Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) v povezavi z 52. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) je Občinski svet Občine Kamnik na 12. seji dne 16. 10. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik št. 2
(1) S tem odlokom se sprejmejo 2. spremembe in dopolnitve izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21; v nadaljevanju: SD OPN št. 2).
(2) Spremembe in dopolnitve SD OPN št. 2 se nanašajo na grafični del, besedilni del ter Prilogo 1 in Prilogo 2, ki se ju v celoti nadomesti.
Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na naslednje karte grafičnega dela:
–»1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste«;
–»3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«;
–»3. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora VČ-10«, pri katerih se spremembe izvedejo na naslednjih kartah:
»List 02: Enote urejanja prostora«,
»List 03: Inventarizacija parkirišč, utrjenih površin in poti«,
»List 04: Inventarizacija objektov«,
»List 05: Ureditvena situacija« in
»List 06: Ureditvena situacija za EUP VČ-10/3 in VČ-10/1 – del«;
–»4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.
V 2. členu se v drugem odstavku pod točko »V. Priloge« črta tretja alineja.
(1) V 3. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim (najmanj z dveh strani) ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP) se izračuna s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836:2000.
3. Cestno zemljišče je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ dva metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ pet metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, enakih ali podobnih gabaritov, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
6. Družinska hiša je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba s skupnim glavnim vhodom do bivalnih prostorov in vseh etaž nad pritlično etažo. Izjema so dvigala za invalidne osebe.
7. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
8. Etaža pomeni etažo v skladu s standardom SIST ISO 6707-1:1998.
9. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta (BTP), kot se izračuna v skladu z gradbenim standardom, in površino predvidene gradbene parcele stavbe.
10. Odprte javne površine (v nadaljevanju tudi OJP) so zelene oziroma druge odprte površine (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov.
11. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino, kot se izračuna v skladu z gradbenim standardom, in površino predvidene gradbene parcele, pri čemer se za zazidano površino šteje površina vseh stavb na predvideni gradbeni parceli.
12. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se določi kot razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino predvidene gradbene parcele stavbe, namenjene gradnji vseh stavb.
13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
15. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena.
16. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.
18. Grajeno javno dobro je zemljišče, objekt ali njegov del, namenjen taki splošni rabi, kot jo glede na namen njegove uporabe določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis; grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena ter je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.
19. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 50 metrov. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
20. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta.
21. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
22. Kmetija je kmetijsko gospodarstvo, ki ga sestavljajo stanovanjska stavba kmetije, ki predstavlja sedež kmetijskega gospodarstva, manj zahtevni in nezahtevni ter enostavni objekti, namenjeni za opravljanje kmetijske dejavnosti.
23. Komunalna oprema ima enak pomen, kot ga določa predpisi s področja urejanja prostora.
24. Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
25. Nadstropje (v nadaljevanju N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
26. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine.
27. Novogradnja je gradnja, katere posledica je novozgrajeni objekt ali prizidava.
28. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje; objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo; za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti.
29. Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.
30. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki.
31. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim ali gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
32. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
33. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
34. Pomožni kmetijski objekt je nezahteven ali enostaven objekt, ki je namenjen za nemoteno funkcioniranje kmetije.
35. Poseg v prostor je gradnja objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (gradbeni poseg) in izvedba dejanj, s katerim se ustvarjajo, spreminjajo ali vzdržujejo druge ustvarjene in naravne fizične strukture v prostoru ter spreminja njegova podoba ali raba (negradbeni poseg).
36. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
37. Pretežno pomeni najmanj 70 % del česa.
38. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
39. Priobalno zemljišče ima enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva in urejanja voda.
40. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo.
41. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
42. Ravna streha je streha z naklonom strešine do 7 stopinj.
43. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
44. Razpršena poselitev predstavlja območja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
45. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra,
– gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti,
– gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju tudi GJI) ali druge oblike javnega dobra.
46. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, pri čemer se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. V primeru, da se pri rekonstrukciji ohranijo le temelji in objekt ni podkleten, je treba zagotoviti odmik od gospodarske javne infrastrukture, da se zagotovi varnost prometa za pešce, kolesarje in motorni promet.
47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
48. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
49. Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, manjšo rekonstrukcijo, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI, in če se spreminja namembnost znotraj razreda poslovnih in upravnih stavb (razred CC-SI 1220), z izjemo podrazreda Konferenčne in kongresne stavbe (podrazred CC-SI 12204) ali znotraj razreda Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (razred CC-SI 1130).
50. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
51. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih bivanju.
52. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
53. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
54. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
55. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7 stopinj. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 60 % bruto tlorisne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 1,5 metra.
56. Trg je odprt javni prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
57. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
58. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
59. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
60. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
61. Vila blok je večstanovanjski objekt z do 6 stanovanjskimi enotami višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
62. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme, oziroma zgornji rob venca pri ravnih strehah). Višina objekta je lahko določena tudi z etažami nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasna etaža (T) in nadstropje (N), pri čemer posamezne etaže ne presegajo treh metrov.
63. Vodno zemljišče ima enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva in urejanja voda.
64. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih ali podobnih gabaritov.
65. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
66. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
67. Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, in manjši inštalacijski preboji.
68. Zaselek je naselje z največ deset manj zahtevnimi objekti.
69. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
70. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
71. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
72. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v naselju.
73. Avtobusna postaja je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
74. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
75. Gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta. Gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.
76. Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta; dopustnost pomožnih objektov se določi v prostorskem izvedbenem aktu.
77. Trgovina na debelo je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam in drugim posameznikom, ki ga kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
78. Trgovina na drobno je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja potrošnikom (za osebno porabo in potrebe gospodinjstev).
79. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za vodenje in potek prometa, vstopanje in izstopanje potnikov in nalaganje ter razkladanje blaga.
80. Železniško postajališče je mesto na železniški progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov (običajno ima en železniški peron ter pripadajočo infrastrukturo, ki tako lahko hkrati oskrbuje le en vlak).
81. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt.
82. Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.«.
(2) V 3. členu se v četrtem odstavku v tabelo za vrstico
»
doda nova vrstica, ki se glasi:
»
PEUP | podenota urejanja prostora |
(3) V 3. členu se v četrtem odstavku v tabelo za vrstico
»
FZP | faktor zelenih površin |
doda nova vrstica, ki se glasi:
»
GJI | gospodarska javna infrastruktura |
V 7. členu se šesti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(6) Pri prestrukturiranju, revitalizaciji in nadaljnjem razvoju mesta je treba posebno pozornost posvetiti kakovosti tal ter sistemu in urejenosti javnih površin, ki jih je treba zagotoviti tako v obsegu notranje strukture posameznih naselij, kakor tudi navezave le-teh na širši odprti prostor.«.
V 15. členu se v osmi alineji črta besedilo »za ravnanje z odpadki«.
V 17. členu se pred piko prve povedi doda besedilo », ob upoštevanju varstva okolja«.
V 20. členu se dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Pri nadgradnji proge Ljubljana–Kamnik Graben v dvotirno elektrificirano progo naj se pri podrobnejšem načrtovanju oziroma pripravi prostorskih načrtov upošteva lokacijo možne navezave industrijskega tira na železniško progo Ljubljana–Kamnik Graben in predvidi koridor za potencialni industrijski tir.
(5) Pri projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in dop. 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZelP-K) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21, 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22).
(6) Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.«.
(1) V 29. členu se v prvi odstavek spremeni, tako da se na novo glasi:
»(1) Na območju Občine Kamnik potekajo magistralni plinovod (M2 Rogatec–Vodice), M2/1 Trojane–Vodice, R28 (od M2 do MRP Kamnik), vsi tlačne stopnje 50 bar in prenosno omrežje tlačne stopnje pod 16 bar (MRP Kamnik – mesto). Distribucijsko plinovodno omrežje je razvito v urbani aglomeraciji med Kamnikom in Duplico. Na območju urbanističnega načrta je deloma (že) zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje.«.
(2) V 29. členu se na konec drugega odstavka doda stavek, ki se glasi:
»V skladu s potrebami se dograjuje tudi prenosno omrežje.«.
V 31. členu se v sedmem odstavku v prvi povedi za besedo »varstvo« doda beseda »okolja« in za njo vejica.
V 33. členu se v tretjem odstavku v prvem stavku besedna zveza »odstranjevanjem odpadkov« nadomesti z besedilom »ravnanjem z odpadki«.
35. člen se spremeni, tako da se glasi:
(1) Komunalni odpadki iz Občine Kamnik se ločeno zbirajo od vrat do vrat, z zbiralnicami, s premičnimi zbiralnicami ter v zbirnem centru – Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS) v Občini Komenda, mešani komunalni odpadki se mehansko biološko obdelujejo v CERO Ljubljana, ostanki obdelanih komunalnih odpadkov pa se odlagajo na odlagališču Barje.
(2) Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS, in evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.
(3) Na območju občine se zagotovi lokacija za zbirni center. Primerna lokacija za center je na območju proizvodnih con.
(4) Nevarne komunalne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe v premični zbiralnici in v zbirnem centru.
(5) V dosedanjih prostorskih planskih aktih opredeljena lokacija za odlagališče odpadkov na Dobravi se ohranja kot potencialna strateška lokacija. Na tem območju se posegi v prostor lahko izvajajo le na podlagi ustreznih predhodnih študij, okoljske presoje in občinskega podrobnega prostorskega načrta. Upošteva naj se predpis, ki ureja odlagališča odpadkov.
(6) Zemljišča, na katerih so puščeni ali odvrženi odpadki, je treba sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.«.
V 36. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo, tako da se glasijo:
»(1) Naselja v občini morajo imeti varno razsvetljavo, kjer je ta potrebna, zato je treba prilagoditi obstoječe in predvideno omrežje javne razsvetljave.
(2) Z javno razsvetljavo morajo biti ustrezno opremljene vse obstoječe in prihodnje javne prometne površine znotraj naselij, kjer je to potrebno. Javne prometne površine izven naselij se smejo osvetliti le v primeru, da je to zahtevano s predpisi o varnosti v cestnem prometu. Javna razsvetljava se rešuje različno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke ter prilagojeno naravnim danostim prostora tako, da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobnega onesnaženja, kar je še toliko pomembnejše v naravno ohranjenih območjih občine.
(3) Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke z možnostjo večstopenjske regulacije svetilnosti glede na gostoto prometa ter upoštevajo predpisi in priporočila glede svetlobnega onesnaževanja.«.
V 56. členu se v petem odstavku črta stavek, ki se glasi:
»Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.«.
V 78. členu se tretji odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(3) Območje nekdanjega opuščenega odlagališča odpadkov na Duplici je sanirano in urejeno kot gozdne površine s posebnim pomenom (gozdna učna pot).«.
V 82. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(4) Uredi se javne površine (pločniki, zelene površine, manjša igrišča, avtobusno postajališče). Zagotovi se opremljenost z javno razsvetljavo, kjer je to nujno potrebno. Predvsem je pomembna prometna in urbanistična ureditev glavnega križišča v naselju, ki naj se rekonstruira in oblikuje v prepoznavno točko vaškega središča.«.
V 90. členu se štirinajsti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(14) Zbiranje komunalnih odpadkov s planine je urejeno na posebnih zbirnih mestih, od koder je organiziran tudi odvoz odpadkov.«.
(1) V 98. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(4) Pri posegih v vodotoke in priobalna zemljišča se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotoku naj se vegetacijo še v isti rastni sezoni nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo. Zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave na območju brežin ne zadostuje.«.
(2) V 98. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov.«.
V 99. členu se predzadnja poved spremeni, tako da se glasi:
»Evidentirati in sanirati je treba zemljišča, na katerih so puščeni ali odvrženi odpadki, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.«.
V 100. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne, žage, ribogojnice, mlini ...) je možno na vseh vodotokih, kolikor je mogoče takšno gradnjo uskladiti z varstvenimi režimi in ob tem pridobiti vodno soglasje. Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, na katerih vodotokih, in kakšna raba vode je mogoča, se določi s strokovno podlago. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in drugih naravnih vrednot, ni dopustna. Prav tako so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Navedeno ne velja za izjeme, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.
V 108. členu se v drugem odstavku predzadnji stavek spremeni, tako da se glasi:
»Varuje se območja vodnih virov in kakovost tal.«.
V 114. členu se v drugem odstavku beseda »deponijo« zamenja z besedo »odlagališče«.
Za 114. členom se doda nov 114.a člen, ki se glasi:
(Območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) Na območju občine se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe z antenskimi stolpi ali stebri – Krvavec.
(2) Območja omenjene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.«.
123. člen se spremeni, tako da se glasi:
(1) Enote odprtega prostora izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in razpršene gradnje, so:
Enote odprtega prostora | Opis območja, ki ga sestavljajo enote odprtega prostora |
KE-01 | Kamniško-Savinjske Alpe |
KE-02, KE-03, KE-04 | Velika planina |
KE-05, KE-06, KE-07, KE-08, KE-09, KE-10, KE-11, KE-12, KE-13, KE-14, KE-15, KE-16, KE-17, KE-18, KE-19, KE-20, KE-21, KE-22, KE-23, KE-33, KE-34, KE-40, KE-41 | Ljubljansko-kamniška kotlina |
KE-24 | Tunjiško gričevje |
KE-25 | Gozd–Peč–Ravne pri Šmartnem |
KE-26, KE-27, KE-28, KE-29, KE-31, KE-35, KE-37, KE-38, KE-149 | Širše območje Tuhinjske doline |
KE-30 | Menina planina |
(2) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje:
Oznaka naselja | Ime naselja |
BE | BELA |
BI | BISTRIČICA |
BK | BREZJE NAD KAMNIKOM |
BP | BELA PEČ |
BR | BRIŠE |
BU | BUČ |
CI | CIRKUŠE V TUHINJU |
CE | ČEŠNJICE V TUHINJU |
CR | ČRNA PRI KAMNIKU |
CT | ČRNI VRH V TUHINJU |
GA | GABROVNICA |
GC | GODIČ |
GD | GOZD |
GO | GOLICE |
GR | GRADIŠČE V TUHINJU |
HR | HRIB PRI KAMNIKU |
HS | HRUŠEVKA |
KA | KAMNIK |
KB | KAMNIŠKA BISTRICA |
KC | KRŠIČ |
KG | KREGARJEVO |
KL | KLEMENČEVO |
KO | KOŠIŠE |
KR | KRIVČEVO |
KS | KALIŠE |
KT | KOSTANJ |
LA | LANIŠE |
LI | LIPLJE |
LO | LOKE V TUHINJU |
LS | LASENO |
LT | LAZE V TUHINJU |
MA | MALI HRIB |
ML | MALI RAKITOVEC |
MO | MOTNIK |
MR | MARKOVO |
OK | OKROGLO |
OM | OKROG PRI MOTNIKU |
OS | OŠEVEK |
PA | POLJANA |
PB | POREBER |
PC | POTOK V ČRNI |
PD | PODGORJE |
PH | PODHRUŠKA |
PI | PIRŠEVO |
PJ | PODJELŠE |
PL | PODLOM |
PO | PODBREG |
PR | PRAPROČE V TUHINJU |
PS | PODSTUDENEC |
PSI | PŠAJNOVICA |
PT | POTOK |
RA | RAVNE PRI ŠMARTNEM |
RO | ROŽIČNO |
RU | RUDNIK PRI RADOMLJAH |
SA | STAHOVICA |
SB | STEBLJEVEK |
SE | SELA PRI KAMNIKU |
SI | SIDOL |
SK | SREDNJA VAS PRI KAMNIKU |
SM | SMREČJE V ČRNI |
SN | SNOVIK |
SO | SOTESKA |
SP | SPODNJE PALOVČE |
SR | STARA SELA |
SS | SPODNJE STRANJE |
ST | STOLNIK |
SU | STUDENCA |
SV | SOVINJA PEČ |
SPI | ŠPITALIČ |
STU | ŠMARTNO V TUHINJU |
TC | TUČNA |
TM | TUNJIŠKA MLAKA |
TP | TREBELNO PRI PALOVČAH |
TR | TROBELNO |
TU | TUNJICE |
VA | VASENO |
VC | VOLČJI POTOK |
VE | VELIKA LAŠNA |
VH | VELIKI HRIB |
VI | VIR PRI NEVLJAH |
VJ | VRANJA PEČ |
VK | VRHPOLJE PRI KAMNIKU |
VO | VODICE NAD KAMNIKOM |
VP | VELIKA PLANINA |
VR | VELIKI RAKITOVEC |
ZA | ZAGORICA NAD KAMNIKOM |
ZC | ZAVRH PRI ČRNIVCU |
ZD | ZDUŠA |
ZJ | ZAJASOVNIK |
ZK | ZAKAL |
ZM | ZGORNJI MOTNIK |
ZN | ZNOJILE |
ZP | ZGORNJE PALOVČE |
ZS | ZGORNJE STRANJE |
ZT | ZGORNJI TUHINJ |
ZAG | ŽAGA |
ZNJ | ŽUPANJE NJIVE |
V 127. členu se črta sedmi odstavek. Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
(1) V 130. členu se tretji in četrti odstavek spremenita, tako da se glasita:
»(3) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dovoljene:
– novogradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– manjša rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti.
