Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10, 111/13, 96/22) je Občinski svet Občine Pivka na 13. redni seji dne 10. 10. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za Eko vrtec Pivka
(predmet SD OPPN Eko vrtec Pivka)
S tem odlokom se sprejme Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za Eko vrtec Pivka – v nadalj.: SD OPPN Eko vrtec Pivka, ki ga je pod številko projekta 2023-001-1 v mesecu oktobru 2024 izdelalo podjetje V prostoru KA d.o.o., Vojkov drevored 2, Ilirska Bistrica.
SD OPPN Eko vrtec Pivka se v zbirki prostorskih podatkov vodi pod identifikacijsko številko 3896.
SD OPPN Eko vrtec Pivka se nanašajo na spremembe in dopolnitve lokacijskih pogojev v območju podrobnejše enote urejanja prostora (v nadalj. pEUP) z oznako pEUP PI11/1/1, ki je del EUP PI 11/1 in sicer tako, da se omogoči gradnja 20 oddelčnega vrtca, ki sledi prvotnemu konceptu »vetrnica«.
Sestavine SD OPPN Eko vrtec Pivka so podrobneje obrazložene v tem odloku in grafično prikazane v grafičnem delu SD OPPN Eko vrtec Pivka, ki je skupaj z obveznim spremljajočim gradivom na vpogled na Občini Pivka.
Sestavine SD OPPN Eko vrtec Pivka so določene tako podrobno, da je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
(vsebina SD OPPN Eko vrtec Pivka)
SD OPPN Eko vrtec Pivka je sestavljen iz besedila in grafičnega dela ter spremljajočega gradiva, ki so določeni s tem členom.
Odlok SD OPPN Eko vrtec Pivka obsega poglavja:
– I. Uvodne določbe
– II. Spremembe in dopolnitve OPPN Eko vrtec Pivka, in sicer spremembe in dopolnitve poglavja:
– 2. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN Eko vrtec Pivka,
– 3. Območje OPPN Eko vrtec Pivka,
– 4. Opis rešitev za posamezne podenote urejanja prostora,
– 5. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– 6. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture,
– 7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– 8. Rešitve in ukrepe za obrambo in varstvom pred požarom ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– 9. Načrt parcelacije.
– III. Končne določbe
Grafični del SD OPPN Eko vrtec Pivka obsega:
– List 1: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, Merilo 1:5000
– List 2.1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, Merilo 1:1000
– List 2.2: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora, Merilo 1:1000
– List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, Merilo 1:5000
– List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, Merilo 1:1000
– List 4.1: Zazidalna oziroma ureditvena situacija, Merilo 1:1000
– List 4.2: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, Merilo 1:500
– List 4.3: Prikaz lege objektov na zemljišču, prikaz višinske ureditve, Merilo 1:500
– List 4.4: Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin, Merilo 1:1000
– List 5.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa, Merilo 1:1000
– List 5.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zbirni načrt komunalne infrastrukture, Merilo 1:1000
– List 6: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, Merilo 1:1000
– List 8.1: Načrt parcelacije s prikazom lastništva, Merilo 1:1000
– List 8.2: Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra, Merilo 1:1000
Spremljajoča gradiva SD OPPN Eko vrtec Pivka so:
– Poročilo o sodelovanju z javnostjo
– Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA: Prikaz stanja prostora za pripravo SD OPPN za Eko vrtec Pivka (izdelovalec V prostoru KA d.o.o., Ilirska Bistrica, april 2023) in Geodetski načrt (izdelovalec GeoWin d.o.o., Postojna, št. proj.: GN8_23, marec 2023)
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve PA: Idejna zasnova in umestitev v prostor EKO VRTEC VETRNICA PIVKA, (izdelovalec API ARHITEKTI d.o.o., Ljubljana, oktober 2023)
– Usmeritve
– Mnenja
– Elaborat ekonomike (izdelovalec V prostoru KA d.o.o., Ilirska Bistrica, april 2024)
