Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil, intervencije naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS ter intervencije naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov, iz 73. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/946 z dne 18. januarja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila (UL L št. 946 z dne 26. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU) in strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in na spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za intervencije iz prejšnjega odstavka določajo namen in cilji intervencije, vlagatelj in upravičenec, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije za izvajanje Uredbe 2021/2115/EU.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis;

2. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

3. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

4. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;

5. glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

6. obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:

– 1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi,

– 2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,

– 0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 – vinograd, 1230 – oljčnik, 1212 – matičnjak, 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh in 1240 – ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila),

– 0,1 ha rastlinjakov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,

– 8 ha plantaže gozdnega drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420 – plantaža gozdnega drevja;

7. primarna pridelava kmetijskih proizvodov je proizvodnja rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1), ki se podrobneje opredeli z javnim razpisom.

S to uredbo se izvajajo naslednje intervencije iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU:

1. naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

2. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS);

3. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov.

(1) Podpora je namenjena naložbam v učinkovito rabo dušikovih gnojil za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji intervencije so:

1. spodbujanje sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, ter zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na okolje;

2. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje v povezavi z gnojenjem z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak;

3. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in

4. povečanje stroškovne učinkovitosti kmetijske pridelave.

Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. novogradnja zaprtega objekta z opremo za namen skladiščenja živinskih gnojil oziroma novogradnja pokritega gnojišča;

2. zatesnitev obstoječe lagune za živinska gnojila;

3. nakup kmetijske mehanizacije, namenjene gnojenju z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak ali z vnosom organskih gnojil neposredno na površino tal, iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto.

(1) Vlagatelj je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(2) Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 8. in 31. člena te uredbe ter doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu z 9. členom te uredbe.

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški novogradnje objekta iz 1. ali 2. točke 5. člena te uredbe ter nakup, namestitev oziroma vgradnja opreme tega objekta;

2. stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme za zatesnitev lagune;

3. stroški nakupa kmetijske mehanizacije;

4. splošni stroški iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij) do vključno 10 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Podpora za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1) Vlagatelj mora imeti obtežbo z rejnimi živalmi na kmetijskem gospodarstvu, ki znaša najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU). Za ugotavljanje obsega KZU in števila GVŽ se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe.

(2) Če gre za naložbo iz 1. oziroma 2. točke 5. člena te uredbe, morajo biti poleg pogoja iz prejšnjega odstavka izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1. vlagatelj mora imeti v reji najmanj 50 GVŽ, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe;

2. z naložbo mora zagotoviti obseg skladiščnih kapacitet za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih kapacitet določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

3. če se naložba nanaša na novogradnjo nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se vlogi na javni razpis priloži dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

4. če je na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je vlagatelj, laguna, se vlogi na javni razpis priložijo datumsko in lokacijsko označene fotografije te lagune.

(3) Če gre za naložbo iz 3. točke 5. člena te uredbe, morajo biti poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1. vlagatelj mora imeti v uporabi najmanj 20 ha PKP, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe;

2. z eno vlogo na javni razpis se lahko uveljavlja podpora za največ tri stroje kmetijske mehanizacije različne vrste.

(1) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) vključenost vlagatelja v intervencijo shema za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) iz uredbe, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027: obseg KZU oziroma število GVŽ, s katerimi se bo vlagatelj najpozneje ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vključil v intervencijo SOPO za izvajanje sheme, ki se določi z javnim razpisom,

b) obseg vseh skladiščnih kapacitet za živinska gnojila na kmetijskem gospodarstvu,

c) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi intervencije naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil,

č) obtežba z rejnimi živalmi na kmetijskem gospodarstvu;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz pravilnika, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD),

b) izobrazba vlagatelja,

c) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis oziroma vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij,

e) zaposlena oseba na kmetijskem gospodarstvu oziroma oseba, ki je vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

3. povezovanje: članstvo vlagatelja v zadrugi, skupini proizvajalcev ali organizaciji proizvajalcev;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) digitalizacija proizvodnih procesov,

b) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

c) kmetijsko gospodarstvo je na vodovarstvenem območju (v nadaljnjem besedilu: VVO), določenem z uredbo, ki ureja določitev vodovarstvenega območja.