(4) Prizidava, rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljeni samo na legalno zgrajenih objektih.«.
(2) V 130. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Na celotnem območju občine je, ne glede na namensko rabo prostora, na obstoječih, legalno zgrajenih objektih gospodarske javne infrastrukture, dovoljena izvedba vzdrževalnih del v javno korist in rekonstrukcija, kot to določa zakon, ki ureja ceste.«.
(1) V 131. členu se v prvem odstavku črta beseda »distribucijskega«.
(2) V 131. členu se dodajo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(3) Na območju rekreativnih dejavnosti izven območja stavbnih zemljišč je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
(4) Rekreacijske peš in kolesarske poti izven območja stavbnih zemljišč se lahko vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh, ob obstoječi prometni infrastrukturi ali ob vodotokih. Ob slednjih se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot to določa zakonodaja s področja voda. Območja za rekreacijo, krajinske ureditve, počivališča, razgledišča, informativne table ipd. na namenski rabi kmetijskih zemljišč niso dopustne. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov ali njihov potek predvideti po obstoječih premostitvah. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. Ob tem je treba upoštevati, da je ureditev kolesarske infrastrukture po visokovodnih nasipih dovoljena izjemoma, in sicer v skladu s soglasjem pristojnega organa. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za odpadke, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. Nove kolesarske poti se lahko umeščajo v okviru medobčinskega projekta »Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana«, ki bo del državnega kolesarskega omrežja, na podlagi projekta »Kolesarska pot ob Kamniški Bistrici Kamnik–Godič« in »Kolesarska pot Bakovnik–Qlandia« v skladu s PZI.
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena izvedba komasacij. Na območju z naravovarstvenimi statusi naj se ne izvajajo komasacije, ki imajo kot posledico agromelioracijo, ki bi pomenila intenziviranje kmetijske krajine in odstranjevanje krajinski struktur v kmetijski krajini.
(6) Za ureditve in ukinitev nivojskih prehodov so določeni naslednji pogoji urejanja:
– dovoljena je rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest;
– dovoljena je gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov;
– dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s progo, št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben; nadomestne ceste in poti potekajo v 300 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh.
(7) Investitorji in njihovi pravni nasledniki so dolžni povrniti SŽ-Infrastrukturi, d. o. o., vso škodo, ki bi na javni železniški infrastrukturi nastala zaradi gradnje, obstoja in uporabe predvidenih ureditev na območju Občine Kamnik.«.
V 136. členu se dodata deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati odmik od meje vodnega zemljišča, ki ob vodah prvega reda znotraj naselij znaša 15 m, zunaj območij naselij 40 m in ob vodah drugega reda 5 m.
(10) Pri določanju odmikov objektov, ureditev, vegetacije, ograj in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je treba upoštevati 925-DN30 Navodilo za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture), v katerem so določene tudi dopustne višine objektov glede na oddaljenost od osi najbližjega tira. V projektnih dokumentacijah za pridobitev mnenja upravljavca javne železniške infrastrukture morajo biti kotirani odmiki ureditev od osi najbližjega tira. Če je parcelna meja, med zemljiščem s statusom javne železniške infrastrukture in sosednjo parcelo, izven progovnega pasu se ograja lahko postavi na odmik 0,5 m od parcelne meje. Pri vzporednem poteku z železniško progo morajo biti objekti GJI od osi najbližjega tira železniške proge oddaljeni najmanj 8 m in grajeni na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.«.
Za 136. členom se doda nov 136.a člen, ki se glasi:
(1) Dela na ovoju objekta in zasteklitve, kamor spadajo prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta, vgradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 4 m2, so dovoljena v odmiku najmanj 4 m od meje sosednjih zemljiških parcel.
(2) Postavitev novih objektov nad terenom, kamor spadajo rampe, klančine in podobno, je dovoljena v odmiku najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljiških parcel. Prav tako mora biti upoštevan pogoj, da je odmik večji, kot je razlika med zgornjo višinsko koto objekta in na koto terena na sosednjem terenu.
(3) Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu, kamor spadajo izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, ter izvedba nakladalnih ramp, klančin, dostopov in drugih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta, so dovoljena v odmiku najmanj 1 m od meje sosednjih zemljiških parcel. Če gre za parkirna mesta za počitniške prikolice in druga večja vozila ali stroje, vključno s tovornimi vozili, mora biti odmik najmanj 4 m od meje sosednjih zemljiških parcel.
(4) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(5) Če gre za objekt kulturne dediščine, je treba za vzdrževalna dela iz tega člena upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje, ki izhajajo iz zahtev varstva kulturne dediščine.«.
138. člen se spremeni, tako da se glasi:
(1) Vsi novi objekti se morajo prilagoditi splošnim identitetnim značilnostim objektov v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, oblikovanju ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni gradbeni parceli stavbe morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(4) Frčade so dovoljene ter so razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri, razen za posege v objekte na območju kulturne dediščine, v primeru pridobljenega pozitivnega mnenja (soglasja) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer ne smejo presegati višine strešnega venca.
(6) Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % obstoječih objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen postavljen prečno na plastnice.
(7) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv in barve v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). Barva fasad, cokla, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.
(8) Vzdrževalna dela na ovoju večstanovanjskih stavb in zasteklitve večstanovanjskih stavb se izvajajo na osnovi celostne rešitve za posamezno stavbo.
(9) Tlorisna tipologija objektov:
Tip I: |
Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,3 |
Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa, kot so prikazane na spodnjih skicah:  |
Tip L: |
Tlorisna zasnova v obliki črke L s pravokotnima krakoma (kot 90°). Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, pod enotno streho, s smiselnim upoštevanjem skic za Tip I. |
Tip U: |
Tlorisna zasnova v obliki črke U s pravokotnimi kraki (kot 90°). Izzidki niso dovoljeni. |
(10) Posamezne objekte je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kakovostno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. Za takšne gradnje je potrebna izdelava OPPN.
(11) Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zasteklitev balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav.«.
V 139. členu se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi naj bo upoštevana točka 5.2.8 Standarda SIST EN 50122-1.«.
V 141. členu se šesti odstavek spremeni, tako, da se na novo glasi:
»(6) Najmanjša dovoljena dimenzija (širina x dolžina) za projektiranje parkirnega mesta za osebni avto znaša, v primeru pravokotnega parkiranja 2,5 m x 5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja 2 m x 5,20 m in v primeru poševnega parkiranja, v odvisnosti od kota parkiranja 30° – 2,5 m x 5 m, 45° – 2,5 m x 3,6 m in 60° – 2,5 m x 3 m.«.
142. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.
(2) Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– na posamezni namenski rabi se lahko postavi le tiste objekte, ki služijo namenski rabi, na kateri stojijo, razen nezahtevnih in enostavnih objektov v javni rabi, objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih linijskih objektov,
– enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju,
– s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora, temveč ga kvalitetno nadgrajujejo in v prostoru ne izstopajo,
– pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta, razen pomožnih kmetijskih objektov, objektov na zelenih površinah ter objektov strnjene gradnje mestnega jedra Kamnik, v EUP KA-25, KA-28, KA-29, KA-30, KA-31, KA-32, KA-37, KA-41, KA-44 in KA-148, za katere je pridobljeno mnenje (soglasje), pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Pri oblikovanju pomožnih objektov, opredeljenih v točki 1. in točki 2. Priloge 1, je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– dovoljene so oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP, dopustne so tudi ravne strehe,
– fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov,
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo, razen pri izjemah iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
(4) Objekti za kmetijske potrebe morajo povzemati tradicionalno obliko in materiale istovrstnih objektov na obravnavanem območju.
(5) Zbiralnice morajo biti na celotnem območju občine ustrezno oblikovane in postavljene na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.
(6) Znotraj območij kulturne dediščine je umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor dopustna v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za varstvo kulturne dediščine. Za njihovo postavitev, če je le-ta dopustna, je treba pridobiti mnenje, pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III. Izvedbeni del, 15. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, tega odloka.«.
143. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskimi predpisi, ki določajo merila za določitev lokacij in pogoje za oglaševanje ter ob soglasju občinske strokovne službe za urejanje prostora.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v območjih državne ceste zunaj naselja prepovedano postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. Na območjih ohranjanja narave in na objektih kulturne dediščine vključno z njihovimi vplivnimi območji je postavitev objektov za oglaševanje, (tudi za lastne potrebe), dopustno le s pridobljenim pozitivnim mnenjem (soglasjem) pristojnega mnenjedajalca s področja ohranjanja narave oziroma varstva kulturne dediščine. Postavljanje reklamnih panojev na zemljiščih ali objektih, ki so kulturna dediščina, ni dovoljeno.
(3) Zaradi zahtev varstva kulturne dediščine je treba pridobiti pozitivno mnenje (soglasje) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine, tudi za postavitve objektov za oglaševanje izven območij, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru, da bi postavitev objekta pomenila negativen vpliv na varovane elemente (npr. postavitev na lokacijah varovanih vedut). Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte ali območja kulturne dediščine.
(4) Plakatne stebre iz prvega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje se lahko, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, začasno postavljajo na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(6) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, razen na strehah stavb, v vseh enotah urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(7) Če se objekti za oglaševanje ter turistična in usmerjevalna signalizacija postavljajo v varovalnih pasovih GJI, je treba pridobiti mnenje upravljavca posamezne javne infrastrukture.
(8) Objekti za oglaševanje na K1, K2, G, V, ZP, ZD in ZK niso dovoljeni.
(9) V območjih razpršene poselitve (A) praviloma ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje, razen za lastne potrebe lastnika oziroma uporabnika objekta. Izjemoma se objekti za oglaševanje lahko namestijo ob soglasju občinske strokovne službe za urejanje prostora.«.
Naslov poglavja »Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo« se spremeni, tako da se glasi:
»Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za določitev gradbene parcele stavbe ter parcelacijo«.
144. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Velikost in oblika gradbene parcele stavbe ter usmeritve za parcelacijo)
(1) Pri določitvi gradbene parcele stavbe je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene zelene površine, faktorji izkoriščenosti parcele ipd.),
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov,
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel objektov,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje,
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Gradbena parcela stavbe mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora in obe dopuščata gradnjo istovrstnega objekta, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) Pri določanju velikosti gradbene parcele stavbe obstoječih objektov na območju sanacije razpršene gradnje (Ap), kadar parcela objekta še ni določena, velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m2 ali površina zemljišč pod stavbo vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbeno parcelo stavbe, je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele stavbe v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki bodo po izvedenem postopku evidentiranja parcelacije ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbenih parcele ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele stavbe.
(6) Gradbeno parcelo stavbe je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(7) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
(8) Parcela objekta se določa samo na stavbnih zemljiščih ter za objekte razpršene gradnje. Objektom, katerih gradnja je dopustna izven stavbnih zemljišč, parcele objekta izven stavbnih zemljišč ni treba določati.
(9) Nezahtevnim in enostavnim kmetijskim objektom, ki se gradijo na stavbnih zemljiščih izven grajenega območja kmetije in se z grajenim območjem kmetije ne stikajo, je treba določiti gradbeno parcelo stavbe.
(10) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture ali dostopov do zemljišč.
(11) Za spreminjanje mej zemljiških parcel, na območjih določenih s predpisom o določitvi območja predkupne pravice Občine Kamnik, je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe za urejanje prostora.
(12) V primeru, da se zemljišče, na katerem se načrtuje parcelacijo, nahaja na območju naselbinske ali stavbne dediščine in je obstoječa parcelacija oziroma komunikacijske in infrastrukturne navezave objekta na okolico varovana vrednota, naj se pri parcelaciji upošteva tudi usmeritve varstva kulturne dediščine.«.
(1) V 145. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.«.
(2) V 145. členu se v tretjem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »prejšnjega«.
V 146. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo, tako da se glasijo:
»(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste in organizirano zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse, v prejšnjem odstavku navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Na območjih, kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, je možna komunalna samooskrba. Investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine. Komunalna samooskrba je možna najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo.«.
V 147. členu se v petem odstavku pred besedo »mesto« doda besedo »prevzemno«.
148. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega zemljišča na vsako stran:
avtocesta (AC) | 40 m |
glavna cesta (GC) | 25 m |
regionalna cesta (RC) | 15 m |
lokalna cesta (LC) | 10 m |
zbirna mestna ali zbirna krajevna cesta (LZ) | 10 m |
lokalna mestna ali krajevna cesta (LK) | 8 m |
javna pot (JP) | 5 m |
javne poti za kolesarje (KJ) | 2 m |
nekategorizirana cesta (NK) | 2 m |
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav predstavljajo progovni in varovalni progovni pas ter znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:
železniška proga v naselju | 106 m |
železniška proga zunaj naselja | 108 m |
industrijski tir | 54,5 m |
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
za elektroenergetske vode nazivne napetosti: | |
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 10 m |
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV | 1 m |
nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV | 1,5 m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti | 2 m |
za plinovode z obratovalnim tlakom: | |
plinovodi ter merilno-regulacijske postaje prenosnega sistema | 65 m |
plinovodi distribucijskega sistema od 1 bar do 16 bar | 5 m |
plinovodi distribucijskega sistema do 1 bar | 5 m |
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda | 3 m |
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
Objekti, višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine |
Objekti, višji od 100 m |
Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m |
Objekti, višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(8) Posegi v 10 m pas od roba cestnega zemljišča avtoceste (obojestransko) niso dovoljeni (izjema je križanje vodov GJI z avtocesto, za kar je treba pridobiti pogoje in soglasje Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji.
