Na podlagi četrtega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena in prvega odstavka 118. člena ter za izvrševanje drugega odstavka 118. člena in 126. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o javni službi nalog rastlinske genske banke za leto 2025
Ta uredba podrobneje določa način izvajanja javne službe nalog rastlinske genske banke (v nadaljnjem besedilu: javna služba), cilje in prednostne usmeritve javne službe, območje izvajanja nalog, obveznosti izvajalca, program, financiranje ter način poročanja za leto 2025.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. avtohton genski material so rastlinski genski viri, ki izvirajo iz Republike Slovenije, vključno z lokalnimi sortami, lokalnimi populacijami kmetijskih rastlin in samoniklimi vrstami;
2. akcesija je enota genskega materiala, ki se hrani v zbirki rastlinskih genskih virov (shranjena vrečka ali kozarec semena, rastlina v kolekciji, rastlina in vitro itd.);
3. biotska raznovrstnost je raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključujejo med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov;
4. genska erozija je izguba genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas zaradi človekovega posega ali spremembe okolja;
5. kurator je strokovna oseba izvajalca javne službe, ki je odgovorna za upravljanje posamezne zbirke rastlinskih genskih virov oziroma za določeno nalogo javne službe;
6. lokalne sorte so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji;
7. lokalne populacije kmetijskih rastlin so stare domače sorte in populacije, ki so se ohranile na kmetijah;
8. opuščene lokalne sorte so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v rastlinski genski banki;
9. ohranjanje in situ je ohranjanje ekosistemov in naravnih habitatov ter vzdrževanje in obnavljanje populacij vrst, sposobnih za preživetje, v njihovem naravnem okolju, za gojene ali kultivirane rastlinske vrste pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti;
10. ohranjanje ex situ je ohranjanje rastlinskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano zunaj njihovega naravnega habitata (v obliki semena, in vitro, in vivo, kolekcijskega nasada, krioprezervacije itd.);
11. opisovanje in vrednotenje akcesije je osnovno opisovanje in vrednotenje morfoloških, fizioloških, biokemijskih in genetskih lastnosti akcesije oziroma nadaljnje vrednotenje s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo in uporabo v različnih talno-podnebnih razmerah (agronomske lastnosti, kakovost in vsebnost hranilnih snovi, odpornost proti boleznim in škodljivcem itd.) v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
12. osnovni podatki o akcesiji so podatki o izvoru in pridobitvi nove akcesije rastlinskih genskih virov v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
13. rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo so kakršen koli genski material rastlinskega izvora, ki ima dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo;
14. zbirka rastlinskih genskih virov je zbirka akcesij posamezne vrste ali skupine rastlin v rastlinski genski banki.
(1) V okviru javne službe se poleg nalog v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, izvajajo tudi naloge, ki se podrobneje opredelijo v programu javne službe iz 6. člena te uredbe.
(2) Pri izvajanju svojih nalog javna služba skrbi tudi za:
1. administrativno-tehnične naloge v povezavi z evidentiranjem rastlinskih genskih virov (v nadaljnjem besedilu: RGV);
2. strokovno-tehnično koordinacijo dela, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti;
3. sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in omrežji na področju RGV.
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe izvaja naloge javne službe v posebni organizacijski enoti.
(2) Izvajalec javne službe mora poleg obveznosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. zagotoviti nepretrgano izvajanje javne službe v skladu s programom javne službe;
2. jasno izkazovati obseg dela zaposlenih pri izvajanju nalog javne službe;
3. voditi in redno posodabljati seznam akcesij v zbirkah RGV in na svoji spletni strani objavljati najmanj osnovne podatke o akcesijah v zbirkah RGV;
4. zagotoviti izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcev, ki izvajajo naloge javne službe, in jim omogočiti, da se udeležujejo usposabljanj, ki se nanašajo na naloge javne službe, ki jih organizirajo ministrstva in izvajalci drugih javnih služb ter raziskovalne, izobraževalne in druge institucije v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji;
5. sodelovati z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
6. sodelovati z drugimi izvajalci javnih služb, razvojno-strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v letnem programu dela;
7. zagotavljati, da izvajanje morebitnih drugih dejavnosti, za katere je izvajalec javne službe registriran, ne ovira izvajanja nalog javne službe;
8. hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje nalog javne službe, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev po pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe;
9. izvajati naloge javne službe do izbire novega izvajalca javne službe;
10. ministrstvu in drugim nadzornim organom omogočiti nadzor na kraju samem in dostop do dokumentacije iz prejšnje točke.
(območje in obdobje izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se izvaja na območju celotne Republike Slovenije.
(2) Izvajalec javne službe se imenuje za eno leto.
Program javne službe je kot Priloga sestavni del te uredbe.
