iz digitalnega prostorskega plana s prikazom lege prostorske ureditve
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Ureditvena situacija – M 1:500
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – M 1:750
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam, vključno z varstvom pred požarom – M 1:500
7. Načrt parcelacije – M 1:500
IV. Spremljajoče gradivo
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Sklep o pripravi OPPN
3. Izhodišča za pripravo OPPN
4. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
6. Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja
7. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
8. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
9. Elaborat ekonomike
10. Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN je načrtovana ureditev območja za gradnjo treh stanovanjskih hiš. Predmet urejanja je določitev lokacije za gradnjo stanovanjskih objektov, funkcionalnih zemljišč objektov, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
(1) Območje urejanja z OPPN je v vzhodnem robu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Šentjur v Občini Šentjur ter obsega 4.310,00 m2.
(2) Območje urejanja z OPPN sega na parcele št. 270-del, 271-del, 272-del, 273-del, 275, 280 in 283/4, vse k.o. 2647 Bezovje. Meja območja je grafično določena na karti 2 »Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku«.
(posegi zunaj območja OPPN)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– priključek na mešan sistem kanalizacije: parc. št.: 282/9, k.o. 2647 Bezovje
– priključek na KKS omrežje: parc. št.: 282/2, 282/7, 282/8, k.o. 2647 Bezovje
– priključek na elektro omrežje: parc. št. 282/2, 283/6, k.o. 2647 Bezovje.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(1) Območje urejanja z OPPN je v EUP ŠE53/1. Na severu in jugu je omejeno z nepozidanimi stavbnimi zemljišči, ter na vzhodu in zahodu s pozidanimi stavbnimi zemljišči. Na vzhodni strani območja OPPN poteka javna cesta.
(2) Povezave so prikazane na karti 3 »Vplivi in povezave s sosednjimi območji«.
2. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
(funkcionalna zasnova in členitev prostora)
(1) Območje urejanja obsega površine za gradnjo stanovanjskih objektov znotraj določene gradbene meje, ureditev funkcionalnih zemljišč, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
(2) Načrtovani objekti so razporejeni tako, da so omogočene ugodne povezave med zunanjimi funkcionalnimi površinami in površinami prometne infrastrukture.
(3) Območje OPPN se prometno napaja preko dovozne ceste, ki poteka izven območja OPPN in se jugovzhodno od območja prostorske ureditve priključuje na javno cesto.
(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)
(1) Na območju OPPN je z občinskim prostorskim načrtom (OPN) določena namenska raba SS-stanovanjske površine.
(2) Načrtovane dejavnosti oziroma objekti so namenjeni bivanju.
(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja objektov, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja infrastrukture, manipulativnih površin ter zunanje ureditve.
(2) V območju OPPN so na funkcionalnih površinah objektov in zelenih površinah dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov:
– nadstrešnica kot majhna stavba do 50,0 m2
– ograja
– oporni zid
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in interne povezave infrastrukture
– pomožni komunalni objekt ter
– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti.
(3) V območju OPPN je dopustna postavitev oziroma gradnja zunanjih tehnoloških naprav in zunanje opreme, ki služi delovanju objektov.
(4) Dopustne vrste gradenj glede na namen so:
Klasifikacija objektov (CC – SI) | Vrsta objektov |
11100 Enostanovanjske stavbe | stanovanjska stavba z eno ali dvema bivalnima enotama pripadajoči objekti: drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža |
12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev | uta, pokrita letna kuhinja, nadstrešnica |
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev | ograje, podporni zid |
Za vse objekte | priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI) zbiralnik vode zunanja ureditev |
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Načrtovane namembnosti objektov so:
– stanovanjski objekt: CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe.
(2) Umestitev načrtovanih objektov je določena grafično na karti 5 Ureditvena situacija OPPN.
(3) Pogoji za zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov:
Stanovanjski objekt:
– tlorisna velikost: mora biti podolgovata v razmerju stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi sestavljen;
– etažnost: višinski gabarit stavbe je praviloma največ K+P+1+M, pri čemer višina kapa ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena). Kadar je zazidana površina stavbe manjša od 60 m2 je višinski gabarit stavbe lahko največ (K)+P+M;
– oblikovanje: arhitektonsko oblikovanje upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi;
– streha: strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri, večkapne in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon dvokapnih streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Streha stanovanjske stavbe je lahko tudi ravna ali enokapna. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni;
– oblikovanje fasad: horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena;
– Dodatno za stanovanjski objekt: dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°);
– Tolerance za stanovanjski objekt: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege ter orientacije objekta znotraj območja določenega z gradbeno mejo. Postavitev pripadajočih objektov (drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža) je možna izven območja določenega z gradbeno mejo.
(pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1) Med samo gradnjo je potrebno upoštevati smernice in pogoje temeljenja Geološko geomehanskega poročila o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje GEOMET d.o.o., št. elaborata 86-3/2024, marec 2024, s čimer se bo zagotovilo kvalitetno temeljenje in preprečilo nastanek plazovitih in erozijskih žarišč.
(2) Na lokaciji naj se odstranijo vsa slabo nosilna tla (humus in morebitna razrahljana glinasto meljasta tla). Temeljna tla na lokaciji predstavlja kompaktna podlaga laporja (siv kompaktnejši lapor). Izkop naj se prilagaja kompaktni podlagi laporja.
(3) Vsa zemeljska dela je dopustno izvajati samo v suhem vremenu (v daljšem sušnem obdobju) in pod sprotnim geomehanskim nadzorom ter z meritvami nosilnosti. Pri izkopu je potrebno zagotoviti, da bo na celotnem tlorisu objekta enaka sestava materiala, da ne pride do diferenčnih posedkov na objektu. Temeljna tla primerna za temeljenje stanovanjskih objektov in opornih zidov sestavljajo lapornata tla, ki ležijo plitvo pod površjem. Na lokaciji so predvideni podkleteni objekti, ko bodo v pretežnem delu že dosegli dobro nosilna lapornata tla. V kolikor se kota 0,0 in lokacija objekta spremeni je potrebna pri temeljenju pozornost. Temelji morajo v celoti nalegati na lapornata tla, kar se lahko izvede z lokalnimi poglobitvami ali piloti.
(4) Temelji objekta morajo biti vkopani za cca 0,3 m v kompaktno podlago laporja, s čimer se bo zagotovila stabilnost objekta. Na najnižji točki temeljenja v zaledju objekta je potrebno izvesti drenažo. Pri izkopu moramo zagotoviti, da bo na celotnem tlorisu objekta enaka sestava materiala, da ne pride do diferenčnih posedkov na objektu. V primeru, da bo prišlo pri izkopu do razlik v sestavi materiala, naj se izvede poglobitev – stopničenje.
(5) Izkop se nadomesti s peščeno prodnato blazino (tampon), ki mora biti ustrezno zbita in zgoščena (dinamični deformacijski modul (Evd) nasipa minimalno 45 MPa). Sanacija se lahko izvede tudi s pustim betonom.
(6) Ocenjena projektna obremenitev tal je med 40–60 kPa in ne bo dosežena. Ocenjena dopustna nosilnost tal je višja. Na lokaciji je predvidena tudi izboljšava temeljnih tal. Nosilnost tal po Eurocode-7 in velikost posedkov bo možno preveriti šele, ko bodo znane dimenzije in obtežbe temeljev (faza PZI). Za dokončno dimenzioniranje temeljev je tako potrebno v analizo vključiti dejanske vplive in geometrijo konstrukcije ter kriterije MSN in MSU.
(7) Zaradi pritiskov zaledne zemljine in zasipa je potrebno vkopane stene objektov ojačati in izvesti drenažo okoli objekta. V primeru izvedbe opornih/podpornih zidov se le-ti ustrezno dimenzionirajo na delovanje zemeljskih pritiskov in morfologijo zaledja. Možno je izvesti težnostne oporno podporne zidove oziroma AB podporne/oporne konstrukcije.
(8) Globina gradbenih jam bo večja od 3 m. Izvajanje izkopov v kamnitem izkopu se lahko izvede pod naklonom 2:1 (63°), odvisnosti od kvalitete hribine. V primeru potreb po večjih naklonih je brežine potrebno erozijsko zaščititi (oporni zidovi, armirane zemljine, sidrane konstrukcije ali podobno). Objekti bodo z zaledno steno vkopani v pobočje. Zaradi pritiskov zaledne zemljine in zasipa je potrebno vkopane stene objekta in opornih zidov ustrezno dimenzionirati na delovanje aktivnega zemeljskega pritiska.