– Obrazložitev in utemeljitev PA
– Povzetek za javnost
(oblika SD OPPN Eko vrtec Pivka)
SD OPPN Eko vrtec Pivka je izdelan v digitalni in analogni obliki.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPPN EKO VRTEC PIVKA
2 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN Eko vrtec Pivka
5. člen se nadomesti z novim 5. členom (usklajenost OPPN Eko vrtec Pivka z nadrejenimi akti), ki se glasi:
»OPPN Eko vrtec Pivka je pripravljen v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka (Uradni list RS, št. 79/10, 47/18, 143/22 ter obvezne razlage Uradni list RS, št. 79/11, 62/13 in 60/15) – v nadalj. OPN Pivka.«
3 Območje OPPN Eko vrtec Pivka
6. člen se nadomesti z novim 6. členom (območje OPPN Eko vrtec Pivka), ki se glasi:
»Območje OPPN Eko vrtec Pivka je glede OPN Pivka opredeljeno kot območje enote urejanja prostora z grafično oznako EUP PI 11/1 s podrobnejšo namensko rabo prostora: območja centralnih dejavnosti za izobraževanje z grafično oznako PNRP CDi.«
V 9. členu se drugi odstavek nadomesti z novim odstavkom, ki se glasi:
»(2) Z OPPN Eko vrtec Pivka se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območju zemljišč s parc. št.:
– 1361, 1354, 1352/1, 1371, 1355, 1358/1, 1358/2, 1359, 1379, 1058/2, 1080/4, 1080/8, 1373, 1058/1, 1058/3, 1080/10, 1080/12, 1080/11, 1080/13, 1080/14, 1065/3, 1065/2, 1065/2, 1038/16, 1038/14; vse k.o. Petelinje
– in dele parcel 1199/1, 1367, 1621/6, 1056/1, 1053/1,1370, 1384/11, 1206/14, 1206/12, 1206/20, 4387/6, 1459, 1458, 1455, 1454, 1451, 1450/2, 1447, 1445/3, 1442/2, 1067/1, 1063/1, 1063/5, 1063/2, 4385/4, 4384/10, 1038/18, 1038/19; vse k.o. Petelinje.«
4 Opis rešitev za posamezne podenote urejanja prostora
V 11. členu se osma alineja nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»– Uredi drugo gospodarsko javno infrastrukturo kot je gradnja notranjih povezovalnih cest, pločnikov, vodovod, fekalna in meteorna kanalizacija, visoko in nizkonapetostni vodi električne energije, telefonija, javna razsvetljava, toplovod ... in določi pogoje glede priključevanja objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.«
V 13. členu se v drugem odstavku prva in šesta alineja nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»– Gradnja vrtca v obsegu 20 oddelkov predšolskih otrok oziroma več v kolikor to dopuščajo normativi in minimalni tehnični pogoji določeni z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti s področja načrtovanja in gradnje objektov za vzgojo in izobraževanje.
– Ureditev parkirišč, in sicer najmanj dveh parkirnih mest na oddelek vrtca od teh najmanj 15 PM za kratkotrajno parkiranje staršev ob glavnem vhodu, ostala PM se zagotovi s souporabo obstoječih parkirnih mest ob športni dvorani Skala.«
V 15. členu se v prvi alineji odstavka črta prvi stavek in se ga nadomesti z novim stavkom, ki se glasi:
»Ureditev (rekonstrukcija in novogradnja) JP 816001 Prečna ulica I, preko JP 816012 Pot k studencu 14 do LK 315201 Vilharjeva ulica – povezava mimo HŠ 44.«
5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V 18. členu se v prvem odstavku črta prva alineja in se nadomesti z novo alinejo, ki se glasi:
»– Veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja načrtovanja in projektiranja objektov za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok (vrtcev), in sicer predvsem po predpisu, ki ureja normative in minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca.«
V 18. členu se v drugem odstavku med drugo in tretjo alinejo doda alinejo, ki se glasi:
»– GM-N določajo črto, do katere lahko sega objekt vrtca na nivoju nadstropja.«
V 18. členu se v tretjem odstavku med trinajsto in štirinajsto alinejo doda štiri alineje, ki se glasijo:
»– Senčenje parkirnih mest naj se zagotovi s krošnjami dreves ali ozelenjeno pergolo.
– Iz območja vrtca mora biti zagotovljen kontroliran oziroma varen dostop otrok na obstoječe in načrtovane prometne površine.