(2) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe sredstev.

(1) Če gre za naložbo iz 1. oziroma 2. točke 5. člena te uredbe, mora upravičenec ob vložitvi zahtevka, s katerim uveljavlja izplačilo sredstev za to naložbo, izpolniti naslednje pogoje:

1. zatesnjene morajo biti vse lagune na kmetijskem gospodarstvu upravičenca;

2. obseg skladiščnih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil mora zadoščati za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih kapacitet določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

3. zagotoviti mora skladiščne kapacitete za živinska gnojila na kmetijskem gospodarstvu v obsegu, za katerega so mu bile dodeljene točke na podlagi merila iz pod b) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Upravičenec ima ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednja tri zaporedna koledarska leta naslednje obveznosti:

1. imeti mora obtežbo z rejnimi živalmi najmanj v obsegu iz prvega odstavka 8. člena te uredbe oziroma najmanj v obsegu, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2. biti mora nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, če so ji bile dodeljene točke v okviru merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

3. najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma upravičenec mora imeti na kmetijskem gospodarstvu zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod e) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

4. biti mora član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev oziroma član zadruge, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

5. v ekološko pridelavo mora imeti vključena kmetijska zemljišča najmanj v deležu, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod b) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

6. v ekološko pridelavo mora imeti vključenih najmanj 80 % KZU oziroma v ekološko rejo mora imeti vključenih najmanj 80 % GVŽ, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe.

(3) Upravičenec mora biti v obdobju od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev do 31. decembra 2027 vključen v najmanj eno od shem iz pod a) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod a) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in sicer:

1. z najmanj takšnim obsegom KZU, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru tega merila,

2. z najmanj takšnim številom GVŽ, za katero so mu bile dodeljene točke v okviru tega merila.

(4) Upravičenec mora biti ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednjih pet zaporednih koledarskih let vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena te uredbe oziroma so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja razvrščeno v OMD v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

– 20 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je stopnja javne podpore 75 % upravičenih stroškov naložbe, če ima vlagatelj v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % KZU oziroma ima v ekološko rejo vključenih najmanj 80 % GVŽ, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe.

(3) Stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(4) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(5) Sredstva se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev.

(6) Vlagatelju se lahko v programskem obdobju 2023–2027 odobri skupno največ 800.000 eurov nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskega gospodarstva v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov v okviru naslednjih intervencij iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij:

1. naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev;

2. naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij;

3. naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih;

4. naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

5. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

6. neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN SKP;

7. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali;

8. individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme;

9. tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov;

10. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov.

(1) Podpora je namenjena naložbam v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji intervencije so:

1. zmanjšana in učinkovitejša raba FFS ter zmanjšanje vpliva teh sredstev zunaj območja nanosa FFS – precizno kmetijstvo;

2. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje;

3. povečanje stroškovne učinkovitosti kmetijske pridelave.

Do podpore je upravičena naložba v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene optimalni uporabi hranil in trajnostni rabi FFS, iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto.

(1) Vlagatelj je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(2) Če je vlagatelj iz prejšnjega odstavka skupina ali organizacija proizvajalcev, priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev, oziroma zadruga, se lahko naložba iz prejšnjega člena izvaja kot kolektivna naložba, ki izhaja iz potreb članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge.

(3) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 16. in 31. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 17. členom te uredbe.

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški nakupa kmetijske mehanizacije;

2. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 5 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Podpora za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1) Vlagatelj mora ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje:

1. imeti mora najmanj 40 ha PKP v uporabi, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe;

2. z eno vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri stroje kmetijske mehanizacije različne vrste.