(9) V primeru izvedbe višjih nasipov (>3 m) naj se za povečanje stabilnosti in zmanjšanje posedkov na dnu vgradi kamnito peto (bloki do Ø 40 cm), ki naj sega vsaj 0,5 m pod obstoječ teren – oziroma nujno v lapor. Pred gradnjo na nasipih (cesta), naj nasipi odležijo vsaj 6 mesecev pred dokončno ureditvijo. Podlago voziščni konstrukciji predstavljajo glinaste zemljine. Debelina voziščne konstrukcije naj bo vsaj Hmin (cm) >68 cm. Tamponski sloj se izvede iz zmrzlinsko odpornega drobljenca granulacije 0/32 mm. Na planumu tampona mora biti dosežena minimalna zbitost Evd>45 MPa.
(10) V primeru močnejšega in daljšega dežja naj se zagotovi odtok meteornih vod iz gradbene jame v najnižji točki, pobočja pa naj se pokrijejo s folijo, ki bo preprečila močenje preperine in hribine. Pred temeljenjem je potrebno gradbeno jamo očistiti, odstraniti razmočen material in izvesti poglobitev ali počakati, da se gradbena jama posuši.
(11) Izkopni material naj se ne odlaga neposredno na pobočja v okolici. V primeru nasipavanja je potrebno teren ustrezno pripraviti (odstraniti je potrebno humus, izdelati temeljno peto brežine ter nasipni material skomprimirati po plasteh ne debelejših od 0,3 m).
(12) Vse nasipe je potrebno izvajati s sprotnim utrjevanjem v plasteh do predpisanih zbitosti. Pred izvedbo nasipov je potrebno odstraniti humusno plast. Po izgradnji objekta naj se čimprej zatravijo in zasadijo vse na novo izdelane brežine.
(13) Sestavni del projektne dokumentacije (DGD) mora biti izračun in detajlni prikaz objektov za odvod meteornih vod v mešan sistem javne kanalizacije.
IV. NAČRT PARCELACIJE IN GRADBENA PARCELA
(1) V ureditvenem območju OPPN so določene gradbene parcele, glede na predvideno ureditev. Površina gradbenih parcel znaša:
GP 1 – del 270, del 271, del 272, del 273, del 275, del 283/4, k.o. 2647 Bezovje – 645,00 m2 (cesta)
GP 2 – del 275, del 283/4, k.o. 2647 Bezovje – 1.244,00 m2
GP 3 – del 275, del 280, del 283/4 k.o. 2647 Bezovje – 1.281,00 m2
GP 4 – del 280, del 283/4 k.o. 2647 Bezovje – 1.140,00 m2.
(2) Gradbene parcele se lahko združujejo, razdružujejo ali se njihova velikost spremeni in se določijo na velikost potrebnega funkcionalnega zemljišča za posamezni objekt ali spremembo trase ceste v območju OPPN. Pri določevanju velikosti parcele se mora upoštevati faktor zazidanosti, ki znaša največ 0,40.
(3) V okviru funkcionalnega zemljišča – gradbene parcele naj bo vsaj 20 % površin ozelenjenih.
(4) Obodna parcelacija obravnavanega območja v naravi ni zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– vsi objekti znotraj območja OPPN bodo priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer: kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljalec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na cestno omrežje)
(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na kategorizirano občinsko cesto JP 897850, odsek JP897851 RC–Na Tičnico, preko novega uvoznega priključka in dovozne ceste na območje OPPN. Velikost uvoznega priključka na javno cesto in širina dovozne ceste se določi z izdelavo projektne dokumentacije, za gradnjo prve stanovanjske hiše.
(2) Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju individualnega cestnega priključka, zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometa varnosti na območju priključkov.
(3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer 2 PM za enostanovanjsko hišo.
(4) Ureditev zajema tudi zadostno velike manipulativne površine za parkiranje in obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na dovozno cesto.
(5) Meteorna in druga voda s parcele, objekta in individualnega cestnega priključka ne sme pritekati na dovozno cesto in na njej celo zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Preko območja OPPN poteka javni vodovod PVC 20.
(2) Za obstoječ javni vodovod z območja obravnavanega OPPN je potrebno zasnovati smiselno prestavitev le-tega v območje povoznih površin.
(3) Pri načrtovanju prestavitve javnega vodovoda v povozne površine je potrebno upoštevati, da morajo biti predvideni objekti oddaljeni najmanj 3,00 m od osi javnega vodovoda.
(4) Preko obstoječega javnega vodovoda je možna oskrba objektov. Za nove predvidene objekte se zgradi sekundarno vodovodno omrežje.
