Na podlagi četrtega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena, prvega odstavka 118. člena ter za izvrševanje drugega odstavka 118. člena in 123. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o javni službi kmetijskega svetovanja za leto 2025
Ta uredba podrobneje določa naloge, cilje in prednostne usmeritve javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: JSKS) ter način izvajanja JSKS, storitve, usposabljanje, financiranje, dolžnosti izvajalca, vsebino pogodbe, program dela JSKS in način poročanja za leto 2025.
JSKS se izvaja na celotnem območju Republike Slovenije.
(obdobje imenovanja izvajalca JSKS)
Izvajalec JSKS se imenuje za eno leto.
(naloge, cilji in prednostne usmeritve JSKS)
(1) V okviru JSKS se poleg nalog JSKS v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo izvajajo tudi naslednje naloge:
1. zbiranje potreb glede dodatnih ali novih fitofarmacevtskih sredstev in pripravo vlog oziroma pomoč pri pripravi vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev;
2. svetovanje o varstvu pri delu na kmetijskem gospodarstvu;
3. organizacija strokovno pospeševalnih in promocijskih dogodkov ter prireditev;
4. svetovanje v zvezi s pridobitvijo usposobljenosti na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih področij;
5. izdelava in posodobitve katalogov stroškov in kalkulacij.
(2) Pri izvajanju svojih nalog JSKS skrbi za:
1. vodenje in koordinacijo dela JSKS;
2. strokovno-tehnično koordinacijo dela;
3. administrativno-tehnične naloge;
4. usposabljanje zaposlenih, ki izvajajo JSKS, v Republiki Sloveniji in tujini, ki vključuje tudi prenos znanja z znanstvenih področij v prakso;
5. druge tehnične in organizacijske naloge, ki so potrebne za izvedbo JSKS, vključno z razvojem in uvajanjem novih metod dela ter informacijskih orodij za delo JSKS, pripravo navodil in vzpostavitvijo sistema kontrole kakovosti izvajanja JSKS;
6. notranjo administrativno in vsebinsko kontrolo izvajanja JSKS;
7. spremljanje in analizo delovanja JSKS ter pripravo poročil o delu s spremljanjem kazalnikov;
8. pripravo in objavljanje gradiv;
9. sodelovanje v delovnih skupinah, odborih, komisijah oziroma svetih za posamezna strokovna področja v kmetijstvu.
(3) Izvajalec JSKS sodeluje tudi z drugimi ministrstvi in izvajalci drugih javnih služb, razvojno-strokovnih nalog ali raziskovalnega dela ter z organizacijami, katerih delo se nanaša na delovanje JSKS v Republiki Sloveniji in tujini.
(4) Izvajalec JSKS sodeluje z izvajalci iz prejšnjega odstavka pri skupni izvedbi nalog, če je tako naloženo z obveznim navodilom ministra.
(5) Naloge JSKS se izvajajo v skladu s programom JSKS za leto 2025 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in letnim programom dela iz 11. člena te uredbe.
(6) Naloge JSKS so namenjene doseganju naslednjih ciljev:
1. dvig inovacijske in prilagoditvene sposobnosti slovenskega kmetijstva ter večja vloga znanja pri odločanju;
2. izboljšanje usposobljenosti na kmetijah;
3. krepitev svetovalnega dela za razvojne potrebe kmetijstva in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20);
4. krepitev raziskovalne in svetovalne infrastrukture ter izboljšanje strokovno-raziskovalnega sodelovanja med institucijami v verigi prenosa znanja;
5. učinkovitejši prenos znanja z globalne in nacionalne ravni v kmetijstvo.
(7) Prednostne usmeritve nalog JSKS so določene v Prilogi 1 te uredbe.
(uporabniki storitev JSKS)
(1) Storitve JSKS so namenjene nosilcem kmetijskih gospodarstev in članom kmetij, državnim organom, organom lokalne samouprave ter širši javnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
(2) Storitve JSKS so za uporabnike javno dostopne in so zanje delno ali v celoti plačljive v skladu s predpisom, ki ureja cene storitev JSKS, ali pa so zanje brezplačne.
