Na podlagi 115., prvega odstavka 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOZP, 131/23 – ZORZFS, 23/24 in 38/24), 10. in 19. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) ter 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne Občine Celje na 13. redni seji dne 25. 9. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Aljažev hrib AH-15-1
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno s Prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in Prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Aljažev hrib AH-15-1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu št. 14/21, ki ga je izdelalo podjetje AR Projekt Sevnica d.o.o., Planinska cesta 5, 3000 Celje.
(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2841.
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je kot priloga sestavni del tega odloka:
1. Izsek iz prostorskega plana mestne občine Celje | / |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | / |
4. Ureditvena situacija | M 1:500 |
5. Prikaz komunalne ureditve | M 1:500 |
6. Prikaz ureditve potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom požara | M 1:500 |
7. Parcelacija | M 1:500 |
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo:
1. Sklep o začetku priprave OPPN za območje Aljažev hrib AH-15-1
2. Sklep o spremembi sklepa o začetku priprave OPPN za območje Aljažev hrib AH-15-1
3. Izvleček iz planskega akta
4. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
5. Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z odločbo o CPVO
6. Smernice nosilcev urejanja prostora
7. I. Mnenja nosilcev urejanja prostora
8. II. Mnenja nosilcev urejanja prostorov
9. Strokovne podlage
10. Elaborat ekonomike
11. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
12. Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
(1) Območje OPPN na zahodni strani meji na površine javne ceste, na severni in južni strani na stanovanjske površine in na vzhodni strani na kmetijske površine. Območje OPPN je v pretežnem delu v naklonu, obstoječ teren poteka na nadmorski višini cca 295,00 m in se spušča v smeri proti zahodu na nadmorsko višino cca 276,00 m.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom so:
– gradnja dveh individualnih stanovanjskih hiš;
– ureditev obračališča ob obstoječi dovozni cesti;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture;
– zunanje ureditve ob individualnih hišah.
(1) Območje OPPN obsega del zemljišč znotraj ureditvenega območja, katerega prostorsko urejanje opredeljuje Zazidalni načrt pokopališča ob Mirni poti (Uradni list SRS, št. 5/74, 14/86, 15/90 in Uradni list RS, št. 34/00). Območje OPPN obsega nepozidan prostor travniških površin na strmi brežini, na katerem želijo pobudniki graditi dodatne enostanovanjske stavbe in določiti pogoje za celovito urejanje tega območja. Veljavni zazidalni načrt ne podaja pogojev, na podlagi katerih bi bilo možno realizirati pobudnikove namere. Ker so predvideni posegi locirani znotraj ureditvenega območja, ki je po namembnosti predvsem stanovanjsko, pozidano z enostanovanjskimi stavbami in predstavlja zapolnitev območja, je interes zapolnitve znotraj obstoječe pozidave upravičen, za realizacijo namere pa je potrebna sprememba veljavnega prostorskega akta.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 981/4, 979/7 in 979/8, vse k.o. 1082 Teharje. Območje OPPN meri 2.519,00 m2.
(3) Na ureditvenem območju OPPN sta predvideni dve gradbeni parceli. Poleg gradbenih parcel so določena tudi zemljišča, namenjena interni dovozni cesti in prostoru za obračanje ter zelenim površinam.
(4) Za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi izven območja urejanja v drugem odstavku tega člena naštetih zemljiških parcel.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje prostorske ureditve se na zahodni strani povezuje z obstoječimi že pozidanimi stanovanjskimi površinami, na južni strani meji na nepozidana stavbna zemljišča in na vzhodni strani pa na kmetijske površine. Predlog oblikovanja gradbenih parcel se navezuje na obstoječo razporeditev sosednjih objektov in terena v naklonu tako, da razdalje med objekti zagotavljajo enakovredno osončenje vseh objektov.
(2) Ureditveno območje se bo prometno napajalo preko obstoječe navezovalne poti JP 536311 (Javorjeva ulica do H6) z dovoznim priključkom za predvidene stanovanjske objekte in intervencijsko potjo do objektov z obračališčem v T izvedbi (možnost obračanja komunalnih in dostavnih vozil).
(vrste gradenj, vrste objektov, vrste ureditev in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) V območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje intelektualnih storitev (npr. prevajanje, projektiranje, zavarovalništvo, svetovanje ipd.) v skladu z dopustnimi vrstami objektov ter redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:
– Stavbe: individualne enostanovanjske stavbe – klasifikacija stavbe 11100;
– Gradbeni inženirski objekti: obsegajo vse objekte in naprave, vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (cesta, obračališče, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke), ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij;
– Enostavni in nezahtevni objekti: pomožni objekti za lastne potrebe.