– Območje severnega parkirišča za kratkotrajno parkiranje staršev se uredi tako, da je možna njegova souporaba za namene igrišča in zunanjega prostora za igro (vožnja s tricikli in poganjalčki …) in se v ta namen uvede časovna zapora uporabe območja za motoriziran promet.
– Uredi se pokrito kolesarnico, ki bo na voljo tako zaposlenim, kakor staršem in otrokom.«
V 20. členu se tretji odstavek premakne med peti in šesti odstavek, ter spremeni v tretjem odstavku začetek prvega stavka tako, da se glasi:
»(5) Dopustna je tudi druga ureditev pločnikov, kolesarskih stez in parkirišč kot je določena v grafični prilogi pod pogojem, da:«
V 20. členu se v četrtem odstavku briše drugi stavek.
V 21. členu se v prvem odstavku črta številka »315230« in nadomesti s številko »315231«.
6 Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture
V 23. členu se spremeni ime člena, tako da se glasi »zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture – ceste«.
V 23. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji črta številka »315230« in nadomesti s številko »315231«.
V 23. členu se v petem odstavku spremeni začetek prvega stavka tako, da se glasi:
»(5) Dopustna je tudi druga ureditev pločnikov, kolesarskih stez, parkirišč in avtobusnega postajališča, kot je določena v grafični prilogi pod pogojem, da:«
V 23. členu se sedmi in osmi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(7) Nove prometne ureditve so izven varovalnega pasu državnih cest in izven vplivnega območja glavne ceste. Kljub temu se priporoča upoštevati usmeritve s področja prometa, podane s smernicami Ministrstva za promet DRSC.
(8) Poleg zgoraj navedenih lokacijskih pogojev in usmeritev za gradnjo se upošteva usmeritve s področja prometa v Občini Pivka, podane s smernicami Občine Pivka:
1. Prometno tehnični elementi dovozne ceste morajo ustrezati vrsti in gostoti prometa;
2. Pri načrtovanju dovozne ceste in priključka na kategorizirano občinsko cestno mrežo je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti s področja cestne infrastrukture.«
V 23. členu se med osmi in deveti odstavek vstavi nov odstavek.
»(9) Za celotno območje se priporoča izdelava Mobilnega načrta, ki bo smiselno upoštevala Nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove.«
V 23. členu se v desetem odstavku črta besedna zveza »list 5.2« in nadomesti z besedno zvezo »list 5.1«.
Odstavke se ustrezno preštevilči.
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
(zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture – železnice)
(1) Na robu, toda izven območja OPPN Eko vrtec Pivka se nahaja železniška proga št. 50 Ljubljana–Sežana–d. m. elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV.
(2) V pripravi je DPN za nadgradnjo glavne železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–d. m., zato naj se v fazi izdelave projektne dokumentacije (DGD in PZI) preveri ustreznost načrtovanih ureditev dostopnih cest (predvsem glede širine, utrditve površin za pešce in kolesarje, profila za intervencijska vozila, možnost servisnega dostopa do načrtovanega predora Pivka) med drugim tudi glede zagotovitve dostopa do načrtovanega potniškega postajališča Pivka v okviru pobude za DPN. V nadaljnjih fazah načrtovanja je treba upoštevati rešitve nadgradnje železniške proge in spremljajočih ureditev.
(3) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.
(4) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge se predvidi ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(5) Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.
(6) Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi naj bo upoštevano Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925 – DN30), ki v 10. členu navaja, da mora biti razdalja med deli pod napetostjo in vejami dreves ali grmičevja najmanj 3,0 m, upoštevajoč drevesa v odrasli dobi.
(7) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte s področja železnškega prometa, in sicer: Zakon o varnosti v železniškem prometu, Zakon o železniškem prometu, Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture, Pravilnik o nivojskih prehodih, Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog.
(8) Situacija obstoječega železniškega prometa in meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu je prikazana na grafični prilogi: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa M 1:1000 list 5.1.«
24. člen se nadomesti z novim 24. členom, ki se glasi:
»(1) Na območju OPPN Eko vrtec Pivka se nahaja ločen sistem javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Na celotnem območju urejanja na vseh namenskih rabah je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, prestavitev in odstranitev javnega kanalizacijskega omrežja in priključkov nanjo, v skladu z veljavnimi pravnimi akti in smernicami s področja infrastrukture za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda.