(3) Plačljive storitve za uporabnike JSKS so:
1. izdelava načrtov kolobarjenja, gnojilnih načrtov, bilanc gnojil, jemanje vzorcev na terenu in izvajanje talnih in rastlinskih testov;
2. elektronsko izpolnjevanje in elektronska vložitev zbirne vloge in drugih vlog v skladu z navodili ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
3. priprava analiz, mnenj in drugih dokumentov za uporabnike na podlagi predpisov;
4. kotizacije in vstopnine za strokovno pospeševalne in promocijske dogodke ter prireditve, ki jih organizira izvajalec JSKS;
5. ocenjevanja kmetijskih proizvodov v okviru strokovno pospeševalnih in promocijskih dogodkov ter prireditve, ki jih organizira izvajalec JSKS.
(1) JSKS se izvaja z osebnim ali skupinskim svetovanjem, v krožkih in drugih oblikah, vključno s svetovanjem po telefonu ali uporabo elektronskih medijev, ki pripomorejo k učinkovitemu prenosu znanja do uporabnikov.
(2) Izvajanje JSKS vključuje usposabljanja, predavanja, predstavitve, prikaze, organiziranje in izvedbo strokovnih prireditev, razstav in prikazov tehnologij, veščin, vzorčnih objektov, poljskih in drugih poskusov ter seminarjev in delavnic. JSKS se izvaja tudi s strokovnimi gradivi, prispevki v medijih, na svetovnem spletu, s tehnološkimi navodili, brošurami in drugimi gradivi, ki so v tiskani ali elektronski obliki na voljo uporabnikom JSKS.
(3) JSKS se izvaja tako, da je z enotami na terenu pokrito celotno območje Republike Slovenije. Geografsko območje, ki ga pokriva posamezna enota na terenu, je razvidno iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Posamezna enota na terenu obsega območje cele ali dela občine. Ob spremembi občinske pristojnosti se novi krajevni pristojnosti prilagodijo tudi enote na terenu.
(4) Izvajalec JSKS mora imeti posebno notranjo organizacijsko enoto, ki s pomočjo koordinatorjev za posamezna strokovna področja, strokovno vodi in koordinira delo JSKS tako, da skrbi za koordinacijo, spremljanje, analiziranje, strokovno tehnično koordinacijo, usmerjanje in strokovno podporo po posameznih strokovnih področjih, vključno z vodenjem strokovnih skupin, skrbi za usposabljanje kmetijskih svetovalcev, prenos znanja od raziskovalnih organizacij do svetovalcev ter za razvoj metod kakovosti dela, svetovalnih in informacijskih orodij, notranjo kontrolo izvajanja JSKS, izmenjavo informacij, vključno s pripravo in usklajevanjem letnega programa dela, poročil o delu celotne JSKS, izdajanjem notranjih navodil za delo JSKS, koordinacijo, pripravo in predložitvijo zahtevkov za celotno JSKS, pripravo strokovnih stališč, sodelovanjem pri strokovnih podlagah ob pripravi predpisov na področju kmetijstva in z njim povezanih področij. Njen vodja je tudi koordinator izvajanja celotne JSKS.
(1) Glede na vrsto storitve se JSKS izvaja kot osnovno in specialistično svetovanje.
(2) Storitev osnovnega svetovanja za razna področja kmetijske pridelave nudijo terenski kmetijski svetovalci, koordinatorji in terenski kmetijski svetovalci za področje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter kmečke družine. Storitev je na voljo na enotah na terenu in na sedežih pravnih oseb izvajalca JSKS, po potrebi pa tudi na kmetijskem gospodarstvu.
(3) Storitev specialističnega svetovanja nudijo svetovalci specialisti posameznega področja, ki praviloma pokrivajo geografsko območje več enot na terenu ali pa delujejo na območju celotne Republike Slovenije. To storitev lahko za specifična področja izvajajo tudi strokovni koordinatorji JSKS, ki delujejo na celotnem območju Republike Slovenije. Izvajalec JSKS zagotovi svetovalce specialiste za prevladujoče kmetijske panoge na določenem geografskem območju, zlasti za področja razvoja podeželja, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter varovanja narave in okolja. Če na posameznem geografskem območju zaradi ožje specializacije in potrebe po svetovanju za te vsebine storitve svetovalca specialista ni mogoče zagotoviti, izvajalec JSKS to zagotovi s svetovalci specialisti ali s koordinatorji, ki delujejo na drugih geografskih območjih.