(3) V območju OPPN so dovoljene naslednje zunanje ureditve:
– ureditev zelenih površin, zasaditev avtohtonih dreves in grmovnic;
– tlakovanje, ureditev teras zaradi gradnje v naklonu.
(4) Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti in dopolnilni dejavnosti intelektualnih storitev (npr. prevajanje, projektiranje, zavarovalništvo, svetovanje ipd.).
(5) Za celotno območje OPPN velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje.
Zaželeno je sodobno oblikovanje objektov.
Lega objektov: Predlagana parcelacija določa optimalne velikosti gradbenih parcel. Z gradbeno mejo so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi osnovni in pomožnimi objekti. Z določitvijo gradbene meje so določeni odmiki od parcelnih mej, za katera soglasja sosedov niso potrebna. Nove stanovanjske objekte je dovoljeno umestiti le znotraj površin, določenih z gradbeno mejo. S tem se zagotavlja zmanjšanje osenčenja med objekti in ogroženosti v primeru požara ter se zagotavlja dostope interventnim vozilom. Izven območja, določenega z gradbeno mejo, je možno graditi enostavne in nezahtevne objekte v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov.
Horizontalni gabariti: Pri določanju velikosti objekta je treba upoštevati faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino gradbene parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,4. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike (lahko tudi razgibane L in T oblike). Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico s plastnicami terena, s parcelno mejo ali cesto.
Vertikalni gabarit: (K) + P + M, maksimalno (K) + P + N.
Kota pritličja: Se prilagodi koti zunanjih manipulativnih površin.
Streha: Pri stanovanjskih objektih je možno moderno oblikovanje streh kot dvokapnica z naklonom od 30º do 45º z minimalnimi napušči ali dvokapnica v kombinaciji z ravno streho. Kritina je temne barve.
Fasada: Je toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Dovoljeni so svetli odtenki barve fasad v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Živopisane barve fasad niso dovoljene. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
Zunanja ureditev gradbene parcele: Dovozna cesta s priključki do enodružinskih stanovanjskih hiš bo izvedena iz kategorizirane občinske ceste. Ob objektu se zagotovijo optimalne funkcionalne površine za parkiranje najmanj dveh vozil, nujno manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico s parkirnimi boksi ter priključek na javno cesto. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo in se lahko uredijo tudi izven območja, ki je določeno z gradbeno mejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami, v primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00 m tudi izven območja, ki je določen z gradbeno mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu, vendar ne višjega od etažne višine objekta. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje, maksimalne višine 2,20 m (merjeno od raščenega terena) in usklajene z obstoječimi, je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev opornih zidov in ograj ob soglasju soseda.
Odmiki:
– osnovni objekti se umestijo znotraj površin, določenih z gradbeno mejo;
– škarpe in podporne zidove se lahko gradi do meje zemljiške parcele, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje;
– ograje je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– ostali enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katero mejijo, odmaknjeni najmanj 2,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katero mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje;
– priključke na komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje je dopustno graditi do parcelne meje;
– odmiki zunanjih ureditev (npr. privatni dovozi, parkirne ter manipulativne površine ipd.) od medsosedske parcelne meje morajo biti vsaj 1,00 m, razen za izvedbo zavijalnih radijev z javne ceste za zagotovitev dovoza.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
V primeru, da FZ ne presega 0,4, se dopušča se dodatna postavitev pomožnih objektov. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,4. Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe je možna v skladu s pogoji veljavne zakonodaje o razvrščanju objektov in 6. členom tega odloka. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 30 % raščenega terena. Pri pomožnih objektih (garaže, nadstreški ipd.) se dovoli ravno oblikovanje strešine.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno se bo območje OPPN priključevalo na javno cesto JP 536311(Javorjeva ulica do HŠ 6). Na parcelah se za izgradnjo stanovanjske hiše poleg širokega uvoza (5,00 m) predvidi parkirišče za najmanj dva osebna vozila in manipulativni prostor, ki omogoča obračanje osebnih vozil. Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas JP (4,00 m). Cestna priključka na interno cesto kot tudi na občinsko cesto morata biti projektirana v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja cestne priključke na javne ceste, ter izvedena tako, da ne ogrožata cestnega telesa občinske ceste. Zagotavlja se polje preglednosti pri vključevanju na interno, kot tudi na občinsko cesto. Pri izdelavi projektne dokumentacije se prikaže grafični prikaz preglednega trikotnika na obeh priključkih interne in občinske ceste.
(2) Morebitna ograja parcele ali vegetacija mora biti od cestnega sveta občinske ceste odmaknjena najmanj 1,00 m zaradi preglednosti in vzdrževanja. V notranjosti ob interni cesti mora biti ograja ali vegetacija odmaknjena minimalno 1,00 m, njena višina ne sme biti višja od 0,70 m, če ne zagotavlja transparentnosti, kjer je potrebno.