(9) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
(10) V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.
(11) Pri umeščanju daljnovodov in podzemnih vodov v križanju z železniško progo je treba upoštevati, da progovni pas železniške proge zajema tudi prostor nad ravnico tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.
(12) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(13) V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.
(14) Pri načrtovanju izvennivojskih prehodov železniške proge, naj bo višina spodnjega roba nadvozov in nadhodov minimalno 6500 mm nad gornjim robom tirnice.«.
(1) V 150. členu se v prvem odstavku besedilo »gradnja, dozidava, nadzidava« nadomesti z besedo »novogradnja«.
(2) V 150. členu se osmi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(8) Hodniki za pešce in javna razsvetljava se gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih, kjer je to nujno potrebno, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.«.
V 152. členu se peti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kakovost bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati tako maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na zemljišču dolvodno oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.«.
V 154. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(4) V varovalnih pasovih distribucijskega in prenosnega sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih, ki jih določi upravljavec/operater plinovoda.«.
V 155. členu se izraz »zbirna mesta za odpadke« nadomesti z izrazom »zbiralnica«.
156. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, če je to nujno potrebno, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije. Nova in prenovljena razsvetljava mora imeti možnost večstopenjske regulacije svetilnosti.«.
V 157. členu se peti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z) ter v območju površinskih voda (VC),
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba gradbene parcele stavbe navedenih objektov in naprav: stavb za zdravstvo, oskrbo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja gozdarstva,
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob pridobitvi pozitivnega mnenja (soglasja) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine in/ali ohranjanja narave.«.
158. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Objekti in ureditve za zbiranje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbiralnica je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini in naj se ustrezno zastre z zelenjem ali primerno ograjo. Zbiralnica je lahko tudi prevzemno mesto.
(3) Zbiralnice so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
(4) Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen oziroma je treba upoštevati določbe predpisa o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
(5) Zbirni centri se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.
(6) Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsa prevzemna mesta morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.«.
160. člen se spremeni, tako da se glasi:
(Celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za začasno skladiščenje zemeljskih izkopov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
a) Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
b) Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
c) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
d) Za registrirano vrtno-arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
e) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
f) Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
g) Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
– Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
– Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
– Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov, in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«.
V 161. členu se v drugem odstavku v točki 4.a izraz »smeti« nadomesti z izrazom »odpadke«.
50. člen
V 163. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(1) Novogradnje, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije in spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.«.
V 164. členu se za drugim odstavkom dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) V stavbah se spodbuja učinkovitejše sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Izvaja se energetska sanacija stavb.
(4) Spodbuja se strnjevanje naselij in zagotavljanje vseh pogojev za trajnostno mobilnost.
(5) Za varovanje kakovosti zraka se izvajajo ukrepi s področja trajnostne mobilnosti (zmanjševanje potreb po prometu, ureja se javni potniški promet, uredijo se kolesarske povezave, spodbujata se peš hoja in kolesarjenje).«.
V 165. členu se v drugem odstavku črta beseda »trajna«.
166. člen se spremeni, tako da se glasi:
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Prav tako so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov. Za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta je treba vzpostavljati, ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih. Spodbuja se renaturacija reguliranih vodotokov, kjer koli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
(3) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(4) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.
(5) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(6) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Treba je upoštevati, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja 40 m in na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča.Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(7) Pri posegih v prostor je treba upoštevati pogoje in omejitve posegov v vodno dobro, zaradi zagotavljanja doseganja ciljev ali ohranjanja ciljev za referenčne odseke, ki so določeni z uredbo, ki ureja načrte upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.«.
(1) V 168. členu se spremenijo drugi, tretji in četrti odstavek, tako da se glasijo:
»(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranjajo oziroma obnovijo njihove ekosistemske storitve in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v ali na tla, vodotoke ali neposredno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, odrinjeni rodovitni sloj tal zbrati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč v skladu z določili predpisa, ki ureja odpadke, predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča in predpisa, ki ureja varstvo okolja.«.
(2) V 168. členu se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Treba je izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal. Pri vseh posegih v prostor je treba zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi na območju posega.
(6) Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(7) Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal (npr. proti zbijanju tal, na enako kakovostnih tleh uredi čim krajše poti za prevoze do gradbišča).
(8) Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu. S tem se omili degradiranost tal zaradi poslabšanja teksture tal.
(9) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v ali na tla je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč.
(10) Onesnaževanje tal je treba preprečiti. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal, ki se jo določi v skladu z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2). Potrebno je navesti, kako je treba ravnati in načrtovati ukrepe v primeru onesnaženosti tal. V primeru dodatnih raziskav onesnaženosti tal naj se smiselno upoštevajo določbe Pravilnika o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št. 68/19 in 44/22 – ZVO-2).
Zagotoviti je treba, da ne prihaja do onesnaženosti tal med izvajanjem posegov in izvajanjem dejavnosti. Najmanj je treba zagotoviti sledeče:
– na območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je treba zagotoviti ločeno zbiranje in oddajo vseh gradbenih in komunalnih odpadkov;
– zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v tla;
– preprečeno mora biti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla;
– vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi in s tem preprečiti onesnaževanje tal. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno;
– na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi);
– za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti onesnaženost tal. V načrtu morajo biti tudi določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.«.
V 172. členu se v tretjem odstavku število »5000« nadomesti z »10000«.
V 173. členu se v tretjem odstavku osma alineja spremeni, tako da se glasi:
»– zasipanje z zemeljskimi izkopi«.
V 176. členu se črta tretji odstavek. Četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Za 177. členom se doda nov 177.a člen, ki se glasi:
(Splošni projektni izvedbeni pogoji območij za potrebe obrambe)
(1) V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(2) V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo višine nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij.«.
Doda se nov 177.b člen, ki se glasi:
(Varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča.
(2) Na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz vojnega grobišča, poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.«.
(1) V 179. členu se tretji odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(3) Za določitev območij II. stopnje varstva pred hrupom je treba ob naslednjih spremembah tega odloka izdelati strokovno podlago ter na njeni osnovi določiti območja II. stopnje varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki ureja hrup v okolju. II. stopnja varstva pred hrupom velja v naslednjih EUP: VP-02, VP-06, VP-13, VP-22, VP-28, ZAG-02, ZAG-03, ZAG-04, ZAG-05, ZAG-06, ZAG-10, ZAG-11, KA-132 in ZS-18. Vsi posegi v ali ob EUP z namensko rabo SS, SSe in SSv, kjer je pričakovana obremenitev preko obremenitve z II. stopnjo varstva pred hrupom, to je s III. stopnjo varstva pred hrupom, morajo imeti v projektu dodan Elaborat ocene obremenitve okolja s hrupom, za čas gradnje in za čas obratovanja. V elaboratu morajo biti določeni pogoji za gradnjo, s katerimi bo zagotovljeno, da ne bodo presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki so dopustne za stopnjo varstva pred hrupom, ki je navedena v gradbenih dovoljenjih tangiranih objektov. Velja tudi za funkcionalna zemljišča.«.
(2) V 179. členu se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«.
V naslovu poglavja pred 182. členom »Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na območjih razpršene gradnje« se črta beseda »glede«.
V 184. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SS stanovanjske površine |
Členitev podrobne namenske rabe | SS stanovanjske površine | SSe prosto stoječa individualna gradnja | SSv večstanovanjska gradnja |
Osnovna dejavnost | – So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
Spremljajoče dejavnosti | – Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno) ipd. Pri načrtovanju območij stanovanj se lahko vanje umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja. |
Izključujoče dejavnosti | – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 11100 enostanovanjske stavbe; – 11210 dvostanovanjske stavbe – le kot družinska hiša; | – 1122 tri in več stanovanjske stavbe; |
| – 11301 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo; – 1242 garažne stavbe; – 12112 gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov; – 12304 stavbe za storitvene dejavnosti ob upoštevanju določb uredbe, ki ureja mejne vrednostni kazalcev hrupa v okolju; – 1274 le kot gasilski domovi; – 24110 športna igrišča; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena. |
Zelene površine | FZP: 0,20 | FZP: 0,20 | FZP: 0,4 ali 15 m2/stanovanje velja večja vrednost |
Največja dopustna izraba | FZ: 0,4 FI: 0,8 | FZ: 0,4 FI: 0,5 | FZ: 0,3 |
Največja višina | Največ P+1+M (kolenčni zid do 100 cm) | Največ P+1+M (kolenčni zid do 100 cm) | 14 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: – Dovoljeni so objekti tlorisnega tipa I, L in U. Objekte zasnovane v obliki črke U ni dovoljeno postavljati na hribovitem terenu, kjer je razlika terena ob objektu večja od 1,4 m. |
| | Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. |
| Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m. – Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo. – Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; v območju počitniških hišic so dovoljene brunarice. |
| Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Za objekte, ki niso namenjeni bivanju, so na celotnem območju občine dovoljene ravne strehe. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. – Dopustna je uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. |
Posebnosti | – Stavbe z oskrbovanimi stanovanji morajo biti usklajene z obstoječo grajeno strukturo. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. |
| Posebnosti SSv: – Večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju strnjenih naselij urbanistične zasnove Kamnika. – Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na parceli objekta nimajo pomožnih objektov, razen garaž ali nadstreškov nad parkirnimi mesti ter zbiralnic, ki morajo biti enotno oblikovani. – V enoti urejanja prostora, za katero ni predpisan OPPN, je dovoljena gradnja večstanovanjskega objekta z največ štirimi stanovanjskimi enotami. |
| – Za preseganje določb posebnosti je potrebna izdelava OPPN. |
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SK Površine podeželskega naselja | SKj Vaško jedro | SP Površine počitniških hiš |
Osnovna dejavnost | – So namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. | – Občasno bivanje za počitek. |
Spremljajoče dejavnosti | – Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m2 skupne neto tlorisne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. | – Niso dovoljene. |
Izključujoče dejavnosti | – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 11100 enostanovanjske stavbe; – 11210 dvostanovanjske stavbe – le kot družinska hiša; – 112301 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 1242 garažne stavbe; – 12112 gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 122 upravne in pisarniške stavbe; – 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov; – 12304 stavbe za storitvene dejavnosti; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 127 druge nestanovanjske stavbe; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. | – 11100 enostanovanjske stavbe: počitniške hiše; – 24110 športna igrišča: igrišča za športe na prostem; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
| Kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: le pekarne, mizarske in podobne delavnice ter stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov do 200 m2 BTP; mizarske delavnice in žage potrebno umestiti v zaprte objekte na kmetiji na meji s kmetijskimi ali gozdnimi zemljišči. Pogoji bivanja v objektih in na funkcionalnih zemljiščih ostalih stanovanjskih objektov EUP in kmetijskih gospodarstev – hlevi in zunanji spusti za živali, se ne smejo poslabšati. Obvezna je izdelava »Elaborata ocene ogroženosti okolja pred hrupom«. Upoštevati je treba 10. člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). – 24110 športna igrišča. | | |
Zelene površine | FZP: 0.15 | FZP: 0.10 | FZP: 0.15 |
Največja dopustna izraba | FZ: 0.40 FI: 0.6 | FZ: 0.70 | FZ: 0.30 FI: 0.4 |
Največja višina | P+1+M gospodarski objekti: 12 m | P+1+M gospodarski objekti: 12 m | P+M |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: – Dovoljeni so objekti tlorisnega tipa I, L in U. |
| Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. |
| Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m. – Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo. – Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; v območju počitniških hišic so dovoljene brunarice. |
| Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. Za kmetijska gospodarska poslopja je dopusten naklon strehe od 30 do 45 stopinj. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni. – Dopustna je uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. |
Posebnosti | – Stavbe z oskrbovanimi stanovanji morajo biti usklajene z obstoječo grajeno strukturo v primeru, ko se nahajajo v območjih varstva dediščine. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. |
| Posebnosti za SK: – Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kakovosti, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij. Na parceli objekta je dopustno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo, ter več gospodarskih, pomožnih objektov. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo biti objekti pozicionirani tako, da se hrup usmerja v odprt naravni prostor. V projektu mora biti izkazano, da hrup dejavnosti ne bo vplival na kakovost bivanja ostalih stanovalcev v bližini. Žage in mizarske delavnice morajo imeti hrupni del – žago v zaprtih prostorih v objektu, usmerjen izven naselja oziroma na robu naselja in ustrezno odmaknjeno od sosednjega naselja. Zagotovljene morajo imeti zadostne parkirne in manipulativne površine na dvorišču domačije. |
| Posebnosti za SP: – Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le en objekt, namenjen občasnemu bivanju, ter eno stavbo kot nezahtevni in eno stavbo kot enostavni objekt ter ograje in oporni zidovi. |
V 185. členu se v drugem odstavku zadnja vrstica tabele spremeni, tako da se glasi:
»
Posebnosti A | – V okviru kmetijskega gospodarstva (strnjeno območje stavbnih zemljišč posamezne kmetije) so možna odstopanja pri dopustni izrabi prostora ob pridobljenem pozitivnem mnenju občinske strokovne službe za urejanje prostora; – Smer slemena mora biti usklajena z okoliškimi objekti v enoti urejanja prostora. – Na območju kmetij je treba ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje. – Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo biti objekti pozicionirane tako, da se hrup usmerja v odprt naravni prostor. V projektu mora biti izkazano, da hrup dejavnosti ne bo vplival na kakovost bivanja ostalih stanovalcev v bližini. Žage in mizarske delavnice morajo imeti hrupni del – žago v zaprtih prostorih v objektu, usmerjen izven naselja oziroma na robu naselja in ustrezno odmaknjeno od sosednjega naselja. Zagotovljene morajo imeti zadostne parkirne in manipulativne površine na dvorišču domačije. | |
V 186. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CU Osrednja območja centralnih dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – Različne dejavnosti: trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, verske in podobne ter bivanje. |
Izključujoče dejavnosti | – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 11100 enostanovanjske stavbe; – 1121 dvostanovanjske stavbe; – 1122 tri- in večstanovanjske stavbe; – 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; – 121 gostinske stavbe; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, od tega niso dovoljene ne avtopralnice in ne avtomehanične delavnice; – 12420 garažne stavbe; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 1272 obredne stavbe; – 1274 le gasilski domovi; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
