Na podlagi četrtega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena, prvega odstavka 118. člena in za izvrševanje drugega odstavka 118. člena in 124. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o javnih službah strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin za leto 2025
Ta uredba podrobneje določa področja in naloge, način izvajanja javnih služb za izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na področju poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in oljkarstva, cilje in prednostne usmeritve javnih služb, območje izvajanja nalog, obveznosti izvajalcev, programe dela, financiranje ter način poročanja za leto 2025.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo naslednje:
1. ekološka rajonizacija kmetijskih rastlin pomeni preverjanje vrst in sort kmetijskih rastlin glede njihove primernosti za posamezna pridelovalna območja;
2. introdukcija je uvajanje sort oziroma pripadajočih klonov in podlag v pridelavo kmetijskih rastlin v Republiki Sloveniji s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo in uporabo v različnih pedo-klimatskih razmerah;
3. selekcija so zaporedni ali vzporedni postopki odbire do nastanka nove sorte ali klona in podlag kmetijskih rastlin;
4. tehnologija pridelave je uvajanje novih tehnologij in ugotavljanje ustreznega načina pridelave kmetijskih rastlin v različnih pedo-klimatskih razmerah;
5. ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo je ugotavljanje kakovosti predelanih kmetijskih rastlin;
6. zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin je vzdrževanje matičnih rastlin, namenjenih nadaljnjemu razmnoževanju trajnih kmetijskih rastlin oziroma vzdrževanju in zagotavljanju izhodiščnega razmnoževalnega materiala oziroma semena lokalnih sort poljščin in vrtnin;
7. žlahtnjenje je postopek oziroma serija postopkov križanja, selekcije in drugih metod, ki vodijo do nastanka nove sorte oziroma pripadajočih klonov in podlag kmetijskih rastlin.
(področja in naloge javnih služb)
(1) Javne službe se izvajajo po naslednjih področjih kmetijskih rastlin:
1. javna služba na področju poljedelstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v poljedelstvu);
2. javna služba na področju vrtnarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v vrtnarstvu);
3. javna služba na področju sadjarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v sadjarstvu);
4. javna služba na področju vinogradništva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v vinogradništvu);
5. javna služba na področju oljkarstva (v nadaljnjem besedilu: javna služba v oljkarstvu).
(2) Pri izvajanju svojih nalog javne službe skrbijo za strokovno-tehnično koordinacijo dela.
(3) V okviru javne službe se poleg nalog v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, izvajajo tudi naloge, ki se podrobneje opredelijo v programih javnih služb iz 6. člena te uredbe.
(območje in obdobje izvajanja javnih služb)
(1) Javne službe se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javna služba v vinogradništvu izvaja v treh vinorodnih deželah:
– Podravje;
– Posavje;
– Primorska.
(3) Izvajalec javne službe se imenuje za eno leto.
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe naloge izvaja v posebni organizacijski enoti.
(2) Izvajalec javne službe mora poleg obveznosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. zagotoviti nepretrgano izvajanje javne službe v skladu s programom javne službe iz 6. člena te uredbe;
2. jasno izkazovati obseg dela zaposlenih pri izvajanju nalog javne službe;
3. sodelovati z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
4. sodelovati z drugimi izvajalci javnih služb, razvojno-strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v letnem programu dela;
5. zagotoviti izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcev, ki izvajajo naloge javne službe, in jim omogočiti, da se udeležujejo usposabljanj, ki se nanašajo na naloge javne službe, ki jih organizirajo ministrstva in izvajalci drugih javnih služb ter raziskovalne, izobraževalne in druge institucije v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji;
6. zagotoviti, da opravljanje morebitnih drugih dejavnosti, za katere je izvajalec javne službe registriran, ne ovira izvajanja nalog javne službe;
7. hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje nalog javne službe, še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev po pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe;
8. izvajati naloge javne službe do izbire novega izvajalca javne službe;
9. ministrstvu in drugim nadzornim organom omogočiti nadzor na kraju samem in dostop do dokumentacije iz prejšnje točke.
(1) Program javne službe v poljedelstvu je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.
(2) Program javne službe v vrtnarstvu je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Program javne službe v sadjarstvu je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe.
(4) Program javne službe v vinogradništvu je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe.
(5) Program javne službe v oljkarstvu je kot Priloga 5 sestavni del te uredbe.
(1) Ministrstvo v skladu zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, pošlje izvajalcem javnih služb izhodišča za pripravo letnega finančnega načrta javnih služb (v nadaljnjem besedilu: izhodišča).