Izvajalec JSKS mora zaposlenim, ki izvajajo naloge JSKS, zagotoviti usposabljanja s področij njihovega strokovnega dela. Omogočiti jim mora tudi, da se udeležujejo usposabljanj, ki jih za izvajanje ukrepov kmetijske politike in seznanjanje z novostmi na področjih, ki so del kmetijske politike ali pa se nanjo navezujejo, organizirajo ministrstva in izvajalci drugih javnih služb ali strokovnih nalog ter raziskovalne, izobraževalne in druge ustanove v Republiki Sloveniji in državah članicah Evropske unije.
(dolžnosti izvajalca JSKS)
(1) Izvajalec mora za čas veljavnosti odločbe ministra o imenovanju za izvajalca JSKS zagotoviti nepretrgano opravljanje JSKS v skladu s programom JSKS za leto 2025 iz Priloge 1 te uredbe in zagotoviti dostopnost JSKS na celotnem območju Republike Slovenije.
(2) Vsa strokovna gradiva, predstavitve, prikazi, opisi poskusov, gradiva za seminarje, gradiva za delavnice, prispevki, tehnološka navodila, brošure in druga gradiva, pripravljena in financirana delno ali v celoti iz javnih sredstev v okviru JSKS, v tiskani, elektronski ali drugi obliki, morajo biti javno objavljena in brezplačno dostopna uporabnikom JSKS.
(3) Za opravljeno storitev osebnega svetovanja mora svetovalec pripraviti zapisnik o svetovanju, ki vsebuje identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva in ime uporabnika, izvod tega prejme uporabnik JSKS, izvirnik pa se hrani v notranji organizacijski enoti, v kateri je bilo svetovanje izvedeno. V primeru kratkega svetovanja pripravi svetovalec v elektronski obliki zaznamek o vrsti svetovanja uporabniku. V primeru skupinskega svetovanja se evidentirajo udeleženci takšnega svetovanja in se pripravi zapisek o vsebinah skupinskega svetovanja, ki vsebuje identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva in ime udeleženca skupinskega svetovanja. Zapisnike zaznamke in zapiske hrani izvajalec v papirni ali elektronski obliki najmanj deset let.
(4) Storitev JSKS je ločena od kontrol pri upravičencih za ukrepe kmetijske politike. Izvajalec JSKS osebnih ali posameznikovih informacij ali podatkov, ki jih pridobi med dejavnostjo JSKS, ne sme razkriti drugim osebam, razen uporabniku storitve JSKS, na katerega se podatki nanašajo.
(5) Izvajalec JSKS mora izvajati naloge JSKS do izbire novega izvajalca.
(pogodba o izvajanju JSKS)
(1) Medsebojna razmerja med izvajalcem JSKS in ministrstvom se podrobneje uredijo s pogodbo o izvajanju JSKS, ki jo podpišeta minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter izvajalec JSKS.
(2) Pogodba mora vsebovati vsaj:
1. natančno opredelitev nalog JSKS;
2. ime, sedež in pravnoorganizacijsko obliko izvajalca z navedbo sedežev pravnih oseb, ki izvajajo JSKS, ter naslove enot JSKS na terenu;
3. začetek veljavnosti in trajanje pogodbe;
4. pogodbeno vrednost;
5. proračunsko postavko, s katere bo izvedeno plačilo;
6. obveznosti izvajalca;
7. obliko zahtevkov in poročil;
8. nadzor nad izvajanjem JSKS in pogodbe;
9. način vodenja evidenc in poročanja izvajalca;
10. način spreminjanja in dopolnjevanja pogodbe;
11. sankcije v primeru kršitve pogodbe;
12. rok za izvajalca za oddajo zahtevkov;
13. rok za plačilo zahtevkov in
14. način reševanja sporov.
(letni program dela in finančni načrt JSKS)
(1) Ministrstvo v skladu zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, pošlje izvajalcu JSKS izhodišča za pripravo finančnega načrta JSKS (v nadaljnjem besedilu: izhodišča). Ministrstvo v izhodišča vključi tudi usmeritve glede nalog iz 4. člena te uredbe za vsebine iz pristojnosti drugih ministrstev.
(2) V letnem programu dela JSKS morajo biti za vse naloge iz izhodišč predvideni nameni izvajanja, cilji ter kazalniki po posamezni nalogi.
(obseg storitev in financiranje)
(1) Opravljene storitve JSKS so podlaga za izplačilo. Po opravljenem notranjem preverjanju predloži izvajalec JSKS ministrstvu mesečni zahtevek, ministrstvo pa znesek v skladu s pogodbo o izvajanju JSKS nakaže na transakcijski račun posamezne pravne osebe izvajalca.