Zelene površine | FZP: 0,20 – Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 funkcionalnih dreves/ha. |
Največja dopustna izraba | FZ: 0,5 |
Največja višina | P+1N+M ali P+2N |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: Tlorisni tip ni določen. |
| Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. |
| Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti, hkrati pa se omogoči rešitve, ki predstavljajo dodane arhitekturne in oblikovalske vrednosti. |
| Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. – Dopustne so ravne strehe. V območjih varstva kulturne dediščine je za gradnjo ravnih streh treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. |
Posebnosti | – Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. – Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. |
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CD Druga območja centralnih dejavnosti |
Členitev podrobne namenske rabe | CDi Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | CDo Trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom | CDz Zdravstvena dejavnost | CDk Kulturna in verska dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. | – Trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt. | – Zdravstvo in socialno varstvo. | – Kulturna in verska dejavnost. |
Spremljajoče dejavnosti | – Ostale centralne dejavnosti, bivanje |
Izključujoče dejavnosti | – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 1265 stavbe za šport; – 11302 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; – 12420 garažne stavbe; – 1262 muzeji in knjižnice; – 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. | – 121 gostinske stavbe; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti od tega niso dovoljene ne avtopralnice in ne avtomehanične delavnice; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 12420 garažne stavbe. | – 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo; – 12420 garažne stavbe; – 1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. | – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo; – 1262 muzeji in knjižnice; – 12420 garažne stavbe; – 1272 obredne stavbe. |
| – 1274 le gasilski domovi; – dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. |
Zelene površine | FZP: 0,20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. | FZP: 0,20 |
| | | Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. |
Največja dopustna izraba | FZ: 0,4 | FZ: 0.35 | FZ: 0,4 | FZ: 0,4 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: Tlorisni tip ni predpisan. |
| Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. |
| Oblikovanj fasad: – Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. – Oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.). |
| Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico razen, kadar je prevladujoča (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici. – Dovoljene so tudi ravne strehe. |
Posebnosti | – Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. – Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje. – Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). – Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² in pomembnejših javnih stavb je potrebna izdelava najmanj štirih variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. |
V 187. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | IP Površine za industrijo | IG Gospodarske cone | IK Površine za kmetijsko proizvodnjo |
Osnovna dejavnost | – Industrijske dejavnosti. | – Trgovske in storitvene dejavnosti; – Poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje. | – Kmetijska proizvodnja, reja živali. |
Spremljajoče dejavnosti | – Promet in skladiščenje; – Poslovne, obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti; – Dejavnost gostinstva, če služi tem območjem. | – Gostinstvo in turizem; – Javna uprava; – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. | – Skladiščenje; – Izobraževanje; – Poslovne dejavnosti; – Trgovina na drobno. |
Izključujoče dejavnosti | – Bivanje, družbene dejavnosti. | – Bivanje. | – Bivanje. |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 125 industrijske in skladiščne stavbe. | – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 125 industrijske in skladiščne stavbe. | – 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe; – 125 industrijske in skladiščne stavbe (če služijo kmetijski proizvodnji). |
| – Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. |
Zelene površine | FZP: 0,20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. |
Največja dopustna izraba | FZ: 0,65 | FZ: 0.65 | FZ: 0.65 |
Največja višina | 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). | 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). | 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: Tlorisni tip ni določen. |
| Višinski gabarit: – Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov iste namembnosti, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja, v katerem se gradi (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). – Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb. |
| Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. – Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje. – Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti. |
| Oblikovanje streh: – Dovoljene so ravne strehe. – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. – Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. – Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene. – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. – Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn. – Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. |
Posebnosti | – Objekti za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje. – Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih objektih in zavarovanih območjih, stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. – Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur – Za preseganje določb posebnosti je potrebna izdelava OPPN. |
V 188. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba | BT Površine za turizem | BC Športni centri | BD Površine drugih območij |
Osnovna dejavnost | – Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev). | – Športne aktivnosti, prireditve, rekreacija. | – Nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori. |
Spremljajoče dejavnosti | – Družbene dejavnosti; – Poslovne dejavnosti; – Trgovske in storitvene dejavnosti; – Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. | – Družbene dejavnosti; – Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. | – Poslovne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | – Bivanje; – Proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje; – Trgovina na debelo. | – Bivanje; – Proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje. |
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 121 gostinske stavbe; – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo. | | – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo; |
| | – 12112 gostilne, restavracije, točilnice; |
| – 12650 stavbe za šport; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; – 12420 garažne stavbe (za potrebe območja). – Dovoljena je gradnja objektov, ki so v javnem lokalnem interesu, in gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
Zelene površine | FZP: 0,30 | FZP: 0.30 | FZP: 0.20 |
Število funkcionalnih dreves | 30/ha | 30/ha | |
Največja dopustna izraba | FZ: 0,5 | FZ: 0.3 | FZ: 0.35 |
Največja višina | 13 m | 10 m | 11 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | Tlorisni tip: Pri tlorisnih tipih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani tipi za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. | |
| Višinski gabarit: – Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. | |
| Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. – Pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SSe oziroma iz tabel SK. |
| Oblikovanje streh: – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. – Za objekte znotraj kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene. – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. – Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn. – Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. |
Posebnosti | – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore. – Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. |
V 189. členu se v drugem odstavku vrstica tabele »Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin« spremeni, tako da se glasi:
»
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin | | – Etažnost objektov: P. – Objekti in ureditve morajo biti po celotnem kompleksu/enotah urejanja prostora oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. |
V 190. členu se v tabeli v vrstici »Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov« v drugi alineji beseda »vodovodi« nadomesti z besedo »cevovodi«.
V 191. členu se v tabeli vrstica »Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov« spremeni, tako da se glasi:
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov | – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije ipd.; – 211 ceste; – 212 železniške proge; – 214 mostovi, viadukti, predori in podhodi; – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 12303 oskrbne postaje; – Drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa. |
V 195. členu se v drugem odstavku v tabeli vrstica »Dopustna dela, gradnje in druge prostorske ureditve« spremeni, tako da se glasi:
»
Dopustna dela, gradnje in druge prostorske ureditve | – Enostavni in nezahtevni objekti v skladu s Prilogo 1, razen kleti in vinske kleti. – Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. – Objekti, ki po velikosti ne smejo presegati nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, se lahko izvaja le na podlagi Priloge 1. – Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, opazovalnica, lovska preža ali ptičja opazovalnica). – Pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. – Raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. – Gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti. – Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. – Dostopi do novo predvidenih objektov, skladnih s prostorskim aktom. – Rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustna je tudi gradnja objektov, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. – Smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. |
V 199. členu se v prvem odstavku v tretji alineji črta beseda »Gradnje« ter vejica za njo, beseda »rekonstrukcije« pa se začne z veliko začetnico.
V 202. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote oziroma podenote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2, razen za enoto VC-10, za katero so podana določila v naslednjih členih.«.
Pred 203. člen se doda naslov, ki se glasi:
»17.1 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP VC-10«.
203. člen se spremeni, tako da se glasi:
»203. člen
(Splošne usmeritve za območje EUP VC-10)
(1) Sestavni del posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za območje VC-10 so tudi grafične priloge v mapi številka 2 izvedbenega dela OPN, ki jih sestavljajo naslednji listi:
List št. 1: Prikaz ureditvenega območja M 1:3000
List št. 2: Prikaz enot in podenot urejanja prostora M 1:3000
List št. 3: Inventarizacija parkirišč, utrjenih površin in poti M 1:3000
List št. 4: Inventarizacija objektov M 1:3000
List št. 5: Ureditvena situacija M 1:3000
List št. 6: Ureditvena situacija EUP VC-10- 3 M 1:1000
(2) Območje Arboretuma Volčji Potok je del kulturnega spomenika, za katerega na celotnem območju veljajo načela varstva in urejanja:
– Ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti;
– Podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika;
– Za vse posege na območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki se izdajajo v skladu z aktom o razglasitvi kulturnega spomenika ali določbami prostorskega akta;
– Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– Na območju kulturnega spomenika ni dovoljeno graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP, izjemoma se lahko umestijo objekti, ki pripomorejo k razvoju spomenika s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine;
– na območju spomenika ni dovoljeno reklamiranje sponzorjev, razen v primerih in na način, ki je izrecno naveden za posamezno podenoto EUP.
(3) Za prostorske ureditve, ki presegajo določila OPN, se pripravi OPPN.
(4) Enota urejanja prostora VC-10 je členjena na podenote, ki so členjene na manjša zaključena območja. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih območjih so naslednji:«.
Za 203. členom se doda nov 203.a člen, ki se glasi:
(Členitev območja EUP VC-10)
(1) Območje načrtovane prostorske ureditve obsega območje kulturnega spomenika brez vplivnega območja in je opredeljeno kot EUP VC-10. Območje je razvidno iz Lista 1 in se ureja s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji.
(2) Za potrebe ohranjanja in podrobnega načrtovanja se območje VC-10 deli na podenote urejanja prostora ter manjša zaključena območja znotraj podenot.
1. VC-10-1 Zgodovinsko jedro parka, ki se deli na manjša zaključena območja:
– VC-10-1a Francoski vrt, spodnji in zgornji angleški park,
– VC-10-1b Južni travnik,
– VC-10-1c Volčji hrib z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem,
– VC-10-1d Hujska loka in Jelova draga,
– VC-10-1e Rusula,
– VC-10-1f Etno botanična enota;
2. VC-10-2 Drevesnica;
3. VC-10-3 Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem, ki se deli na manjša zaključena območja:
– 10-3a Vstopno območje,
– 10-3b Območje prodajnega centra s parkiriščem,
– 10-3c Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene,
– VC-10-3d Območje programske poti z razstavnimi površinami,
– VC-10-3e Območje informacijsko prireditvenega središča,
– VC-10-3f Območje rozarija,
– VC-10-3g Območje parkirišča pri prodajnem centru;
4. VC-10-4 Parkirišče za obiskovalce;
5. VC-10-5 Parkirišče za obiskovalce (v območju DPN);
6. VC-10-6 Občasno parkirišče za obiskovalce (v območju DPN);
7. VC-10-7 Parkirišče za obiskovalce.
(3) Delitev območja EUP VC-10 na enote in podenote urejanja prostora ter podrobnejše členitve je razvidno iz Lista 2.«.
76. člen
Doda se nov 203.b člen, ki se glasi:
(Arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev na območju EUP VC-10)
Opis in razlogi za nove ureditve
(1) Območje kulturnega spomenika se deli na enote in podenote urejanja prostora z opredeljenimi rešitvami in ukrepi glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in razvojnih možnosti, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varovanja okolja, naravnih virov in naravnih vrednot, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnosti izvedbe prostorske ureditve ter velikosti dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2) V območju Zgodovinskega jedra parka (VC-10-1) ni predvidenih večjih novih ureditev. Predvideno je le vzdrževanje in po potrebi prenova. Dopustne so manjše ureditve, ki se nanašajo predvsem na vrnitev v prejšnje stanje (npr. sanacijo degradiranih površin, odstranitev reklamnih objektov, prestavitev otroškega igrišča in gostinske dejavnosti v območje Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem (VC-10-3) ter racionalizacijo komunikacijskih povezav (sprehajalnih poti), ki predvideva tudi ukinitev nekaterih novejših sprehajalnih poti, ki so se izkazale za nefunkcionalne, in na vzpostavitev nekaterih novih povezav in parkovnih ureditev, ki so opredeljene v PPIP za posamezno podenoto. Dopustna je obnova in programska nadgraditev grajskih ruševin na Volčjem hribu in parka na območju nekdanjega dvorca. V območju Zgodovinskega jedra parka (VC-10-1) se gostinstvo lahko ohrani le v primeru, da se dejavnost umesti v enega od obstoječih objektov (galerijo ali paviljon) ali nov objekt na območju nekdanjega dvorca.
(3) Nova parkovna prizorišča, območja katerih so določena s tem prostorskim aktom (PPIP), so možna le na podlagi načrtov, ki bodo nove ureditve utemeljili in jih povezali s celoto.
(4) Za območja, kjer nova prizorišča niso predvidena, se na podlagi zgodovinskih virov in konservatorskih izhodišč izdela načrt obnove in vzdrževanja zaključenih parkovnih prizorišč, za vsako območje posebej.
(5) Večje preureditve so predvidene v enoti urejanja prostora: Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem (VC-10-3), kjer je zaradi izboljšane infrastrukture za obiskovalce predvidena preureditev vstopnega dela z novogradnjo vstopnega objekta, preureditev prodajnega centra z novogradnjo objekta trgovine, vzpostavitev informacijsko prireditvenega središča, vključujoč prenovo Pristave, ureditev zunanjih površin in gradnjo Oranžerije ter povezovalnega objekta in ureditev območja programske poti z razstavnimi površinami.
(6) Zaradi prostorske reorganizacije v podenoti VC-10-3 je v območju VC-10-3c predvidena tudi gradnja novega servisnega prostora, ki bo nadomestil pokrite površine, ki bodo ukinjene zaradi izčiščenja območja VC-10-3e (površina južno od Pristave).«.
Doda se nov 203.c člen, ki se glasi:
(Posebni prostorsko izvedbeni pogoji na območju EUP VC-10)
(1) Območje je kulturni spomenik, za katerega na celotnem območju veljajo načela varstva in urejanja:
– ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika,
– zagotavljanje take predstavitve območja in njegovih vrednot, ki ni v nasprotju z varovanjem celote in njegovih delov,
– za vse posege na območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine Ministrstva za kulturo,
– na območju kulturnega spomenika ni dovoljeno graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP,
– na območju spomenika reklamiranje sponzorjev ni dovoljeno, razen v primerih in na način, ki je izrecno naveden za posamezno podenoto EUP,
– za celostno podobo, označevanje spomenika, parkovno opremo in način predstavitve sponzorjev, se izdela katalog, ki ga pripravi Javni zavod Arboretum Volčji Potok (v nadaljevanju: JZ AVP) in potrdi ZVKDS,
– na območju kulturnega spomenika je dopustno sonaravno urejanje vodotokov in jezerc z namenom ohranjanja parkovnih prizorišč in urejanja njihove ekološke stabilnosti,
– dopustna je faznost izvedbe. Do izvedbe končnih prostorskih rešitev so dovoljena tekoča vzdrževalna dela,
– prenova ima prednost pred novogradnjo.
(2) Če ta člen ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju VC-10-2 in VC-10-3 dopustna tudi gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
– gradnja objektov, vodov in naprav za namakanje, razsvetljavo, ter ostale gospodarske javne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– vodnogospodarske ureditve.«.
Doda se nov 203.č člen, ki se glasi:
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za podenoto VC-10-1 Zgodovinsko jedro parka)
(1) Prostorska enota VC-10-1 obsega območje Francoskega vrta, Spodnjega in Zgornjega angleškega parka, Južnega travnika, Volčjega hriba z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem, Hujske loke in Jelove drage, Rusule in novo načrtovane Etno botanične enote.