(3) Zasnovo internega kanalizacijskega omrežja je potrebno načrtovati v ločenem sistemu, s katerim bo omogočeno odvajanje komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijo preko obstoječega fekalnega priključka.
(4) Meteorne odpadne vode:
– Se priključi v obstoječo javno meteorno kanalizacijo preko interne meteorne kanalizacije, pri čemer jo je s posebnimi ureditvami potrebno začasno zadržati na lokaciji. Potencialno onesnaženje padavinske kanalizacije z olji in peskom se prepreči z vgradnjo lovilcev olj ter z usedalniki peska. V kolikor je potrebno iz odpadnih vod izločevati maščobe, ki jih glede na veljavne (pod)zakonske predpise ni dopustno izpustiti v javno kanalizacijo, se vgradi maščobolovilce.
– Iz načrtovanih prometnih površin (del ceste Pot k Studencu) se odvajajo v obstoječ kanal meteorne kanalizacije, ki poteka med Krpanovim domom in stadionom.
(5) Na zahodnem delu območja OPPN Eko vrtec Pivka se zajem in odvodnjavanje zalednih meteornih vod v meteorno kanalizacijo odvaja preko zalednih jarkov.
(6) Ostale usmeritve so prikazane v Zasnovi projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2.«
25. člen se nadomesti z novim 25. členom, ki se glasi:
»(1) Oskrba načrtovanih prostorskih ureditev s pitno vodo se uredi z javnega vodovodnega sistema, ki se nahaja znotraj območja OPPN Eko vrtec Pivka.
(2) Na celotnem območju urejanja na vseh namenskih rabah je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, prestavitev in odstranitev javnega vodovodnega omrežja in priključkov nanjo, v skladu z veljavnimi pravnimi akti in smernicami s področja vodooskrbe.
(3) Ureditev oskrbe s pitno vodo se lahko izvede iz obstoječega vodovodnega priključka, ob pogoju, da so uporabnikom glede na morebitni povečan odvzem pitne vode, zagotovljene zadostne količine in pretočnosti vode v internem vodovodnem omrežju. V kolikor se ugotovi neustreznost obstoječe priključne cevi v primeru, da je s hidravličnim izračunom dokazana poddimenzioniranost priključka ali, če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ter ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, je potrebno izvršiti rekonstrukcijo vodovodnega priključka.
(4) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2.«
27. člen se nadomesti z novim 27. členom, ki se glasi:
»(1) Potrebno je upoštevati usmeritve s področja elektroenergetske infrastrukture, podane s strani Elektro Primorska:
– Na območju urejanja se nahajata transformatorski postaji (TP) z oznako TP Vilharjevo naselje in TP Dom in podzemne srednjenapetostne kabelske povezave med TP Dom in TP Pivka Šola ter povezava med TP Pivka Šola in TP Vilharjevo naselje.
– Za napajanje območja urejanja iz TP Vilharjevo naselje je potrebno v primeru, da bi načrtovana priključna moč načrtovanih objektov presegala zmogljivost obstoječe TP Vilharjevo naselje, bo potrebno na zadevnem območju predvideti ustrezno lokacijo nove transformatorske postaje, ki bi se vzankala v obstoječe elektrodistribucijsko omrežje.
– Razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene ter nameščene na stalno dostopna mesta iz javnih površin.
– Koridorji za energetsko infrastrukturo naj potekajo po javnih površinah.
– Distribucijska elektroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
– Za gradnjo distribucijskih elektroenergetskih objektov je možna postavitev opornih in podpornih zidov.
– Na celotnem območju urejanja na vseh namenskih rabah je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, prestavitev in odstranitev distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
– Pri gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture, katera je del gospodarske javne infrastrukture, se na vseh parcelah znotraj SD OPPN zasleduje javna korist.
– Za napajanje novopredvidenih in obstoječih objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti energetski koridor za priključitev objektov na obstoječo in novopredvideno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo.