(3) Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske. Meteorna in druga voda z gradbene parcele in cestnega priključka ne sme pritekati na občinsko cesto ali na njej zastajati, zato je na priključku potrebno predvideti odvodnjavanje. Prav tako zaradi priključka ne sme biti ovirano odvodnjavanje občinske ceste.
(4) Obračališče vozila za odpadke se uredi v območju OPPN na parc. št. 979/7 k.o. 1082 Teharje.
(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN poteka daljnovod (v nadaljnjem besedilu: DV) napetosti 110 kV Lipa–Selce, kjer je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, ki je za DV napetostnega nivoja 110 kV 30,00 m (15,00 m levo in 15,00 m desno od osi DV).
(2) Pri postavitvi objektov se mora upoštevati zakonodaja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in zahteve zakonodaje o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(3) Vsa predvidena zunanja ureditev s pripadajočimi dejavnostmi, ki posega v varovalni pas elektroenergetskega omrežja 110 kV, se na podlagi področne zakonodaje o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ne sme uvrščati v I. območje stopnje varstva pred sevanjem.
(4) Za vsak poseg v varovalni pas elektroenergetskega omrežja je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje približevanje z visoko napetostnimi (v nadaljnjem besedilu: VN) prenosnimi vodi oziroma VN kablovodi. Potrebno je preveriti varnostne razdalje Elesovega daljnovoda do vseh delov načrtovanega območja.
(5) Lastnik nepremičnin je dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišča z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del.
(6) Zaradi bližine stojnega mesta SM9 obstoječega DV 110 kV je na podlagi standarda SIST EN 50341 treba zagotoviti zaščitne ukrepe pred prevelikim prenosom potenciala.
(7) Za napajanje stanovanjskih hiš, predvidenih v območju OPPN iz transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) Zvodno predvidi nizkonapetostni izvod do prostostoječe razdelilne omarice (v nadaljnjem besedilu: RO1). Iz omenjene RO1 se predvidita dva nizkonapetostna (v nadaljnjem besedilu: NN) priključka do predvidenih priključno merilnih omaric (v nadaljnjem besedilu: PMO1 in PMO2) predvidenih stanovanjskih hiš. Omarici se locirata na dostopnem robu parcel posameznega objekta. Iz predvidene RO1 se položita še dva kabla za namen kabliranja obstoječega nadzemnega NN omrežja za dva obstoječa NN priključka v točki D in točki E. Iz TP Zvodno se predvidita tudi dva NN izvoda do obstoječega droga nizkonapetostnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: NNO) v točki B, ki bosta omogočala nadaljnje kabliranje NNO oziroma širjenje električnega omrežja. Vsi predvideni NN električni vodi se položijo v predvideno kabelsko kanalizacijo, ki se izdela iz zaščitnih cevi PVC Ø 160 mm ali Ø 110 mm za posamezne elektro. priključke. V predvideni kabelski kanalizaciji je treba predvideti dodatne rezervne cevi za kasnejšo širitev električnega omrežja.
(8) Za elektrifikacijo območja je bil izdelan Elaborat idejne rešitve elektrifikacije Elektro Celje d.d., št. 175/22, oktober 2022.
(9) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je treba od ELES, d.o.o. in Elektra Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektnim rešitvam.
(1) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Komunalne odpadane vode iz objektov se speljejo v javni kanal preko enega od obstoječih revizijskih jaškov. Priključitev preko revizijskega jaška št. 6 je možna na koti najmanj 273,60 m nadmorske višine ali višje, priključitev preko revizijskega jaška št. 7 pa na koti najmanj 275,88 m nadmorske višine ali višje. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Celje 10194.
(2) Ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda s streh in z urbanih površin v kanalizacijo se za vsak posamezni objekt izvede v zadrževalni bazen, ki mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod iz zadrževalnega bazena se spelje v javno kanalizacijo z enim skupnim priključkom meteornih in komunalnih odpadnih vod.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo ni dovoljena.
(2) Oskrba objektov je možna iz obstoječega javnega vodovoda PE DN/OD 50 mm, ki se nahaja zahodno od obravnavnega OPPN v javni cesti. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 319,00 m in 309,00 m nadmorske višine, kar pomeni, da vodovodno omrežje na območju z oznako »C« ne bo zagotavljalo vedno minimalnega tlaka 2 bara v vseh etažah objekta. Investitor si lahko za zagotavljanje minimalnega tlaka 2 bara na internem vodovodu za vodomerom na lastne stroške vgradi napravo za povišanje tlaka.
(3) Za priključitev interne instalacije enostanovanjske hiše na vodovodno omrežje je potrebno predvideti vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 barov.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na vodovodno omrežje.