(2) Na območju Zgodovinskega jedra parka ima varstvo in ohranjanje kulturnih vrednot prednost pred novimi ureditvami, zato v območju EUP VC-10-1 ni dovoljeno:
– spreminjati oblike in značaja poti, razen tistih, ki so posebej navedene za posamezno podenoto EUP,
– napeljevati komunalnih vodov, razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP,
– spreminjati vrtno-arhitekturne zasnove parkovnih površin,
– odstranjevati drevja in grmovnic, razen tistega, ki je bolno ali poškodovano v naravni ujmi in to le v primeru, ko ga ni več mogoče rešiti z negovalnimi ukrepi,
– dosajati novih rastlinskih osebkov, razen tistih, ki izhajajo iz Načrta upravljanja oziroma iz načrtov krajinske arhitekture, pripravljenih za ureditve, ki jih predvideva PPIP za posamezno podenoto,
– uničevati ali poškodovati drevja in grmovja ter trgati cvetja,
– uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovnih objektov (vodnjakov, plastik), ki so del oblikovalske zasnove, ali nameščati nove parkovne opreme, ki ni v skladu s katalogom opreme, ki ga pripravi JZ AVP in potrdi ZVKDS,
– spreminjati ekoloških pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja,
– nabirati semen, razen nabiranja semen s strani upravljavca v raziskovalne in gojitvene namene,
– izvajati golosekov v gozdu,
– reklamirati sponzorjev,
– voziti se s čolni po jezeru (razen za potrebe vzdrževanja),
– voziti se z motornimi vozili (razen za potrebe vzdrževanja, oskrbe, raziskovanja, intervencij in zagotavljanja organizirane dostopnosti spomenika).
(3) Iz območja VC-10-1 je treba v roku 5 let po sprejemu tega dokumenta umakniti vse reklame, objekte in naprave, ki nimajo spomeniške vrednosti oziroma so v nasprotju z varovanimi vrednotami kulturnega spomenika. V ta namen ZVKDS v sodelovanju z JZ AVP pripravi seznam objektov in naprav, ki jih je treba umakniti iz območja spomenika. Na območju VC-10-1 so dopustne le tiste nove ureditve, ki so izrecno navedene za posamezno podenoto EUP. Za nove ureditve se izdela načrt krajinske arhitekture.
(4) Umestitev dogodkov na območje VC-10-1 je dopustna le izjemoma in to le na podlagi predhodno izdelanega načrta postavitve, ki ga pripravi JZ AVP in potrdi ZVKDS. V načrtu mora biti določen tudi rok, v katerem se dogodek zaključi in se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje. Nobena začasna postavitev, povezana z dogodkom, ne sme posegati v območje koreninskega sistema dreves oziroma krošenj ali na vodne površine in ne sme kako drugače ogrožati spomeniške substance Arboretuma.
(5) Dovoljeno je redno vzdrževanje, s katerim se ne vnaša novih materialov in oblik. Za kompleksnejše in obsežnejše prenove ZVKDS po potrebi določi izdelavo konservatorsko-restavratorskega načrta.«.
Doda se nov 203.d člen, ki se glasi:
(VC-10-1a Francoski vrt, spodnji in zgornji angleški park)
(1) Za prenovo parkovnih prizorišč, ki morajo ohraniti zgodovinski značaj, in za prenovo jezerc z vodotoki se po potrebi izdela konservatorsko restavratorski projekt.
(2) Dopustna je obnova in programska nadgraditev parka na območju nekdanjega dvorca, v ta namen se dopusti gradnja infrastrukturnih objektov. Pred načrtovanjem obnove in programske nadgraditve parka na območju nekdanjega dvorca je treba izvesti predhodne arheološke raziskave in raziskati nastanek ter razvoj nekdanjega dvorca, ki lahko vpliva na umestitev morebitnega novega objekta na tem območju. Za izbiro najustreznejše rešitve na območju nekdanjega dvorca se ob upoštevanju rezultatov predhodnih arheoloških raziskav in posebnih strokovnih podlag, razpiše krajinsko arhitekturni natečaj. Območje obravnave in podrobna vsebina posebnih strokovnih podlag, ki jih pripravi ZVKDS, se določi s projektno nalogo, ki se predhodno uskladi med Ministrstvom za kulturo, ZVKDS in upravljavcem parka. S posebnimi strokovnimi podlagami se prouči varovane prvine na obravnavanem območju, vključno z odnosom novega objekta oziroma programske nadgraditve do zasnove celotnega parka, ter pripravi usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika.
(3) Dopustna je ureditev dveh novih povezovalnih peščenih poti, ene v zgornjem in ene v spodnjem angleškem parku, v širini največ 2 m, ki se smiselno vpneta med obstoječo mrežo poti, nasade in v konfiguracijo terena. Potek obeh poti je prikazan na Listu 5 – Ureditvena situacija.
(4) Do vzpostavitve gostinske ponudbe v Pristavi se lahko ohrani gostinski paviljon na obstoječi lokaciji. Gostinska ponudba se lahko prestavi v druge stavbe v tem območju ali v območje VC-10-3e. Po vzpostavitvi gostinske ponudbe v Pristavi, se gostinska ponudba v tej podenoti lahko ohrani le v primeru, da se dejavnost umesti v enega od obstoječih objektov na tem območju.
(5) Izjemoma je dopustno do Galerije, Paviljona in objekta na območju nekdanjega dvorca napeljati infrastrukturne vode za potrebe oživljanja in prezentacije spomenika ter za znanstveno-raziskovalne dejavnosti na način, da se ohranja celovitost in prostorska pričevalnost ter vizualna integriteta spomenika.«.
Doda se nov 203.e člen, ki se glasi:
(1) Peščeno pot, ki pelje po jugozahodnem in jugovzhodnem robnem delu območja, je dopustno preurediti tako, da bo ob njej mogoče predstaviti nove arboretske zbirke dreves in grmovnic. Pot se mestoma lahko podvoji, če je to potrebno zaradi odpiranja zanimivih pogledov ali boljše predstavitve rastlinskih kompozicij. Pot mora biti speljana v mehkih linijah. Nova pot se lahko na obstoječ sistem poti naveže največ trikrat (na začetku tik za vstopom v Arboretum in na koncu pri Etno botanični enoti, kjer ima lahko urejeni dve navezavi). Travnik se ohranja kot odprta travna ploskev s posameznimi drevesi ali drevesnimi skupinami, ki pa ne smejo zapirati zanimivih pogledov. Kostanjev drevored na severozahodni strani območja do nove točke vstopa se ohranja v celoti. Za zgoraj opisano novo parkovno ureditev je treba izdelati izvedbeni načrt krajinske arhitekture.
(2) Glavni vhod se ohrani v osi drevoreda. Podrobnejši opis ureditve od vstopnih vrat do ceste je podan v okviru predstavitve ureditve Vstopnega območja VC-10-3a.
(3) Območje v varovalnem pasu plinovoda in južno od pasu se lahko preuredi v občasno zeleno parkirišče (na utrjeni tratni površini) s prometno navezavo na glavno parkirišče.«.
Doda se nov 203.f člen, ki se glasi:
(VC-10-1c Volčji hrib z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem)
(1) Za arheološko območje Volčji Potok – Stari grad, EŠD 9912 velja varstveni režim, ki je določen v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Za celoten projekt sanacije in prezentacije ruševin starega gradu morajo biti izvedene predhodne arheološke raziskave in izdelan konservatorski načrt.
(2) Na hribu se ohranjajo gozdne združbe in mreža gozdnih poti. Dovoljen je panoramski posek za odpiranje pogledov z območja grajskih ruševin.«.
Doda se nov 203.g člen, ki se glasi:
(VC-10-1d Hujska loka in Jelova draga)
(1) Južno od obstoječe poti je dopustno urediti novo gozdno pot, ki bo delno urejena kot leseni mostovž. Mestoma je dopustno urediti razširitev za ureditev počivališča. Mostovž in počivališče se oblikuje tako, da ograje niso potrebne. Nova pot se na obstoječo navezuje največ trikrat (na začetku, na koncu in enkrat vmes). Širina nove poti je največ 2 m.
(2) Nove ureditve se podrejajo naravnim danostim območja. Pot mora biti speljana v mehkih linijah.
(3) Za ureditev poti je treba izdelati načrt krajinske arhitekture. V območju je dopustno urediti peščeno povezovalno pot od spodnjega angleškega parka do servisnega vstopa v širini največ 2 m. Nova povezovalna pot in območje načrtovane nove ureditve so prikazane na Listu 5 – Ureditvena situacija. Za nove ureditve je treba izdelati krajinsko arhitekturni načrt.«.
Doda se nov 203.h člen, ki se glasi:
Rusula se ureja kot novo parkovno prizorišče. Nove ureditve se prilagodijo obstoječim naravnim danostim. Za ureditev poti in nove zasaditve je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.«.
Doda se nov 203.i člen, ki se glasi:
(VC-10-1f Etno botanična enota)
(1) V območju se prikaže posamezne elemente kmečkega gospodarstva: lesena kašča, kmečki vrt (gartelc), čebelnjak in sadovnjak.
(2) Za posege na to območje je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.«.
Doda se nov 203.j člen, ki se glasi:
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za podenoto VC-10-2 Drevesnica)
(1) Površine so namenjene pridelavi in vzgoji sadik.
(2) Del območja je namenjen bio-kompostarni za lastne potrebe.
(3) Dopustna je postavitev pritličnega objekta (dimenzij do 50 m2 nadkritega odprtega prostora in 50 m2 nadkritega zaprtega prostora) za potrebe zaposlenih v Drevesnici.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je ob odstranitvi vseh skladiščnih (odprtih in zaprtih) prostorov iz VC-10-3d dopustno postaviti montažne objekte za skladišča in potrebe zaposlenih v Drevesnic (pisarna, garderobe, sanitarni prostori) tlorisnih velikosti skupaj z nadstreški maksimalno do 600 m2.
(5) Višinski gabariti objekta ne smejo presegati višine 3,5 m.
(6) Vzhodni rob se ureja kot zelena bariera iz drevesnega in grmovnega sloja, da se prepreči vidni stik med proizvodnim delom (Drevesnico) in parkom.
(7) Z zasaditvijo zelene bariere se zastira pogled na objekt in drevesnico iz parka.«.
Doda se nov 203.k člen, ki se glasi:
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za podenoto VC-10-3 Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem)
Prostorska ureditev podenote VC-10-3 je prikazana na Listu 6: Ureditvena situacija EUP VC- 10-3 M 1:1000.«.
Doda se nov 203.l člen, ki se glasi:
(VC-10-3a Vstopno območje)
(1) Vstopno območje zavzema prostor med Območjem prodajnega centra s parkiriščem na severni strani (VC-10-3b), regionalno cesto na zahodni strani, osjo drevoreda kot dela Južnega travnika na južni strani (VC-10-1b) in Območjem programske poti z razstavnimi površinami na vzhodni strani (VC-10-3d). Na vzhodnem robu se območje zaključi z novim vstopnim objektom in ograjo.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3a so sledeči:
1. Logistika:
Nov vstopni objekt je organiziran skladno s funkcijo prodaje kart ter dostopanja v park in izhoda iz njega.
– V Arboretum se vstopa skozi drevored, ali neposredno skozi vrata umeščena v osi drevoreda, kjer je glavni vhod, ali skozi vstopni objekt, ki se na južni strani prekop sistema za kontrolo vstopnic poveže z drevoredom.
– Iz Arboretuma se izstopa skozi vrata v drevoredu ali preko vstopnega objekta, v katerega se pri izhodu iz parka lahko vstopi neposredno iz ogledne poti na vzhodni strani vstopnega objekta.
– Infrastrukturni blok se lahko ohranja. Lahko se umesti v sklop sanitarij s servisnimi prostori.
2. Rušitve:
Predvidene so rušitve vseh objektov in tlakov, odstranitev vseh komercialnih reklamnih elementov, začasnih objektov in elementov urbane opreme. Rušitve se izvajajo povezano z gradnjo novih objektov in urejanjem zunanjih površin.
3. Novogradnje:
– Obstoječi vstopni objekt sestavljata osnovna in sanitarna enota. Kot razširitev obstoječega vstopnega objekta s sanitarno enoto, se dopusti gradnja gostinske enote.
– Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov za čas trajanja kratkotrajnih prireditev (vikend dogodki, prazniki). Vsi začasni objekti se odstranijo z zaključkom prireditve. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju, v katerem se določi tudi rok, v katerem se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje.
4. Namembnost vstopnega objekta:
– Prodaja kart in promocijskega materiala (razglednice, publikacije, spominki), posredovanje informacij, sanitarije, kavarna, infrastruktura za funkcioniranje objekta.
5. Velikost in oblikovanje objekta:
– Vstopni objekt sestavljen iz osnovne enote, tlorisa skupaj z nadstreški do: 20,00 m x 8,00 m, sanitarne enote z ogrevalnim sistemom, tlorisa do 13,00 m x 8,00 m ter gostinske enote, tlorisa do 12,00 m x 8 m, z odmikom od infrastrukturnega bloka. Vsi objekti so višine do 3,20 m. Objekt se lahko z gostinsko enoto nadaljuje v območje VC 10-3b v skladu z obstoječo arhitekturo, v isti liniji objekta.
– Na strehi ali fasadah ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov. Oznaka spomenika oziroma napis: »ARBORETUM VOLČJI POTOK« mora biti zasnovan kot integralni del arhitekture. Dopustne so oznake izključno za potrebe označevanja vhoda, izhoda in sanitarij.
6. Oblikovanje zunanjih površin:
– Obstoječi varovani elementi ureditve, ki se ohranjajo in predstavljajo hrbtenico novih krajinskih ureditev, so: osrednja komunikacijska os s kostanjevim drevoredom, metasekvoje, ki rastejo v skupini in posamezno, potok in obstoječ relief (ravnina).
– V osrednji vstopni osi s kostanjevim drevoredom se ohranja obstoječa peščena pot v obstoječih gabaritih. Bolna in poškodovana drevesa kostanjev med cesto in vhodom v park se lahko odstranijo in se ne nadomeščajo z novimi. Do končne ureditve območja južno od poti med osjo drevoreda in Območjem prodajnega centra s parkiriščem odstranitev zdravih kostanjev ni dopustna.
– Ohranjajo se vse metasekvoje, saj dajejo vhodu poseben značaj.
– Potok se ohrani kot površinski vodotok s sonaravno oblikovanimi brežinami. Potok je pred vhodom v Arboretum dopustno premostiti največ dvakrat. Premostitev naj se oblikuje, če se le da, brez ograj.
– Relief se ne spreminja.
– Med potekom prenove, je treba drevesa zaščititi skladno z veljavnimi mednarodnimi standardi SIST DIN 18920:2019 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih sestojev in nasadov pri gradbenih posegih.
7. Koncept nove ureditve vstopnega območja:
– Zasnova mora ob vključitvi varovanih vrednot (obstoječa os drevoreda, metasekvoje, potok, obstoječ relief) zagotoviti jasno organizacijo prostora in prepoznavnost vhoda v Arboretum. Vzpostaviti mora hierarhijo poti in omogočiti funkcionalne povezave. Obstoječe vrednote se morajo z novimi ureditvami združiti v novo kakovostno krajinsko ureditev.