– Upoštevati je potrebno splošne smernice s področja distribucije električne energije št. SODO-279/14-MM; 31. 3. 2014 oziroma njihove posodobitve ter ostale pogoje, ki izhajajo iz mnenja na osnutek prostorskega akta.
(2) Na streho vrtca se dopusti postavitev fotonapetostne elektrarne.
(3) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2.
V 28. členu se drugi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(2) Obvezno je upoštevanje predpisa, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.«
29. člen se nadomesti z novim 29. členom, vključno s spremenjenim imenom člena ki se glasi:
»(zasnova projektnih rešitev za elektronske komunikacije)
(1) Načrtovanje, gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture se izvede v skladu z določili zakonodaje s področja elektronskih komunikacij.
(2) Potrebno je upoštevati usmeritve s področja telefonije, podane s smernicami Telekom-a:
– Po celotnem severovzhodnem robu obravnavanega območja poteka trasa telefonskega podzemnega krajevnega kabla K4 in ob Vilharjevi cesti kabelska kanalizacija z vsebovanimi krajevnimi kabli. Upoštevati je potrebno obstoječe telefonsko omrežje na lokaciji ter ohranitev kontinuitete napajanja naročnikov.
– Zaščito in prestavitev obstoječega telefonskega omrežja ter navezavo novih objektov na telekomunikacijsko omrežje se celovito obdela v posebnem projektu. Priključno mesto je kabelski jašek št. 1 ob Vilharjevi cesti v višini navezave nove ceste.
– Podrobne podatke o obstoječem telefonskem omrežju dobi projektant na Telekomu Slovenije, Centru za vzdrževane omrežja in zagotavljanju storitev Koper.
(3) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2.«
30. člen se nadomesti z novim 30. členom, ki se glasi:
»(1) Na območju je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje komunalnih odpadkov skladu z vsakokrat veljavnim občinskim predpisom, ki ureja izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(2) Podrobnosti v zvezi z načinom ločenega zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov so opredeljene v pogodbi med izvajalcem obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in izvirnim povzročiteljem odpadkov iz dejavnosti.«
7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
V 31. členu se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Potrebno je upoštevati usmeritve s področja varstva kulturne dediščine, podane s strani Ministrstva za kulturo.«
V 31. členu se tretja alineja v tretjem odstavku nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»– enote registrirane kulturne dediščine in njihova vplivna območja, vključena v strokovne zasnove, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«
V 32. členu se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Upošteva se usmeritve za ohranjanje narave, podane s strani Zavoda RS za varstvo narave.«
33. člen se nadomesti z novim 33. členom, ki se glasi:
»Upošteva se usmeritve za ohranjanje naravnih dobrin – gozda, podane s strani Zavoda za gozdove Slovenije, OE Postojna, še posebej:
– Načrtovane prostorske ureditve morajo omogočiti nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi in dostop do sosednih gozdnih zemljišč.
– Pri realizaciji načrtovanih prostorskih ureditev se lahko posek drevja in krčitev gozda po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo v skladu z veljavno zakonodajo s področja urejanja gozdov.«
V 34. členu se tretji odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(3) Kurjenje odpadkov na prostem je prepovedano.«
V 34. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ogrevanje severnega in vzhodnega kraka vrtca se izvede preko obstoječega sistema ogrevanja v obstoječem kraku vrtca, in sicer preko toplotne črpalke zrak/voda in plinskega kotla. Dopustno je tudi ogrevanje na druge energente skladno z usmeritvami s predpisi s področja o učinkoviti rabi energije.«
35. člen se nadomesti z novim 35. členom, ki se glasi:
»(1) Območje OPPN Eko vrtec Pivka poseže na prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije, na plazljivo območje, nahaja pa se izven poplavnih, erozijsko ogroženih območji, referenčnih odsekov ter vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Padavinske vode z obravnavanega območja (iz strešin ter utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin) se odvaja v obstoječi javni kanalizacijski zbiralnik za odvodnjo padavinskih vod. Odvajanje komunalnih odpadnih vod je predvideno v javno kanalizacijo preko obstoječega fekalnega priključka. Način odvajanja se izvede pod pogoji, določenimi v 24. členu tega odloka.