(5) Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1,00 m in največ 1,50 m pod novo koto terena.
(6) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V primeru večje potrebe po odvzemu vode, kot ga zagotavlja obstoječ javni vodovod, je potrebno obstoječ vodovod povečati na ustrezno dimenzijo na stroške investitorja.
(7) Tolerance za vodovodno infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev vodovodne infrastrukture.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne vode in padavinske vode se preko revijskih jaškov in skupne fekalne in meteorne kanalizacije odvajajo v jašek javne kanalizacije (mešan sistem) na parceli št. 282/9 k.o. 2647 – Bezovje.
(2) Dreniranje zaledne podtalne in precejne meteorne vode mora biti izvedeno z dreniranjem planuma, to je z vgradnjo obodnih drenaž planuma objektov. Drenaže se povežejo preko revizijskih jaškov do jaška meteorne kanalizacije. Vsa meteorna kanalizacija območja mora biti izvedena vodoneprepustno.
(3) Za zadrževanje odtoka padavinskih vod iz gradbenih parcel je potrebna izvedba zadrževalnika za vsak posamezni stanovanjski objekt. Vodo iz zadrževalnika se lahko uporabi za gospodinjsko rabo. Pri objektih je potrebna izvedba zadrževalnika s kapaciteto najmanj 5,0 m3. Kapaciteta zadrževalnika je lahko večja in se določi z izdelavo projektne dokumentacije za predvidene objekte.
(4) Padavinske vode s streh stanovanjskih objektov in manipulativnih površin se preko peskolovov in zadrževalnikov odvajajo preko skupnega jaška v javno kanalizacijo (mešan sistem).
(5) Tolerance za zadrževalne objekte in kanalizacijo: dopustna so odstopanja od grafično prikazanih lokacij. Odstopanja so dopustna drugačnih količin padavinskih vod (drugačne dimenzije površin, s katerih se odvaja padavinske vode), drugačnih ugotovitev o sestavi tal in sposobnosti ponikanja padavinskih vod, če so rešitve, tehnološko in okoljsko ustreznejše ter naprednejše in na podlagi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) V območju predvidenih ureditev v skladu z osnutkom predloga OPPN se nahajajo sledeči obstoječi elektro energetski vodi in naprave:
– Obstoječi NN 0,4 podzemni elektro energetski vodi (tč. B)
– Obstoječi NN 1 kV nadzemni elektro energetski vod s stojnim mestom (tč. C).
(2) Omenjeni obstoječi elektroenergetski objekti so razlog za omejitveni faktor v smislu varovalnih pasov, kateri znašajo:
– 1,5 m za nadzemni NN 1 kV vod,
– 6 m varnostna višina v križni razpetini med najnižjim vodnikom nadzemnega električnega omrežja in najvišjo niveleto uvozne ceste,
– 2 m med predvideno cesto in oporiščem NN nadzemnega el. en. voda.
(3) Napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je predvidena iz obstoječe TP Šentjur trg 208. Zraven obstoječe PS-PMO napajane s kablom EAY2Y-J 4 x 70 mm2 iz TP Šentjur trg izvod I05: Javna razsvetljava, se bo postavila nova prostostoječa razdelilna omarica PS–RO1. V sklopu projekta »Kablovod 20 kV, TP Šentjur trg – TP Dom upokojencev« se od lokacije TP Šentjur trg do lokacije obstoječe PS-PMO obstoječi NN podzemni el. en. vod (EAY2YJ 4 x 70 mm2) zamenja z novim NN podzemnim el. en. vodom NAY2Y-J 4 x 240 mm2, kar pa ni predmet tega projekta. Predviden nov kablovod se vključi v prevideno PSRO1 in napaja obstoječo PS-PMO.
(4) Ob obstoječi PS-PMO se predvidi nova PS-RO1 na parceli 282/2, k.o. 2647 Bezovje. Iz PS-RO1 se položi kabel NAY2Y-J 4 × 150 mm2, v smeri jugovzhod za napajanje predvidene prostostoječe razdelilne omarice PS-RO2 na parceli št. 283/4, k.o. 2647 Bezovje. Iz razdelilne omarice PS-RO2 Izvede sedem izvodov in sicer trije do posameznih predvidenih hiš, eden do parcele št. 267, k.o. 2647 Bezovje in trije do obstoječih kablovodov v tč. C in B.