– Osrednji element ureditve ostaja vstopna os, prostor okrog nje pa se postopno čisti oziroma odpira (bolni in posušeni kostanji se ne nadomeščajo z novimi). Med skupino metasekvoj in drevored se ne sadi novih dreves (izjema drevo na križišču poti), tako da se okrog peščene poti v osi vhoda dolgoročno oblikuje »lijak«, ki vodi obiskovalca do vhoda v Arboretum.
– Na severnem robu (na meji z območjem VC-10-3b) se zasadi gosta drevesna struktura – gaj. Južni rob gaja se oblikuje sproščeno pred sanitarno in gostinsko enoto se drevesni nasad razširi, tako da delno prikrije objekt in ga v pogledih s ceste optično skrajša.
– Med obema vegetacijskima strukturama (gaj na severu in sekvoje na jugu) ter vstopnim objektom se odpre (izčisti) prostor (ohrani se soliterna sekvoja) in se uredi kot večnamenska utrjena, pretežno travnata površina z neizrazito oblikovanim prehodom v neutrjene travne površine tako, da vizualno ne konkurira vstopni osi. Vstopna os bo tudi v novi ureditvi ohranila osrednjo pozornost in bo poleg vstopnega objekta edina linijska struktura (poteza) v prostoru. Vstopni objekt se mehča z drevesno vegetacijo, vstopna os pa poudarja s čiščenjem vegetacije po principu lijaka, ki se izteče na vhod v drevoredu. Utrjevanje terena pod krošnjami obstoječih in novih dreves ni dopustno.
– Zbirna, večnamenska površina, tako imenovana »zelena večnamenska površina« se oblikuje neformalno in omogoča sproščeno prepletanje naravnih elementov (travnih površin, dreves) s funkcionalnimi potrebami. Zasnovana je kot pohodna tratna površina – z uporabo tlakovcev v kombinaciji s trato (tratnih rušnikov) oziroma trate na grušču.
– Oblikuje se tako, da ne usmerja gibanja v prostoru, hkrati pa omogoča gibanje v vse smeri.
– V jugozahodnem delu Vstopnega območja se vzpostavi sekundarna peš povezava med parkiriščem (VC-10-3g) in prodajnim centrom (VC-10-3b). Pot v večjem delu poteka po že vzpostavljeni trasi. Pot je podrejena osrednji komunikacijski osi in je od nje ožja. Pot je lahko peščena ali tlakovana (tlak v pesku, ki ni vizualno izstopajoč), če bo tlakovana, se na lokaciji osrednje peščene poti tlak prekine.
– Koncept novih zasaditev se podreja ohranjanju vitalne obstoječe drevnine v navezavi na koncept preureditve Vstopnega območja. Poleg predvidene nove zasaditve drevesnega gaja med Vstopnim območjem in prodajnim centrom se predvideva še zasaditev posameznih dreves ali njihovih skupin pred objektom sanitarne enote in pretežno v spodnjem, zahodnem delu območja.
– Za urbano opremo se uporabi avtohtone in naravne materiale (kamen, les). Oblikovno se jo uskladi s strukturo in naborom materialov vstopnega objekta. Urbana oprema in razsvetljava se poenotita z opremo v območju VC-10-3d in obratno.
– Razsvetljava se v celoti podreja funkcionalnosti in organizaciji vstopnih poti in površin. Hierarhijo poti je treba upoštevati tudi pri razsvetljavi.
– Oprema se v prostor umesti diskretno, tako da ne predstavlja poudarkov v prostoru.
8. Prometna ureditev:
– Vse notranje površine za motorni promet se ukinejo. Območje se nameni pešcem. Osrednja komunikacija območja je obstoječa peščena pot skozi drevored. Sekundarno (novo) komunikacijo predstavlja pešpot, ki povezuje parkirišče (VC-10-3g) s prodajnim centrom (VC-10-3b). Hierarhija poti se mora odražati v oblikovanju, materialih in opremi.
– Peš komunikacija v vse smeri je možna preko zelene večnamenske površine.
– Z vozili bo območje dostopno le za vzdrževanje in intervencijo, izjemoma je dopusten protokolarni dovoz.
– Pri urejanju državne ceste (Radomlje–Kamnik), ki poteka mimo spomenika (zahodni rob) je treba za prometne ureditve izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
9. Faze izvedbe:
– Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi.
– Mogoča je fazna izvedba, prioritetno se uredi območje z vstopnim objektom vzhodno od nove povezovalne pešpoti, potem še območje med pešpotjo in regionalno cesto. Odstranitev dreves (kostanjev) naj sledi naravnemu odmiranju dreves, ko je njegovo stanje vitalnosti takšno, da drevo ne izkazuje več osnovnih lastnosti drevesnega habitusa (deblo – krošnja), ali predstavlja nevarnost za obiskovalce.«.
Doda se nov 203.m člen, ki se glasi:
(VC-10-3b Območje prodajnega centra s parkiriščem)
(1) Območje meji na južni strani z Vstopnim območjem (VC-10-3a), na zahodni strani z regionalno cesto, na severni z lokalno cesto, na vzhodni strani z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VC-10-3c) in Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d).
(2) Območje prodajnega centra s parkiriščem se reorganizira in posodobi. Zasnovano je kot kombinacija zaprtih prodajnih prostorov, prodajnih rastlinjakov, zunanjih prodajnih površin, manipulativnih površin, zelenih parkirišč in krajinske ureditve ob obeh cestah na severni in zahodni strani.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3b so sledeči:
1. Logistika:
– S parkirišča obiskovalci prodajnega centra dostopajo preko trgovine in prodajnih rastlinjakov do zunanjih prodajnih površin. Dostava robe poteka preko dostopa ob obstoječem steklenjaku. Območje prodajnega centra s parkiriščem je povezano z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VC-10-3c) ob vzdolžni fasadi obstoječega steklenjaka.
– Obiskovalci prodajnega centra imajo možnost odvoza robe z avtomobilom.
2. Rušitve:
– Predvidena je rušitev trgovine, vseh pomožnih objektov (nadstreškov, plastenjakov ipd.) in vseh elementov zunanje ureditve (mostički, tlakovane površine, ograje ...);
– Ukine se obstoječi uvoz z lokalne ceste;
– Obstoječe parkirišče (80 PM) med cesto in trgovino se dodatno zasadi z drevesi v smeri proti VC-10-3a in proti cesti;
– Obstoječi prizidani del steklenjaka, ki se nahaja na Območju prodajnega centra s parkiriščem, se po izgradnji prodajnega centra lahko odstrani ali prestavi na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti (VC-10-3c), prodajne površine se nadomestijo v novem objektu prodajnega centra.
3. Novogradnje:
– Predvidena je novogradnja prodajnega centra s prodajnimi rastlinjaki in ureditvijo zunanjih prodajnih površin.
– Parkirne površine se preuredijo in prerazporedijo, deloma zahodno in deloma severno od trgovine.
4. Namembnost novega objekta:
– Prodaja rastlin in vrtne opreme.
5. Velikost in oblikovanje objekta:
– Zazidljive površine so določene z gradbeno mejo, prikazano na Listu 6: Ureditvena situacija EUP VC-10-3. Faktor zazidanosti (upošteva se površina znotraj določenih gradbenih mej – skupna površina območja 3.300 m2, zazidana površina zemljišča 1.500 m2) je maksimalno 0,45, tako da je zagotovljeno dovolj prostora za oblikovanje zelenih robov in ureditev zunanjih prodajnih površin. Objekt trgovine in vse ureditve morajo zadostiti estetskim kriterijem (skladnost materialov in oblik, skladnost z okoljem) in morajo biti podrejene Zgodovinskemu jedru parka in Vstopnemu območju, ki mora ohraniti prostorsko prepoznavnost.
– Novi objekt prodajnega centra je oblikovan kot niz ali sestav vzdolžnih lamel, ki se lahko tlorisno zamikajo.
– Glavno fasado na jugozahodni fasadi tvori vstopni objekt prodajnega centra, ki se v gabaritih in oblikovanju fasade podreja oziroma sklada z vstopnim objektom (je pritličen, največja višina je 4 m, merjeno od točke obstoječega utrjenega terena do kapi, objekt ima ravno streho).
– Za njim se lahko nizajo objekti – prodajni rastlinjaki z največjo višino objektov 4 m (merjeno od točke utrjenega terena do kapu) oziroma 7,5 m (merjeno od točke utrjenega terena do slemena), streha je praviloma steklena in dvokapna (glede na tehnologijo rastlinjaka); rastlinjaki so objekti iz konstrukcije in steklenih površin; dopustna je delna poglobitev rastlinjaka pod koto utrjenega terena, da se s tem zniža višinski gabarit.
– Na streho ali fasade ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov.
– Oznaka trgovine mora biti zasnovana kot integralni del arhitekture.
– Obstoječi prodajni del steklenjaka se do izgradnje novega vrtnega centra ohranja za trgovino, potem se lahko odstrani ali uporabi za proizvodnjo.
6. Oblikovanje zunanjih površin:
– Zunanje ureditve obsegajo drevesno ozelenitev na južni, zahodni in severni meji območja, ureditev zelenih parkirišč in ureditev zunanjih prodajnih površin – prodajnega vrta. Z zunanjo ureditvijo in zasaditvami se površine prodajnega centra in parkirišč intenzivno zasadi z drevesi Izbor drevnine z različnimi habitusi vizualno spaja objekte s parkovnimi površinami. Med prodajnim centrom in Vstopnim območjem je predviden nezazidljiv zeleni pas (vsaj 17 m), ki se ga intenzivno zasadi z drevjem – vmesno zeleno območje deluje kot cezura med vrtnim centrom in Vstopnim območjem. Zunanji robovi proti cesti na zahodu in severu in proti Vstopnemu območju se krajinsko uredijo – zelene cezure v obliki drevesnega gaja. Vse ureditve se izvajajo v organskih linijah. Zasaditev drevnine na parkirišču se izvede v neformalnih potezah, vsaj eno drevo na 3 PM.
7. Prometna ureditev:
– Uredita se dva dostopa za avtomobile: eden za uvoz in izvoz s parkirišča in eden za dostavo in prevzem materiala (npr. večje sadike). S peš potjo se območje poveže z Vstopnim območjem (VC-10-3a). Uredi se tudi notranja povezava z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VC-10-3c).
– Pri urejanju državne ceste (Radomlje–Kamnik), ki poteka mimo spomenika (zahodni rob) je treba za prometne ureditve izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
8. Faze izvedbe:
– Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3b poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
9. Ostalo:
– Znotraj Območja prodajnega centra s parkiriščem je dovoljena predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje parka in razvoj arboretske zbirke, tako da reklame niso vidne iz parka in zunanjih javnih površin parka.
– Ureditev kavarne v sklopu vhodnega objekta lahko z arhitekturo in zunanjo ureditvijo iz območja VC-10-3a seže v območje VC-10-3b v skladu z obstoječo arhitekturo. Del, ki pripada kavarni, se lahko funkcionalno loči od prodajnega centra ali se vzpostavi povezavo med njima za stranke. Dostop za servis in dostavo do gostinskega objekta se uredi skozi vrtni center.«.
Doda se nov 203.n člen, ki se glasi:
(VC-10-3c Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene)
(1) Območje na severu meji z lokalno cesto, na jugovzhodu meja poteka vzdolž Območja programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d). Na zahodu območje meji na Območje prodajnega centra s parkiriščem (VC-10-3b), na vzhodu je obravnavano območje omejeno z Območjem informacijsko prireditvenega središča (VC-10-3e).
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3c so sledeči:
1. Logistika:
– Zahodno od Oranžerije in severno od povezovalnega objekta je organizirana osrednja manipulativna površina za stroje v garažah v obstoječi novi upravi – obračališče.
– Območje proizvodnje v navezavi na obstoječi steklenjak je organizirano tako, da se ohranja osrednji koridor za manipulacijo strojev in robe. Ob osrednjem koridorju so nanizani proizvodni rastlinjaki. Odvoz odpadkov je organiziran ob obračališču, kjer je predvidena zbiralnica.
– Ob južni fasadi oranžerije je predvidena povezava, ki povezuje območje z notranjim delom parka, ki se po potrebi oblikuje kot klančina.
– Ohranja se obstoječi dostop z lokalne ceste v upravni in proizvodno servisni del in servisni dostop z lokalne ceste na severovzhodni strani steklenjaka. Območje je povezano z Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d) preko servisne poti, ki teče med steklenjakom in rastlinjaki.
2. Obstoječi objekti:
– Obstoječi objekti so Upravna stavba, steklenjak in montažni rastlinjaki.
– Upravna stavba se ohranja in vzdržuje v obstoječih gabaritih, obliki in materialih. Prizidava ali nadzidava objekta nista dopustni.
– Severovzhodni del obstoječega steklenjaka v dolžini 60,00 m, širini 27,00 m in višini 6,60 m se legalizira na obstoječi lokaciji in je namenjen vzgoji rastlin.
– Rastlinjaki se lahko odstranijo in zamenjajo z novimi.
3. Rušitve:
– Predvidena je odstranitev vseh pomožnih in začasnih objektov. Obstoječi nadstrešek za službena vozila se s postavitvijo nove Oranžerije odstrani.
4. Novogradnje:
– Predvidena je novogradnja enega servisnega objekta in postopna zamenjava in poenotenje vseh rastlinjakov. Dopustna je postavitev novega montažnega objekta, ki se po obliki, velikosti in materialu prilagaja rastlinjakom.
Namembnost novega objekta:
– Nov servisni objekt bo namenjen skladiščenju opreme, orodja in strojev.
Rastlinjaki bodo namenjeni pridelavi in vzgoji rastlin.
– Montažni objekt je namenjen zagotavljanju zaščite službenih vozil pred vremenskimi neprilikami.
5. Velikost in oblikovanje objekta:
– Nov servisni objekt bo enoetažen, pritličen, z zadnjo stranjo in stranskima fasadama prislonjen oziroma vključen v modulacijo terena, ki bo oblikovana na severnem robu VC-10-3d, tlorisa maksimalno do: 34,00 m x 10,00 m, višine maksimalno do: 3,20 m.
– Streha bo ravna, zatravljena in oblikovana zvezno z nasipom (modulacijo terena). Čelna (severna) fasada, ki se bo odpirala proti VC-10-3c, kjer se bo vstopalo v objekt, bo oblikovno (barva fasade, stavbno pohištvo) skladna z obstoječo upravno stavbo.
– Novi montažni rastlinjaki in senčnice, s katerimi se ob amortizaciji zamenjajo obstoječi rastlinjaki, morajo biti poenoteni v materialu in obliki. Višina rastlinjakov naj dosega najnižjo, še ustrezno višino za proizvodnjo rastlin, vendar v slemenu ne smejo presegati 6,6 m. V prostor se umeščajo med manipulativnimi površinami na severovzhodni strani in steklenjakom na jugozahodni strani območja. Postavljeni so v dveh nizih, katerih zunanje linije so prikazane na regulacijskih linijah na Listu 6.