(3) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvidevajo veljavni zakonski in podzakonski akti.
(4) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.«
36. člen se nadomesti z novim 36. členom, ki se glasi:
»Obvezno je izvajanje ukrepov za preprečitev emisij snovi v podtalnico in tla, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki ter področja varovanja tal in podtalnice pri čemer gradbenih materialov in gradbenih odpadkov ni dovoljeno raztresati oziroma razlivati.«
37. člen se nadomesti z novim 37. členom, ki se glasi:
»(1) Obvezno je izvajanje ukrepov za zagotovitev varstva pred hrupom, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja varstva pred hrupom.
(2) V skladu veljavnim OPN in z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, je območje OPPN Eko vrtec Pivka razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na delu OPPN Eko vrtec Pivka je potrebno zagotoviti mejne vrednosti kazalcev hrupa za predmetno namensko rabo, kar se utemelji s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dejavnosti, ki bi med obratovanjem povzročale povečano obremenitev okolja s hrupom niso dovoljene.
(4) Predvidene ureditve ne predstavljajo pomembnejšega vira hrupa za okolico. V času uporabe načrtovanih ureditev bo vir hrupa sama dejavnost. Pri načrtovanju vgradnje in obratovanju inštalacijskih naprav (npr. za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje) je potrebno upoštevati ukrepe, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo prekoračene oziroma naj bodo nameščene vstran od stanovanjskih objektov.
(5) Na območju OPPN Eko vrtec Pivka bo vir hrupa v času gradnje gradnja sama. V času gradnje naj se okoliške prebivalce pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
(6) Gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.«
V 38. členu se doda nov tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasi:
»(3) Odpadke nastale v času gradbenih del je treba hraniti ali začasno skladiščiti na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja. Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča.
(4) Obvezno je izvajanje ukrepov za preprečitev emisij snovi v vode, podtalnico in tla (predvsem pred raztresanjem oziroma razlivanjem gradbenih materialov), ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in področja varovanja okolja.
(5) Za dokončno urejanje terena oziroma dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.«
39. člen se nadomesti z novim 39. členom, ki se glasi:
»Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, s poudarkom na:
– Povprečna električna moč vseh svetilk razsvetljave ustanove, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb ustanove in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob stavbah ustanove, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju dejavnosti ustanove, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti: 0,060 W/m² v obratovalnem času ustanove ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa ustanove.
Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljave ustanove je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb ustanove.
Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo ustanove uporabi eno ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W.
– Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, ki jo predpis določa.
Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so v predpisu določene glede na položaj okna, ki je najbolj izpostavljeno zaradi razsvetljave.
Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.«
8 Ukrepi za obrambo, varstvom pred požarom in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
40. člen se nadomesti z novim 40. členom, vključno z imenom člena, in sicer:
»(ukrepi za varstvo pred požarom in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Varstva pred požarom za obravnavano območje in pripadajoče posamezne objekte mora biti zasnovana na naslednjih protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti, standardi ter tehničnimi smernicami:
– zadostni nosilnosti konstrukcij za določen čas v primeru požara,
– zadostni količini sredstev za gašenje v primeru požara (voda – zunanji hidranti),
– preprečevanju širjenja požara med prostori različnih namembnosti,
– zadostnem številu dovozov in dostopov za intervencijska vozila do objekta, kateri so ustrazno tehnično opremljeni,
– zagotavljanju prostih intervencijskih površin za potrebe objekta.
(2) Ukrepi aktivne požarne in eksplozijske zaščite morajo glede na potencialne nevarnosti omogočati hitro gašenje začetnih požarov ter že razvitega požara z zunanjimi hidrantnimi priključki ob ustrezni pomoči gasilcev.
(3) Cilji požarne zaščite temeljijo na:
– varovanju ljudi tako, da ni trajnih posledic v primeru nastanka požara,
– varovanju lastnega premoženja, da je največja škoda omejena na del požarnega sektorja,
– preprečevanju prenosa požara na sosednje objekte drugih lastnikov in obratno (ustrezni odmiki med objekti skladno s smernico SZPV 204 – požarnovarnostni odmiki med stavbami),
– varno obratovanje dela objekta, ki je v obratovanju, tudi v času rednih vzdrževalnih del.