(telekomunikacijsko in kabelsko komunikacijsko omrežje)
(1) Telekomunikacijsko omrežje:
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterja Telekom Slovenije d.d., na katerega so že priključeni posamični objekti na širšem območju. Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti mnenje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d..
(2) Kabelsko komunikacijski sistem:
Na območju urejanja je evidentiran kabelsko komunikacijski sistem. Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje je možna na tehnično določeni točki. Priključitev objektov na kabelsko komunikacijski sistem je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Dovodna cevna kabelska kanalizacija do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvedišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z lito železnimi pokrovi ustrezne nosilnosti). Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti mnenje k projektnim rešitvam od upravljavca kabelsko komunikacijskega sistema.
(1) Za vsak objekt je treba zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m.
(3) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z veljavnim odlokom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Celje.
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITEV IN UKREPI ZA CELOTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Območje predvidenih posegov ne leži v vplivnem območju kulturne dediščine, ki bi bila z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Mestne občine Celje zavarovani kot kulturni spomenik oziroma stavbna dediščina.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
VII. REŠITEV IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(1) Lokacija predvidene ureditve ni erozijsko žarišče in ni pod vplivom hudournih voda. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je treba upoštevati pridobljeno geološko-geotehnično mnenje št. 38/22, maj 2022, izdelovalca GEOEKSPERT Igor Resanovič s.p. iz Celja ter ga dosledno upoštevati, in sicer:
– objekt se sme temeljiti na temeljni plošči, pod katero se izvede utrjeno nasutje iz kvalitetnega zmrzlinsko odpornega peščeno prodnega materiala EV2 = 60 MPa v debelini vsaj 80 cm in se utrdi po 25 cm plasteh; omenjeno nasutje se izvede tudi pod temeljno ploščo v debelini 80 cm;
– začasni izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (suha gradbena jama) in se zavarujejo proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije; izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in nepodprte več dni;
– okoli objekta se naj na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode;
– reši, uredi in izvede naj se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejenih, zalednih, fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega območja objekta;
– prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine v okolici objekta;
– pri izvedbi vkopov in ostalih zemeljskih del je obvezna prisotnost geotehnika, ki bo dajal navodila za ustrezne posege in eventualne dodatne ukrepe pri izvedbi le-teh.
(2) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je treba odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo v skladu s področno zakonodajo o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov ter meteornih odpadnih vod s strehe in manipulativnih površin se izvede v skupni kanalizacijski, ki se priključi na obstoječ javni kanal preko obstoječega revizijskega jaška št. 6 ali 7. Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi skladno s pogoji, določenimi v področni zakonodaji o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predpisih lokalnih skupnosti o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda ter Tehničnih pravilnikih.
(3) Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod iz zadrževalnega bazena se spelje v javno kanalizacijo z enim skupnim priključkom meteornih in komunalnih odpadnih vod.
(4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, se, če je potrebno, pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(5) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode.
(1) Obravnavano območje se skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v III. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane naslednje mejne ravni hrupa:
– mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 60 dBA,
– mejne nočne ravni Lnoč ≤ 50 dBA.
(2) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je treba upoštevati sledeče:
– Uporabijo naj se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči, ter je opremljena z ES izjavo o skladnosti o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7.00 uro zjutraj in 18.00 uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območju gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je treba izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z zakonodajo, ki ureja kakovost zunanjega zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča ter ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.
(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic in ostalih zelenih površin.
(2) Pri ravnanju z zemeljskimi izkopi je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(3) Za ureditev okolice se načrtuje zatravitev in/ali opločenje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa zakonodaja s področja ohranjanja narave.
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati zakonodaja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter zahteve zakonodaje o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(svetlobno onesnaževanje)
Z zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu javne razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
V neposredni bližini vzhodno od območja OPPN je že zgrajeno hidrantno omrežje, ki se lahko dogradi za predvidene novogradnje. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so od predvidenega posega oddaljeni cca 2 km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati veljavne predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na veljavno zakonodajo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznega objekta in naprav ter da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. Funkcija posameznega objekta je zagotovljena z izgradnjo obračališča.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(1) Znotraj območja urejanja OPPN so površine razdeljene na več zemljiških parcel.
(2) Parcelacija območja urejanja in določitev gradbene parcele je prikazana v grafičnem delu, karta 07 – Predlog parcelacije.
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustne so spremembe tlorisne zasnove objektov v okviru gradbenih mej.
(2) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest ter cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja
ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
(3) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
Projekt iz prvega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu pokopališča ob Mirni poti (Uradni list SRS, št. 5/74, 14/86, 15/90 in Uradni list RS, št. 34/00) v obsegu območja tega OPPN.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-7/2021
Celje, dne 25. septembra 2024