6. Oblikovanje zunanjih površin:
– Celotno proizvodno območje je na severni strani umaknjeno 5 m od ceste, kjer se predvidi 5 m zeleni pas z drevesnimi zasaditvami (posamič in v gručah, ne v drevoredu), ki od zunaj vizualno zmehčajo pogled na proizvodni del. Zasaditve so predvidene tako ob obstoječem steklenjaku kot ob proizvodnih rastlinjakih. Pri umeščanju novih (nadomestnih) rastlinjakov v prostor se vsaj na dveh do treh lokacijah 5 m zeleni pas razširi v zeleni »žep«, ki bo omogočil zasaditev večjega drevesa ali gruče manjših dreves. Med rastlinjaki je predvideno razpiranje, ki bo odprlo pogled iz parka na vas Volčji Potok in Kamniške planine v ozadju.
– Na območju so predvidene tudi zunanje pridelovalne površine in površine za manipulacijo.
– Na parceli št. 756/1 k.o. Volčji Potok je odprto parkirišče za zaposlene in obiskovalce uprave. V sklopu celovite ureditve se predvidi preureditev obstoječega parkirišča za zaposlene v zeleno parkirišče.
– Obstoječi jarek se pri predvideni izdelavi strokovnih podlag za upravljanje z vodami v območju Arboretuma večinoma umesti po liniji med enotami urejanja prostora.
7. Prometna ureditev:
– Uvoz za zaposlene in obstoječa parkirišča se ohranjajo na obstoječi lokaciji. Skozi območje poteka interna prometna povezava z rozarijem in Drevesnico na severovzhodni strani in s prodajnim centrom na jugozahodni strani. Servisna povezava z Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d) je predvidena na dveh mestih, na severovzhodni strani obstoječega steklenjaka in med novo načrtovanim servisnim objektom in Oranžerijo. Lokacije povezav so prikazane na Listu 6.
8. Faze izvedbe:
– Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3c poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka fazno, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
9. Ostalo:
– V območju je dovoljena predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje parka in razvoj arboretske zbirke na način, ki se določi v katalogu opreme.«.
Doda se nov 203.o člen, ki se glasi:
(VC-10-3d Območje programske poti z razstavnimi površinami)
(1) Območje programske poti z razstavnimi površinami meji na jugozahodni strani z Vstopnim območjem (VC-10-3a) in Območjem prodajnega centra s parkiriščem (VC-10-3b), na severozahodni strani z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem (VC-10-3c), na severu z Območjem informacijsko prireditvenega središča (VC-10-3e) in na jugovzhodu z Zgodovinskim jedrom parka (VC-10-1).
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3d so sledeči:
1. Logistika programske poti:
– Na programsko pot se vstopa iz vstopnega objekta ali drevoreda. Programska pot je zasnovana tako, da vodi obiskovalce mimo oglednih vrtov, otroškega igrišča do novega informacijsko prireditvenega središča (Pristava – staro gospodarsko poslopje in Oranžerije – nov objekt, povezovalni objekt in zunanje ureditve) ter se zaključi v križišču na koncu drevoreda. Povezava programske poti z Zgodovinskim jedrom parka je mogoča še na dveh lokacijah, nekje v zadnji tretjini drevoreda in na zahodni strani Francoskega vrta (dve poti).
– Območje je povezano tudi z dvoriščem severno od Pristave. Iz programske poti se lahko izstopa skozi vstopni objekt ali preko drevoreda skozi glavna vrata v park (vhod/izhod).
– Območje je povezano z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z utrjeno potjo preko klančine ob južni fasadi oranžerije ter obstoječim servisnim dostopom med obstoječim steklenjakom in proizvodnimi rastlinjaki.
2. Obstoječi objekti:
– Začasni objekt – lesen indonezijski paviljon v območju širitve odprtih zunanjih razstavno prodajnih površin.
3. Rušitve:
– Predvidena je odstranitev vseh objektov in zasutje jezerca.
4. Novogradnje:
– Predvidena je postavitev otroških igral.
– Dopustna je postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju in ne sme biti daljši od ene sezone (8 mesecev).
– Na novo se uredijo poti.
– Predvidena je višinska modulacija terena na severozahodnem robu območja (na meji med VC-10-3c).
– Predvideni so trije mostovi preko potoka.
5. Namembnost območja:
– Območje programske poti z razstavnimi površinami je namenjeno razstavam, prireditvam, dogodkom na prostem. Namenjeno je prikazu sodobne vrtno-arhitekturne tvornosti, razstavam rastlin, kulturnim prireditvam in otroški igri z izobraževalno noto na teme, ki izhajajo iz poslanstva Arboretuma (vrednote parkovne ureditve, drevnine, raziskovanje, izobraževanje).
6. Velikost in oblikovanje objektov:
Otroško igrišče:
– Predvidena je postavitev otroških igral za različne starostne skupine.
– Podlaga pod igrali mora biti naravna (trava ali lubje ali prodec ipd.)
– Velikost in število igral je omejena na način, da po vzpostavitvi igrišča ostane v območju igrišča vsaj 50 % površin namenjenih travi in visokodebelnim drevesom.
– Igrala naj bodo kakovostna, izdelana pretežno iz lesa in v naravnih barvnih tonih.
– Višina igral ne sme presegati 2,5 m. Izjemoma je posamezno igralo lahko višje, vendar ne sme motiti značilnih pogledov in silhuete parka.
Začasni objekti:
– Konstrukcija mora biti montažna, sestavljiva.
– Začasni objekti ne smejo imeti trajnih temeljev.
– Začasni objekti ne smejo povzročiti degradacije dreves ali zemljišča.
Poti:
– Osrednja programska pot, pot ob južni fasadi Oranžerije in pot na zahodnem robu razstavnih gred so lahko široke do 3,5 m in se izvedejo v pesku, tlaku ali betonu.
– Poti med razstavnimi gredami so širine 3,0 m in so peščene. Vzhodna pot ob razstavnih gredah je zaradi omogočanja dostopa z mehanizacijo širine 3,5 m in je peščena.
– Ostale povezovalne poti v parku so široke do 2,5 m in se izvedejo v pesku brez robnikov.
– Pas širine 7,0 m na vzhodni strani programske poti se lahko uredi kot utrjena trata na grušču, enako se uredi servisna dostop iz območja VC-10-3c.
Parkovna oprema:
– Za urbano opremo se uporabi avtohtone in naravne materiale (kamen, les). Oblikovno se jo uskladi s strukturo in naborom materialov vstopnega objekta. Urbana oprema in razsvetljava se poenotita z opremo v območju VC-10-3a in obratno.
Mostovi:
– Mostove se oblikuje na način, da so enostavni in nevpadljivi, oblikovno poenoteni z ostalo parkovno opremo.
Modulacija terena:
– Modulacija terena ne sme presegati višine 3,5 m, merjeno od obstoječega terena, in se oblikuje v naravnih oblikah z mehkim iztekom v obstoječ teren brez opornih zidov. V sklopu modulacije terena se načrtuje tudi servisni objekt (glej VC-10-3c).
Razsvetljava:
– Predvidena je diskretna razsvetljava programske poti in razstavnih gred. Oblika luči se opredeli v idejnem projektu, oziroma kot del parkovne opreme v katalogu opreme.
7. Oblikovanje zunanjih površin:
– Območje novih ureditev je prostorsko zasnovano v dveh delih;
– spodnji (južni) del, kjer je predvidena polkrožna pot, ki je na zunanji strani zasajena z okrasno vegetacijo, na notranji strani je odprta zelenica.
– gornji (severni del), ki predstavlja mrežno zasnovo poti in razstavnih gredic, ki se navezuje na plato informacijsko prireditvenega središča.
– Spodnji del vključuje okrasne tematske zasaditve, razstavne vrtove, ki so nanizani ob glavni programski poti ter novo otroško igrišče, ki je locirano v severozahodni del območja.
– Drevesna in grmovna vegetacija je sajena na severozahodni strani programske poti. Zahodni in severni rob ureditev je od servisnega dela ločen z višinsko modulacijo terena in vegetacijo.
– Osrednja ureditev območja je programska pot, ki poveže Vstopno območje z Območjem Informacijsko prireditvenega središča. V sklopu programske poti se uredi infrastrukturo za različne prireditve. Površino ob programski poti se uporabi za sezonske prireditve in razstave. S koncentracijo grajenih (igrala) in zelenih elementov ob sam rob območja proti Območju prodajnega centra s parkiriščem in Območju proizvodno – servisnih dejavnosti se »čisti« travnik proti drevoredu in ga s tem poudarja kot pomembno zeleno strukturo parka, a hkrati na tej površini omogoča poljubne parterne ureditve občasnih/sezonskih razstav brez trajnih posegov. Otroško igrišče se umešča severno od programske poti, na lokacijo proti servisnim dejavnostim. Ob drevoredu se ohranja prosta travna površina vsaj v širini, ki jo predstavlja višina dreves. V tem delu ne sme biti trajnih ureditev ali nasadov.
– S celovito prostorsko ureditvijo in intenzivno zasaditvijo drevesne in grmovne vegetacije se zapre poglede na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti in okoliška naselja, ohranja oziroma odpira pa se poglede na prostorske dominante širšega prostora (s severne polovice drevoreda na južno fasado Pristave in Alpe v ozadju, vas Volčji Potok s cerkvijo sv. Ožbalta in cerkev na Homškem hribu).
– Pri oblikovanju zunanjih površin se vidno izpostavi Pristavo.
– Razstavni vrtovi se načrtujejo v obliki kroga z obodno živico, ki daje vrtovom potreben okvir, hkrati pa razstavni vrtovi vizualno ne motijo pogleda na celoto. Praviloma so enotne velikosti, 150 m2.
– Razstavne grede se uredijo med programsko potjo in ob pot proti vzhodni fasadi Pristave.
– Otroško igrišče je zasnovano severozahodno od programske poti v navezavi na večfunkcionalni prostor pred Pristavo in Oranžerijo. Zasnovano je kot tematsko otroško igrišče, ki izhaja iz poslanstva Arboretuma (vrednote parkovne ureditve, drevnine, raziskovanje, izobraževanje).
– Po južni strani območja ob drevoredu teče obstoječi potok s sonaravno oblikovanimi brežinami. Potok se vzdržuje v obstoječem stanju. Potok se trikrat premosti. Ena premostitev je obstoječa, dve se vzpostavita na novo.
– Obstoječe jezerce na južni strani območja se zasuje in zatravi.
– V jugozahodnem delu Območja programske poti z razstavnimi površinami je ob Območju prodajnega centra s parkiriščem dopustna manjša širitev odprtih zunanjih razstavno prodajnih površin prodajnega centra. Meja območja dopustne širitve je razvidna iz Lista 6.
8. Prometna ureditev:
– Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo in vzdrževanje parka.
– Mreža poti v območju ureditev z navezavo proti Francoskemu vrtu omogoča smiselne prehode med posameznimi ambientalnimi prizorišči.
9. Faze izvedbe:
– Načrtovanje krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3d poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
10. Ostalo:
Dovoljena je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke. Predstavitev se uredi v obliki nosilcev reklam, ki se oblikujejo kot del parkovne opreme (obliko, število in lokacijo nosilcev se določi v katalogu opreme).«.
Doda se nov 203.p člen, ki se glasi:
(VC-10-3e Območje informacijsko prireditvenega središča)
(1) Območje na severni strani meji na Območje rozarija (VC-10-3f), na zahodni strani na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VC-10-3c) na južni in vzhodni strani pa na Območje programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d).
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3e so sledeči:
1. Logistika:
– Območje je za obiskovalce dostopno iz jugovzhodne strani, za zaposlene in servisno napajanje pa iz severne oziroma zahodne strani.
– Možen je prehod iz severnega dela pred Pristavo preko Pristave v območje južnega dela.
2. Obstoječi objekti:
Pristava (staro gospodarsko poslopje) se ohrani in prenovi.
– Pred prenovo je treba opraviti konservatorsko restavratorski pregled objekta (sondiranje fasade) ter izdelati izmero in izris objekta vključno z izrisom vseh detajlov in stavbnega pohištva na fasadi.
– Objekt mora ohraniti vse obstoječe arhitekturne kakovosti, materiale in zunanjo podobo, v katero se lahko poseže le z minimalnimi posegi, ki bodo zagotovili funkcionalnost objekta. Dopustno je odpiranje južne fasade proti dvorišču s tem, da se okenske odprtine spremenijo v panoramska okna ali vrata, pri čemer se ohrani razpored odprtin. Širina odprtin ne sme presegati širine opečnih zračnih lin v zgornji etaži. Ustrezna osvetlitev podstrešnega prostora naj se zagotovi brez frčad.
– Na streho ali fasade ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov.
3. Namembnost:
Ohranijo se pisarne za zaposlene. Poleg tega se v stavbi uredi arhiv, prostor za gostujoče strokovne kadre sodobne sanitarije in javni program, ki obsega:
– gostinski lokal z možnostjo ponudbe enostavne hrane za približno 60 ljudi,
– večnamenski prostor, namenjen za predavanja, razstave, dogodke ipd., opremljen z multimedijsko tehnologijo (za približno 60 ljudi),
– 2 učilnici za delavnice (2 x 30 sedežev),
– razstavne površine za manjše, občasne razstave (lahko večnamenski prostor),
– sodobne sanitarije za obiskovalce parka.
4. Rušitve:
– Predvidena je odstranitev prizidka, nadstrešnice, rastlinjakov.
– Pred rušitvijo starih rastlinjakov je treba izdelati njihovo izmero in izris arhitekture.
5. Novogradnje:
– Oranžerija.
– Povezovalni objekt.
6. Namembnost novih objektov:
Oranžerija:
– je tip večnamenskega steklenjaka, ki združuje rastlinski in prireditveni program. Poleg predstavitve rastlin je v njej mogoče organizirati razstave, dogodke in urediti prostor za strežbo, ki predstavlja dopolnitev gostinske dejavnosti, ki je sicer umeščena v Pristavo in/ali povezovalni objekt. Gre za zmerno topel steklenjak, ki pozimi predstavlja prijetno okolje za ljudi. V zimskem času bo prostor ogrevan in zračen.
Povezovalni objekt:
– je namenjen povezavi Oranžerije s Pristavo. Nizek pritlični povezovalni objekt predstavlja cezuro med novim in starim. Vanj so umeščeni vsi potrebni servisni programi Oranžerije in nove restavracije – kuhinja, prostor za shranjevanje opreme itd.. V objektu je predviden notranji koridor, ki omogoča povezavo med pritličnimi etažami Pristave in Oranžerije.
Del servisnih površin (predvsem skladiščnih za parkovno opremo) se lahko umesti v podkletitev povezovalnega objekta ali Oranžerije.
7. Velikost in oblikovanje objekta:
Oranžerija:
– Oranžerijo se umesti na severozahodni rob območja VC-10-3e, kjer njena umestitev predstavlja ločnico med Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VC-10-3c) in osrednjim delom parka.