(2) Če gre za kolektivno naložbo iz drugega odstavka 14. člena te uredbe:

1. in je vlagatelj zadruga, se vlogi na javni razpis priloži seznam vseh članov zadruge in seznam članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo. Naložbo lahko uporablja tudi zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede v seznamu iz prejšnjega stavka;

2. mora biti iz poslovnega načrta iz 3. točke 31. člena te uredbe razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine ali organizacije proizvajalcev. Če je vlagatelj zadruga, mora biti iz poslovnega načrta razvidno, da naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo oziroma iz potreb zadruge, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo;

3. se pri ugotavljanju PKP v uporabi iz 1. točke prejšnjega odstavka upoštevajo kmetijska zemljišča, ki jih imajo ob vložitvi vloge na javni razpis v uporabi člani skupine proizvajalcev oziroma člani organizacije proizvajalcev. Če je vlagatelj zadruga, se pri ugotavljanju PKP v uporabi iz 1. točke prejšnjega odstavka upoštevajo kmetijska zemljišča članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo, ter zemljišča zadruge, če bo uporabljala naložbo;

4. mora biti najmanj polovica članov zadruge vpisanih v RKG, če je vlagatelj zadruga.

(1) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) obseg PKP v uporabi kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je vlagatelj: kot PKP se lahko upošteva tudi površina kmetijskega zemljišča, ki ni v uporabi vlagatelja in na katerem bo vlagatelj najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izvajal storitev s kmetijsko mehanizacijo, ki je predmet podpore. Obseg PKP, ki ni v uporabi vlagatelja, lahko znaša največ 20 % skupnega obsega PKP vlagatelja,

b) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi intervencije naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno rabo hranil in trajnostno rabo FFS;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis oziroma vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij,

e) zaposlena oseba na kmetijskem gospodarstvu oziroma oseba, ki je vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

3. povezovanje: članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) digitalizacija proizvodnih procesov,

b) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

c) kmetijsko gospodarstvo je na VVO.

(2) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe sredstev.

(1) Upravičenec ima ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednja tri zaporedna koledarska leta naslednje obveznosti:

1. imeti mora PKP v uporabi v obsegu, za katerega so mu bile dodeljene točke na podlagi merila iz pod a) 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer:

– se obseg PKP v uporabi upravičenca ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v letu, na katero se nanaša obveznost,

– se obseg PKP, ki ni v uporabi upravičenca, izkazuje z računi za opravljeno storitev v vsakem koledarskem letu, ki jih vlagatelj predloži agenciji do 15. aprila za preteklo koledarsko leto. Iz računa morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki: datum računa, za koga je bila storitev opravljena, površina kmetijskega zemljišča in identifikacijska številka GERK, na katerem se je opravljala storitev, naziv storitve;

2. biti mora biti nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, če so ji bile dodeljene točke v okviru merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

3. najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma upravičenec mora imeti na kmetijskem gospodarstvu zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod e) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

4. biti mora član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev oziroma član zadruge, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

5. v ekološko pridelavo mora imeti vključena kmetijska zemljišča najmanj v deležu, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod b) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

6. v ekološko pridelavo mora imeti vključenih najmanj 80 % KZU oziroma v ekološko rejo mora imeti vključenih najmanj 80 % GVŽ, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe.

(2) Upravičenec mora biti ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednjih pet zaporednih koledarskih let vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 19. člena te uredbe oziroma so mu bila pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gorsko območje). Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo ali najmanj polovica članov skupine ali organizacije proizvajalcev svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta. Če gre za kolektivno naložbo, mora izpolnjevati pogoje za mladega kmeta najmanj polovica članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je stopnja javne podpore 75 % upravičenih stroškov naložbe, če ima vlagatelj v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % KZU oziroma ima v ekološko rejo vključenih najmanj 80 % GVŽ, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, skupaj najmanj 80 % KZU vključenih v ekološko pridelavo oziroma skupaj najmanj 80 % GVŽ vključenih v ekološko rejo.

(3) Stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(4) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(5) Sredstva se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev.

(6) Vlagatelju se lahko v programskem obdobju 2023–2027 odobri skupno največ 800.000 eurov nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskega gospodarstva v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov v okviru naslednjih intervencij iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij:

1. naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev;

2. naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij;

3. naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih;

4. naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

5. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

6. neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN SKP;

7. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali;

8. individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme;

9. tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov;

10. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov.