(1) Ministrstvo v skladu zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, pošlje izvajalcem javnih služb izhodišča za pripravo letnega finančnega načrta javne službe (v nadaljnjem besedilu: izhodišča).
(2) Letni program dela mora vsebovati:
– natančno vsebino in obseg nalog;
– metode dela, če niso predpisane;
– letne cilje in kazalnike za doseganje letnih ciljev;
– finančno ovrednotenje stroškov dela in materialnih stroškov;
– povzetek predvidenih finančnih sredstev, ki bodo namenjena za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter izdatke za blago in storitve.
(3) Letni program dela je sestavni del letnega programa dela javnega zavoda.
(4) Medsebojna razmerja med izvajalcem javne službe in ministrstvom ter financiranje se podrobneje uredijo s pogodbo.
(financiranje javne službe)
(1) Sredstva za izvajanje javne službe zagotovi ministrstvo v skladu s sprejetim proračunom.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in morebitnih drugih dejavnosti, ki jih izvaja ista pravna oseba.
(3) Izvajalcu javne službe se za izvajanje nalog javne službe priznajo sredstva, katerih vrsta in obseg se podrobneje opredelita v letnem programu dela, vendar največ v obsegu, predvidenem v proračunu. Izvajalec javne službe prejme povračilo za plačilo plač, izdatkov za blago in storitve ter investicijskih sredstev za izvedene naloge javne službe le na podlagi listinskih dokazov, iz katerih je jasno razvidno, da se nanašajo na že izvedene naloge javne službe.
(4) Če izvajalec javne službe opravi manjši obseg nalog, kot je določen po veljavnem letnem programu dela javne službe, se mu sredstva izplačajo le za izvedene naloge.
(5) Če izvajalec javne službe opravi večji obseg nalog, kot so določene po veljavnem letnem programu dela javne službe, se sredstva za povečani obseg dela ne izplačajo.
(6) Če se med letom pojavijo večja odstopanja oziroma potrebe po drugih nalogah v okviru izvajanja letnega programa dela javne službe, je treba pripraviti spremembo letnega programa dela javne službe.
(7) Ob ugotovitvi nenamenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec javne službe ta sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(8) Sredstva za investicije, potrebne za izvajanje nalog javne službe, se opredelijo v letnem programu dela iz prejšnjega člena glede na razpoložljiva sredstva proračuna za ta namen v proračunskem letu. V tem primeru se stroški amortizacije in naložbenega vzdrževanja ne priznajo kot del izdatkov za blago in storitve iz pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena.
(9) Stroški izvajanja naloge javne službe, ki je financirana s sredstvi proračuna Evropske unije, proračuna Republike Slovenije, občin ali jo krije uporabnik, se ne smejo hkrati kriti s proračunskih postavk proračuna Republike Slovenije, ki so namenjene izvajanju javne službe.
(poročilo o izvajanju nalog)
(1) Izvajalec javne službe ministrstvu do konca marca tekočega leta pošlje poročilo o izvajanju nalog javne službe za preteklo koledarsko leto, katerega del sta letno poročilo o opravljenem delu in finančno poročilo. Ministrstvo na svoji spletni strani objavlja seznam akcesij rastlinske genske banke z najmanj osnovnimi podatki.
(2) Letno poročilo o opravljenem delu iz prejšnjega odstavka zajema vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
– uresničitve letnega programa dela javne službe;
– doseganja ciljev nalog in kazalnikov iz letnega programa dela javne službe;
– posebnosti pri izvedbi letnega programa dela javne službe;
– morebitnih posebnih težav pri izvedbi letnega programa dela javne službe s predlogi za nadaljnje delo.
(3) Finančno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora za vsako nalogo iz letnega programa dela iz 7. člena te uredbe zajemati:
– natančno obrazložitev porabe sredstev;
– obseg in časovnico izvedenih nalog za posamezne strokovne in tehnične sodelavce;
– razdelitev nastalih materialnih in posrednih stroškov;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela;
– skupno vrednost izvedenih nalog.
(4) Ministrstvo izvajalcu javne službe za opravljeno delo plača na podlagi vloženih zahtevkov, ki jih potrdi ministrstvo. Dinamika oziroma število zahtevkov se opredeli v pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(5) Zahtevkom iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena delna poročila o izvedenih nalogah iz letnega programa dela javne službe, ki zajemajo:
– kazalnike za že dosežene letne cilje nalog;
– razdelitev nastalih materialnih in posrednih stroškov za vsako strokovno nalogo posebej;
– obseg in časovnico že izvedenih nalog za posamezne strokovne in tehnične ure po sodelavcih;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela javne službe;
– skupno vrednost že izvedenih del za vsako nalogo.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-305/2024
Ljubljana, dne 24. oktobra 2024
EVA 2024-2330-0126
Vlada Republike Slovenije