– Zasnova Oranžerije bo arhitekturno zadržana, objekt bo pretežno steklen in pravokotne oblike. Oranžerija bo sestavljena iz kovinskih okvirjev in steklene fasade. Oblikovana bo tako, da bo na vzhodni strani objekta omogočala popolno odprtost stene in s tem povezanost s ploščadjo pred njim, na zahodni strani pa tako, da se z oblikovanjem fasade in z zazelenitvijo razbije monotonost izpostavljenega objekta Oranžerije. Zahodna stran je lahko zaradi funkcionalnosti zidana. Streha bo steklena.
– Dopustni gabariti tlorisa so do 60,0 x 15,0 m. Višina Oranžerije z najvišjo točko strehe oziroma slemena je poravnana ali je nižja od zatrepa nad balkonom na južni strani Pristave.
– Objekt je lahko delno podkleten.
– Kota pritličja je na koti obstoječega terena ali nižja.
– Vsa infrastruktura je v objektu ali pod zemljo in od zunaj ne sme biti vidna.
Povezovalni objekt:
– Objekt bo pritličen in bo povezoval Pristavo in Oranžerijo. Arhitekturno oblikovanje bo zadržano in bo podrejeno Pristavi.
– Največja dimenzija tlorisa: 18,0 x 7,5 m in višine do venca na fasadi Pristave.
– Streha je ravna.
– Objekt je lahko podkleten.
– Kota pritličja je na koti obstoječega terena.
– Vsa infrastruktura je v objektu ali pod zemljo in ne sme biti vidna iz zunanjega prostora.
8. Oblikovanje zunanjih površin:
– Pred obema objektoma se sprosti prostor pravokotne oblike, ki se ga členi s krajinsko ureditvijo.
– Ob objektu Pristave in Povezovalnem objektu se prostor uredi tako, da poveže vse vhode v objekte in se lahko tlakuje. Osrednji prostor je zatravljen ali peščen. Vsi prehodi so načrtovani tudi za gibalno ovirane osebe. Pred Pristavo se uredi gostinski vrt. Vsa oprema gostinskega vrta je premična in se v času, ko lokal ne obratuje, pospravlja. Oprema se opredeli v katalogu opreme.
– Osrednjo travnato površino uokvirja sistem poti, ki omogoča nedefinirano prehodnost območja v vse smeri. Na severu se osrednja prehodna površina navezuje na vhode v objekte. Na zahodu je definirana z enotno zasaditvijo drevnine (rastrske zasaditve), ki ločuje Oranžerijo in odprti prostor pred Pristavo. S pomočjo prehodne peščene površine pod drevnino se omogoča maksimalna povezanost Oranžerije z zunanjim prostorom, ki se ga ureja v skladu večfunkcionalnosti območja. Območje pod drevnino je v prvi vrsti namenjeno prehodnosti, oddihu v senci, postavitvi gostinskega vrta ali raznolikih prireditev. Južni del površine definira večfunkcionalna vodna površina, ki služi reprezentativnim namenom, ohlajanju območja, vizualni atraktivnosti ali otroški igri. Vodno površino se zasnuje na način, da se lahko preklaplja med različnimi nastavitvami uporabe vode (pretočne, mirujoče, pršenja, vodne zavese ipd.). Območje je brez vode prehodno brez večjih ovir.
– Prostor pred Pristavo definira vzdrževana pohodna tratna površina, ki lahko služi številnim vsebinam. V prvi vrsti služi kot zelen predprostor objektom, počitku na travi, igri ipd. Površino je možno uporabljati tudi za potrebe prireditev, koncertov, delavnic ipd. Trata se intenzivno neguje.
– Območje se lahko opremi s premično urbano opremo (stoli, mizami, ležalniki, opremo gostinskega vrta ...), ki omogoča individualno prilagajanje prostora različnim vsebinam. Padec območja proti jugu omogoča odprt razgled na južni del Arboretuma s programsko potjo, vstopom in drevoredom.
9. Prometna ureditev:
– Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo. Servisno napajanje objektov je predvideno iz območja VC-10-3c, s katerim objekti mejijo. Servisne poti potekajo po zunanjem robu (na jugozahodnem robu in na jugovzhodnem robu) območja.
– Osrednji del območja (zunanji del) se servisno napaja preko utrjene poti na južni strani preko klančine, ki povezuje območje z območjem VC-10-3c.
10. Faze izvedbe:
– Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3e poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje. Prenova Pristave z izgradnjo povezovalnega objekta ima prednost pred gradnjo Oranžerije.«.
Doda se nov 203.r člen, ki se glasi:
(VC 10-3f Območje rozarija)
(1) Območje na zahodni strani meji na lokalno cesto, na vzhodni pa na Zgodovinsko jedro parka (VC-10-1), na severu meji z Drevesnico (VC-10-2) na jugu pa na podenote: Območje proizvodno servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VC-10-3c), Območje programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d) in Območje informacijsko prireditvenega središča (VC-10-3e).
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3f so sledeči:
1. Logistika:
– Namenjeno pešcem, omogočen dostop za intervencijska vozila in za vozila za vzdrževanje.
– Dostop v rozarij se ureja s potjo, ki se smiselno navezuje na zunanje ureditve informacijsko prireditvenega središča. Severni del nad Pristavo se ob obnovi smiselno navezuje na novo idejno zasnovo rozarija.
– V severovzhodnem delu se predvidi navezava na obstoječi sistem poti.
2. Obstoječi objekti:
Nezahtevni in pomožni objekti (pergola, senčnica), poti.
Rušitve:
– Predvidena je odstranitev vseh nezahtevnih in pomožnih objektov in čiščenje (premestitev) struktur skladno z načrtom krajinske arhitekture.
– Zbirko kiparskih plastik se ovrednoti. ZVKDS v sodelovanju z JZ AVP pripravi seznam objektov in naprav, ki jih je treba umakniti iz območja spomenika. Izbrane kiparske plastike se lahko v Območje rozarija umesti skladno z načrtom krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3f ali prestavi v Območje programske poti z razstavnimi površinami (VC-10-3d) ali izven Arboretuma.
3. Novogradnje
– Niso predvidene.
– Na utrjeni površini severno od pristave je izjemoma dopustna postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov za čas trajanja kratkotrajnih prireditev (vikend dogodki, prazniki). Vsi začasni objekti se odstranijo z zaključkom prireditve. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju, v katerem se določi tudi rok, v katerem se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje.
4. Namembnost območja:
– Ohranja in dopolnjuje se zbirka vrtnic in iglavcev.
– Predvidena je širitev rozarija na severni rob območja (južni del Drevesnice).
5. Oblikovanje zunanjih površin:
– Območje rozarija ima tri dele. Osrednji del z obstoječo zbirko vrtnic in iglavcev, severni del, ki sega v nekdanje območje Drevesnice in je namenjeno širitvi zbirke in južni del, ki predstavlja parkovno urejeno pobočje med Pristavo in rozarijem.
– Zasnova poti in gredic v rozariju se ohranja. Manjše spremembe so dopustne na podlagi celovitega načrta krajinske arhitekture, ki bo predvideval tudi širitev rozarija.
– Osrednje območje rozarija ima središčni motiv. Vsi provizoriji se odstranijo. V južnem delu predstavlja osrednji motiv slopno znamenje, ki se varuje skupaj z lokacijo.
– Poti v osrednjem delu rozarija se lahko navežejo na obstoječ sistem poti izven rozarija na dveh lokacijah, na južni strani in na severovzhodnem vogalu.
– Pot, ki povezuje rozarij z dvoriščem pri Upravni stavbi, je namenjena dostopu v Drevesnico in sprehajalcem. V kolikor se dostop do Drevesnice uredi z odkupom zemljišč na zunanji strani parka in se promet po tej poti ukine, se pot lahko prestavi proti vzhodni strani tako, da se naveže na pot pri razstavnih gredah v območju VC-10-3d. Pot se lahko prestavi samo v primeru, da bo namenjena izključno sprehajalcem, stara pot pa se zatravi in parkovno uredi. V primeru prestavitve poti se le-ta izvede v mehkih linijah in se umešča v obstoječi teren brez vkopov in nasutij. Slopno znamenje se varuje skupaj z lokacijo.
– Vse poti v rozariju so peščene.
– Oprema je premična in se določi v Katalogu opreme.
6. Prometna ureditev:
– Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo in vzdrževanje parka. Pot, ki poteka po zahodnem robu območja, je namenjena tudi interni prometni povezavi do Drevesnice.
7. Faze izvedbe:
Načrtovanje krajinske arhitekture za celotno območje VC-10-3f poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
8. Ostalo:
Dovoljena je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke, na način, ki se določi v katalogu opreme.«.
Doda se nov 203.s člen, ki se glasi:
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za podenote VC-10-4, VC-10-5 in VC-10-7 Parkirišče za obiskovalce)
(1) Območje meji na vzhodu na Zgodovinsko jedro parka (VC-10-1), na zahodu na občinsko cesto Radomlje–Kamnik, na severu pa na Vstopno območje (VC-10-3/a).
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-4, VC-10-5 in VC-10-7 so sledeči:
1. Logistika:
– Območje je namenjeno za parkiranje obiskovalcev Arboretuma.
– Uvoz in izvoz na parkirišče je predviden s ceste po novem priključku na južni strani. Poti med parkirišči so dvosmerne. Parkirna mesta so nizana v dveh linijah. Parkirišče je namenjeno osebnim vozilom. Za avtobuse je predvideno postajališče za kratkotrajno ustavljanje južno od obstoječega drevoreda.
2. Obstoječi objekti:
– Parkirišče.
3. Namembnost:
– Območje je namenjeno parkiranju za obiskovalce in ustavljanju avtobusov.
4. Rušitve:
– V severozahodnem delu območja je predvidena ukinitev uvoza in dela parkirišča ter vzpostavitev parkovne površine. Za prestavitev uvoza oziroma ostalih ureditev na cesti in njenem varovalnem pasu je treba pridobiti prometno tehnične pogoje upravljavca ceste.
5. Novogradnje:
– Predviden je nov uvoz in ureditev avtobusnega postajališča ter ureditev nove parkovne površine v severozahodnem delu območja.
6. Oblikovanje zunanjih površin:
– Parkirišče se oblikuje kot zeleno parkirišče. Dovozi so lahko asfaltirani, parkirne površine pa utrjene in zatravljene. Parkirišče se zasadi z drevesi (vsaj 1 drevo na 3 PM, razen v varovalnem pasu plinovoda).
– Ukine se obstoječi uvoz ob drevoredu, uredi se nov cestni priključek na skrajnem jugovzhodnem delu parkirišča. Uredi se avtobusno postajališče za kratkotrajno ustavljanje do 2 avtobusov. Od avtobusnega postajališča se naveže na zunanje ureditve Vstopnega območja nova pot za pešce. Pot je podrejena osrednji komunikacijski osi in je od nje ožja. Pot je lahko peščena ali tlakovana (tlak v pesku, ki ni vizualno izstopajoč), če bo tlakovana, se na lokaciji osrednje peščene poti tlak prekine.
– Ohranja se sestoj obstoječih lip, ki se nadgrajuje z drevnino na parkirišču. Med cesto, potjo in drevoredom se ureja travna površina, zasaditev dreves se predvidi le ob robu nove poti, tako, da se vzpostavi v osi osrednje dostopne poti »lijak« – prazen prostor, s čimer se usmerja poglede iz ceste in parkirišča proti vhodu v Arboretum.
– Površine ob parkirišču se utrdi s trato na grušču, ki omogoča prehodnost območja in dostopnost osrednje osi.
7. Prometna ureditev:
– Parkirišče je namenjeno parkiranju osebnih vozil. Ukine se obstoječi uvoz na parkirišče in se ga nadomesti z novim. Promet na območju parkirišča je dvosmeren. Na območju parkiranje avtobusov ni predvideno, uredi pa se postajališče ob cesti na jugozahodnem robu parkirišča, južno od osi drevoreda, ki omogoča kratkotrajno ustavljanje dveh avtobusov hkrati.
– Za urejanje prometne situacije je treba izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
8. Faze izvedbe:
– Načrtovanje infrastrukture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
9. Ostalo:
– Dovoljeno je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke, na način, ki se določi v katalogu opreme.
– Na območju državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod na VC-5 niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table.«.
Doda se nov 203.š člen, ki se glasi:
(VC-10-3g Območje parkirišča pri prodajnem centru)
(1) Območje meji na jugovzhodu na Območje prodajnega centra s parkiriščem (VC-10-3b) in na severovzhodu na Območje proizvodno servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VC-10-3c) ter zajema tudi parceli št. 714/1 in 715/2, obe k.o. Volčji Potok.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje VC-10-3g so sledeči:
1. Logistika:
– Uvoz in izvoz na parkirišče poteka s ceste preko dveh uvozov in izvozov, ki se uredijo v skladu z zakonodajo in prometno tehničnimi pravili. Poti med parkirišči so dvosmerne. Parkirišča so nizana v dveh linijah. V delu območja so predvidena parkirišča za avtobuse.
– Ostali del parkirišč je namenjen osebnim vozilom. Peš povezava s prodajnim centrom se predvidi preko urejenega prehoda za pešce.
2. Obstoječi objekti:
– Parkirišče na zahodnem delu območja.
3. Namembnost:
– Območje je namenjeno parkiranju za obiskovalce Arboretuma in prodajnega centra Arboretum ter parkiranju avtobusov.
4. Ruševine:
– Predvidena je odstranitev enostavnih in pomožnih objektov.
5. Novogradnje:
– Ureditev parkirišča.
6. Oblikovanje zunanjih površin:
– Ohranja se obstoječa zasnova parkirišča, katerega del predstavljajo utrjene travne površine v kombinaciji z makadamskim voziščem in zasaditev z drevesno vegetacijo. Zasaditev se zgosti tako, da bo zasajeno vsaj 1 drevo na 3 PM.
– Obstoječe parkirišče za avtobuse se iz območja VC-10-3a premesti v območje VC-10-3g, na parcelo 698/2 k.o. Volčji Potok.
– Na zemljišču parcel št. 724/2, 724/1 se območje lahko uredi kot zeleno parkirišče. Dovozi so lahko asfaltirani, parkirne površine pa utrjene in zatravljene. Lahko se uredi tudi kot utrjena travna površina, na kateri je v času prireditev in občasno povečanega obiska omogočeno parkiranje.
7. Prometna ureditev:
– Parkirišče je namenjeno parkiranju osebnih vozil. V delu območja so predvidena parkirišča za avtobuse. Poti med parkirnimi mesti so dvosmerne, parkirna mesta za osebna vozila so nizana v dveh linijah. Peš povezava s prodajnim centrom se predvidi preko urejenega prehoda za pešce.
– Za urejanje prometne situacije je treba izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
8. Faze izvedbe:
– Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah.
9. Ostalo:
– Dovoljena je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke, na način, ki se določi v katalogu opreme.«.
Doda se nov 203.t člen, ki se glasi:
(VC-10-6 Občasno parkirišče za obiskovalce)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table.
(2) Območje v varovalnem pasu plinovoda in južno od pasu se lahko preuredi v občasno zeleno parkirišče (na utrjeni tratni površini) s prometno navezavo na glavno parkirišče.«.
SD OPN št. 2 so na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-1/2018-5/1
Kamnik, dne 16. oktobra 2024