(2) Znesek, ki se krije iz proračuna Republike Slovenije in se nanaša na strošek dela zaposlenega pri izvajalcu JSKS, ne sme presegati stroškov dela, ki izhajajo iz veljavne plačne lestvice za zaposlene v javnem sektorju, in mora biti skladen s kolektivno pogodbo, ki velja za te zaposlene.
(3) Izvajalec JSKS mora zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti JSKS in preostalih dejavnosti, ki jih izvaja ista pravna oseba.
(4) Stroški, ki se nanašajo na administrativno in tehnično delo ter delo uprave, vključno z izdatki za blago in storitve, ki so potrebni za delovanje izvajalca za izvajanje JSKS, morajo biti prikazani na stroškovno mesto JSKS in druga stroškovna mesta na podlagi računovodskih sodil ali ključa delitve stroškov v vsakoletnem programu dela JSKS.
(5) Dovoljeno odstopanje od izvedbe nalog iz 4. člena te uredbe brez spremembe letnega programa dela JSKS je največ 15 % skupne vrednosti nalog v letnem programu dela JSKS, pri čemer posamezna naloga iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ne sme ostati v celoti neizvedena.
(6) Če izvajalec v okviru iz prejšnjega odstavka opravi manjši obseg nalog, kot je določen po veljavnem letnem programu dela JSKS, se mu sredstva izplačajo le za opravljene naloge.
(7) Če izvajalec v okviru petega odstavka tega člena opravi večji obseg nalog, kot so določene po veljavnem letnem programu dela JSKS, se sredstva za povečani obseg dela ne izplačajo.
(8) Če se med letom pojavijo večja odstopanja oziroma potrebe po drugih nalogah v okviru izvajanja letnega programa dela JSKS, je treba pripraviti spremembo letnega programa dela JSKS.
(9) Stroški izvajanja naloge JSKS, ki je financirana s sredstvi proračuna Evropske unije, proračuna Republike Slovenije, občin ali jo krije uporabnik, se ne smejo hkrati kriti s proračunskih postavk proračuna Republike Slovenije, ki so namenjene izvajanju JSKS.
(znesek povračila za opravljeno nalogo in čezmerno povračilo)
(1) Izvajalec JSKS prejme povračilo za plačilo plač, izdatkov za blago in storitve ter investicijskih sredstev za opravljene naloge JSKS le na podlagi listinskih dokazov, iz katerih je jasno razvidno, da se nanašajo na že opravljene naloge JSKS.
(2) Znesek povračila, ki ga za izvajanje nalog JSKS prejme izvajalec JSKS, ne sme presegati zneska, potrebnega za pokrivanje stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti iz letnega programa dela JSKS.
(3) Izvajalec JSKS mora ob ugotovitvi nenamenske porabe proračunskih sredstev sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(poročila o izvajanju nalog)
(1) Izvajalec JSKS za namene spremljanja izvajanja letnega programa dela JSKS o opravljenih nalogah iz programa dela JSKS vodi evidenco.
(2) Izvajalec JSKS ministrstvu do konca marca tekočega leta pošlje letno poročilo o opravljenem delu in letno finančno poročilo o izvedbi nalog JSKS za preteklo koledarsko leto.
(3) Letno poročilo o opravljenem delu iz prejšnjega odstavka zajema vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
1. ciljev nalog iz letnega programa dela JSKS in doseženih kazalnikov;
2. uresničitve letnega programa dela JSKS;
3. posebnosti pri izvedbi letnega programa dela JSKS;
4. predlogov za nadaljnje delo.
(4) Letno finančno poročilo o izvedbi nalog JSKS iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. obrazložitev porabe sredstev;
2. obseg izvedenih nalog in razloge za morebitno odstopanje od letnega programa dela JSKS;
3. vrednost izvedenih nalog;
4. pregled priliva sredstev iz proračuna Republike Slovenije in drugih virov, ki se nanašajo na izvajanje JSKS;
5. pregled celotne finančne konstrukcije izvedbe nalog, ki jih izvaja JSKS.
(5) Izvajalec JSKS pripravi in ministrstvu pošlje tudi druga poročila in analize, ki se nanašajo na delovanje JSKS, če je tako zapisano v letnem programu dela JSKS ali zanj zaprosi ministrstvo za potrebe načrtovanja in izvajanja kmetijske politike.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-300/2024
Ljubljana, dne 24. oktobra 2024
EVA 2024-2330-0130
Vlada Republike Slovenije