(2) Letni program dela mora vsebovati:
– natančno vsebino in obseg nalog javne službe;
– metode dela, če niso predpisane;
– letne cilje in kazalnike za doseganje letnih ciljev;
– finančno ovrednotenje stroškov dela in materialnih stroškov;
– povzetek predvidenih finančnih sredstev, ki bodo namenjena za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalca, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter izdatke za blago in storitve.
(3) Letni program dela je sestavni del letnega programa dela javnega zavoda.
(4) Medsebojna razmerja med izvajalcem javne službe in ministrstvom ter financiranje se podrobneje uredijo s pogodbo.
(financiranje javne službe)
(1) Sredstva za izvajanje javne službe zagotovi ministrstvo v skladu s sprejetim proračunom.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti javne službe in morebitnih drugih dejavnosti, ki jih izvaja ista pravna oseba.
(3) Izvajalcu javne službe se za izvajanje nalog javne službe priznajo sredstva, katerih vrsta in obseg se podrobneje opredelita v letnem programu dela, vendar največ v obsegu, predvidenem v proračunu. Izvajalec javne službe prejme povračilo za plačilo plač, izdatkov za blago in storitve ter investicijskih sredstev za opravljene naloge javne službe le na podlagi listinskih dokazov, iz katerih je jasno razvidno, da se nanašajo na že opravljene naloge javne službe.
(4) Če izvajalec javne službe opravi manjši obseg posameznih nalog, kot je določen z letnim programom dela, se sredstva izplačajo le za izvedene naloge.
(5) Če izvajalec javne službe opravi večji obseg posameznih nalog, kot je določen z letnim programom dela iz prejšnjega člena, se sredstva za povečani obseg ne izplačajo.
(6) Sredstva za investicije, potrebne za izvajanje nalog javne službe, se opredelijo v letnem programu dela glede na razpoložljiva sredstva proračuna za ta namen v proračunskem letu. V tem primeru se stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne priznajo kot del izdatkov za blago in storitve iz pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena.
(7) Ob ugotovitvi nenamenske porabe sredstev proračuna mora izvajalec javne službe ta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun Republike Slovenije.
(8) Stroški izvajanja naloge javne službe, ki je financirana s sredstvi proračuna Evropske unije, proračuna Republike Slovenije, občin ali jo krije uporabnik, se ne smejo hkrati kriti s proračunskih postavk proračuna Republike Slovenije, ki so namenjene izvajanju javne službe.
(poročilo o izvajanju nalog)
(1) Izvajalec posamezne javne službe ministrstvu do konca marca tekočega leta pošlje poročilo o izvajanju nalog javne službe za preteklo koledarsko leto, katerega del sta letno poročilo o opravljenem delu in finančno poročilo.
(2) Letno poročilo o opravljenem delu iz prejšnjega odstavka zajema vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti glede:
– uresničitve letnega programa dela;
– doseganja ciljev nalog in kazalnikov iz letnega programa dela;
– posebnosti pri izvedbi letnega programa dela;
– morebitnih posebnih problemov pri izvedbi letnega programa dela s predlogi za nadaljnje delo.
(3) Finančno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora za vsako nalogo iz letnega programa dela iz 7. člena te uredbe vsebovati najmanj:
– natančno obrazložitev porabe sredstev;
– obseg in časovnico izvedenih nalog za posamezne strokovne in tehnične sodelavce;
– razdelitev nastalih stroškov iz pete alineje drugega odstavka 7. člena te uredbe;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela;
– skupno vrednost izvedenih nalog.
(4) Ministrstvo izvajalcu javne službe za opravljeno delo plača na podlagi vloženih zahtevkov, ki jih potrdi ministrstvo. Dinamika oziroma število zahtevkov se opredeli v pogodbi iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(5) Zahtevkom iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena delna poročila o izvedenih nalogah iz letnega programa dela javne službe, ki zajemajo:
– kazalnike za že dosežene letne cilje nalog;
– obseg in časovnico že izvedenih nalog za posamezne strokovne in tehnične sodelavce;
– razdelitev nastalih stroškov iz pete alineje drugega odstavka 7. člena te uredbe za vsako strokovno nalogo posebej;
– razdelitev nastalih investicijskih sredstev, če so opredeljena v letnem programu dela;
– skupno vrednost že izvedenih del za vsako nalogo.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-303/2024
Ljubljana, dne 24. oktobra 2024
EVA 2024-2330-0127
Vlada Republike Slovenije