(4) Za zagotavljanje protipožarne zaščite se:
– Dogradi hidratno omrežje in z nadzemnimi javnimi hidranti v skladu s Pravilnikom za zunanje hidrantno omrežje in usmeritvami, ki so prikazane v Zasnovi projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2. in List 6.
– Cevi razdelilnega cevovoda morajo ustrezati hidravličnem izračunu, vendar ne smejo biti manjše od 100 mm. Potreben tlak v zunanjem hidratnem omrežju se izračuna v odvisnosti od višine objekta, vendar ne sme biti manjši od 2,5 bara. Hidranti bodo postavljeni ob glavnih razvodnih poteh in bodo postavljeni v medsebojni razdalji do 80 m. Glede na vrsto in velikost objektov ob urejanju objekta bo potrebno zagotoviti še dodatne hidrante, ki bodo glede na pokrivanje objekta zagotavljali zahteve predpisa, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov in sicer od objektov oddaljeni najmanj 5 m in ne več kot 80 m.
– V sklopu ureditve Eko Vrtca se predvidi zunanjo interno hidrantno mrežo, ki bo v celoti pokrivala obravnavano območje okrog objekta.
– Pri postavitvi objektov se upošteva odmike od mej in med objekti ali potrebne protipožarne Iočitve po predpisu, ki ureja požarno varnost v stavbah.
– Potrebno je zagotoviti minimalen odmik 5 metrov med objektom in parcelno mejo. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.
(5) Pogoji za varen umik ljudi in premoženja
– To je možno doseči z načrtovanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov varstva pred požarom, z načrtovanjem vseh požarnovarstvenih ukrepov v okviru požarnovarstvenega koncepta (to so pasivni ali gradbeni, aktivni ali tehnični ter organizacijski ukrepi) pa se dosežejo tudi ostali cilji varstva pred požarom.
– Predpogoj za varen umik ljudi in premoženja iz objektov oziroma na varno je pravočasno odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje (vgrajeni sistemi v posameznih objektih oziroma za celotno območje).
– V objektih je potrebno načrtovati evakuacijske poti, ki morajo zagotoviti uporabnikom (in obiskovalcem) varen umik oziroma, da dosežejo varno mesto v objektu ali izven objekta, gasilcem in reševalnim ekipam pa varni dostop za gašenje požara ter iskanje in reševanje uporabnikov stavbe. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
– Evakuacijske poti v posameznem objektu morajo biti načrtovane tako, da zadostijo namenu, načelu funkcionalnosti in zahtevam za lastnosti (dimenzioniranost, situiranost, obdelanost, opremljenost ...).
(6) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. Treba je zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. O smereh intervencijskih poti odloči projektant.
(7) Drugi pogoji za protipožarno začito in varstvo pred izlitjem nevarnih snovi so navedene v 24. in 25. členu tega odloka.
(8) Območje OPPN Eko vrtec Pivka se nahaja na plazljivem območju, nahaja pa se izven erozijsko ogroženih območji. Ker se nahaja v plazljivo ogroženem območju, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege v prostor izdelati geološko geomehansko poročilo, ki bo določilo stopnjo tveganja za načrtovane posege ter ukrepe za zagotovitev stabilnosti terena.
(9) Objekte in gopodarsko javno infrastrukturo v okviru načrtovanih prostorskih ureditev s tem OPPN se projektira potresno varno, in sicer morajo biti objekti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja z:
– Potresno nevarnostjo VII: stopnje po MSC lestvici,
– 0.225 g projektnega pospeška tal s povratno dobo 475 let.
(10) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.«
9 Načrt parcelacije
V 42. členu se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v skladu z določbami tega odloka, se lahko v skladu z veljavno zakonodajo o urejanju prostora razlasti oziroma izvede ukrep prisilne služnosti.«
SD OPPN Eko vrtec Pivka se skupaj s spremljajočim gradivom hrani na sedežu Občine Pivka in je dostopen javnosti skladno z zakonom.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 900-13/2024
Pivka, dne 10. oktobra 2024