(5) Za vsako od treh predvidenih hiš se postavijo prostostoječe priključno merilne omarice, in sicer PS-PMO1 za hišo ES-1, PS-PMO2 za hišo ES2 in PS-PMO3 za hišo ES3. Predvidena odjemna moč za vsak stanovanjski objekt je 17 kW. Iz PS-RO2 se položijo novi kabli, v smeri severa za napajanje predvidenih prostostoječih merilnih omaric. Omarica PS-PMO 1 je predvidena na parceli št. 283/4 k.o. 2647 Bezovje, omarici PS-PMO 2 in PS-PMO 3 pa sta predvideni na parceli št. 275 k.o. 2647 Bezovje. Okvirna lokacija le-teh je prikazana na priloženi situaciji.
(6) Tolerance za energetsko infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev energetske infrastrukture.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) V območju OPPN je umeščeno omrežje KKS kabel.
(2) Predvidita se 2 ločeni komunikacijski omrežji za upravljavca: Telekom Slovenije d.d. in Telemach d.o.o., ki bosta potekala v javnih površinah.
(3) Priključitev načrtovanega področja/objektov na obstoječe TK in KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira upravljavec omrežja oziroma je projektno opredeljena v IZP in PZI (DGD) na osnovi optimalno zasnovanih projektnih rešitev.
(4) Izvedba kabelske kanalizacije od točke obstoječega KKS omrežja do območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo PVC cevi ustreznega premera (Φ110 mm in Φ50 mm) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KKS (BC Φ80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti), na objektu pa z zaključkom v notranji TK omari ustreznih dimenzij.
(5) Dovodna cevna KK KKS od KKS jaškov do objekta mora biti izvedena s PVC cevmi premera Φ50 mm, v katere se uvleče ustrezne koaksialni kabel (pri objektu se na cevno KK vgradi pomožni KKS jašek).
(6) Možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
(7) Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Mora pa biti dopuščena možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne KK tako, da je le ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.
(8) Glede na predvideno ureditev območja je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti.
(9) Tolerance za komunikacijsko infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev komunikacijske infrastrukture.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Šentjur.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN IN VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za infrastrukturno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje se deponira za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se uredi tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Na odkopnih površinah se po zaključnih delih izvede protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod ter sorodne ukrepe za preprečitev erozije.
(4) Dreniranje zaledne podtalne in precejne meteorne vode mora biti izvedeno z dreniranjem planuma, to je z vgradnjo obodnih drenaž planuma objektov. Stanovanjski objekti bodo z zaledno steno vkopani v pobočje. Izza vkopanih sten in morebitnega opornega zidu je obvezna izvedba drenaže z iztokom zalednih vod. V spodnjih delih zidov se naj izvedejo izpusti – barbakane. Drenaže se povežejo preko revizijskih jaškov do meteorne kanalizacije stanovanjskega objekta. Vsa meteorna kanalizacija območja mora biti izvedena vodoneprepustno.
(5) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.
(6) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse potrebne gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(7) Po evidencah DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ureditve ne posegajo na zemljišča v lasti RS in upravljanju DRSV.
(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda organ, pristojen za upravljanje z vodami na državni ravni.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Območje OPPN je razvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
(3) Inštalacijske naprave (npr. za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje), ki povzročajo hrup, se namesti tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje čim manj moteči in ne povzročajo dodatnih obremenitev s hrupom.
(osončenje in osvetlitev)
(1) Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo:
– Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev skladno z veljavnimi predpisi. V drugem delu noči (med 00.00 in 05.00) naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
– Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS), mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
(2) Zahteve glede zunanjega osvetljevanja:
– Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– Za prometno infrastrukturo mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljajo naj se svetlobna tipala.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišč/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano ne mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
V sklopu novega vodovodnega omrežja je predvidena izgradnja tudi nadzemnih hidrantov. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so v območju OPPN in bodo imeli omogočen dostop neposredno do objektov. Trenutna lokacija gasilcev je v centru naselja Šentjur, ki je od območja OPPN oddaljen cca 1 km.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega poročila za nameravan poseg. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Dovoljena je etapna gradnja. Vsaka etapa predstavlja zaključeno celoto.
(2) Komunalna infrastruktura in dovozna cesta se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih (sprememba trase ceste), geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi ter ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo ekonomičnejše rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture.
OPPN je na vpogled na Občini Šentjur.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
31. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2023(261)
Šentjur, dne 17. septembra 2024