(1) Podpora je namenjena naložbam v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji intervencije so:

1. ohranjanje in izboljševanje stanja biotske raznovrstnosti habitatov in vrst ter kulturne krajine in površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi;

2. spodbujanje sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine;

3. ohranjanje trajnega travinja in traviščnih habitatov;

4. zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja ter ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi;

5. povečanje stroškovne učinkovitosti.

Do podpore je upravičena naložba v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene spravilu krme s travinja, iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto, razen naložbe v nakup krožne traktorske kosilnice, balirke kombinirane z ovijalko in ovijalke za bale.

(1) Vlagatelj je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je enak ali višji od 12.000 eurov.

(2) Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 24. in 31. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 25. členom te uredbe.

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški nakupa kmetijske mehanizacije;

2. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 5 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Podpora za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. imeti mora najmanj 10 ha KZU, pri čemer mora imeti najmanj 25 % KZU na območju Nature 2000, kar je razvidno iz zbirne vloge iz 2. točke 31. člena te uredbe. Pri izračunu obsega KZU se upoštevajo naslednje vrste rabe GERK: 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak;

2. imeti mora povprečno obtežbo z rejnimi živalmi na kmetijskem gospodarstvu, ki znaša najmanj 0,3 GVŽ/ha KZU. Za ugotavljane obsega KZU in števila GVŽ se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe;

3. z eno vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri stroje kmetijske mehanizacije različne vrste.

(1) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) odobrena sredstva za kmetijsko mehanizacijo, ki je namenjena spravilu krme s travinja v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020,

b) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbo v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi intervencije naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov,

c) obtežba z rejnimi živalmi na kmetijskem gospodarstvu;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis oziroma vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je vlagatelj, je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij,

e) zaposlena oseba na kmetijskem gospodarstvu oziroma oseba, ki je vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

3. povezovanje: članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi;

4. zeleni prehod:

a) vključenost vlagatelja v shemo v okviru intervencije SOPO oziroma v operacijo v okviru intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: KOPOP), pri čemer se sheme v okviru intervencije SOPO ter operacije v okviru KOPOP določijo z javnim razpisom,

b) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

c) obseg KZU v okoljsko občutljivem trajnem travinju, opredeljenem z uredbo, ki ureja pravila pogojenosti.

(2) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe sredstev.

(1) Upravičenec ima ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednja tri zaporedna koledarska leta naslednje obveznosti:

1. imeti mora povprečno obtežbo z rejnimi živalmi iz 2. točke 24. člena te uredbe;

2. biti mora nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, če so ji bile dodeljene točke v okviru merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

3. biti mora član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev oziroma član zadruge, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

4. v ekološko pridelavo mora imeti vključena kmetijska zemljišča najmanj v deležu, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod b) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

5. v ekološko pridelavo mora imeti vključenih najmanj 80 % KZU oziroma v ekološko rejo mora imeti vključenih najmanj 80 % GVŽ, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugim odstavkom 27. člena te uredbe.

(2) Upravičenec mora biti v obdobju od vložitve zahtevka za izplačilo sredstev do 31. decembra 2027 vključen v enako število shem v okviru intervencije SOPO oziroma operacij v okviru intervencije KOPOP iz pod a) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(3) Upravičenec mora biti ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev in še naslednjih pet zaporednih koledarskih let vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 27. člena te uredbe oziroma so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, razvrščeno v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je stopnja javne podpore 75 % upravičenih stroškov naložbe, če ima vlagatelj v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % KZU oziroma ima v ekološko rejo vključenih najmanj 80 % GVŽ, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 31. člena te uredbe.

(3) Stopnje javne podpore iz prvega odstavka tega člena se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(4) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(5) Sredstva se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev.

(6) Vlagatelju se lahko v programskem obdobju 2023–2027 odobri skupno največ 800.000 eurov nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskega gospodarstva v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov v okviru naslednjih intervencij iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij:

1. naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev;

2. naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij;

3. naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih;

4. naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil;

5. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

6. neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN SKP;

7. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali;

8. individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme;

9. tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov;

10. naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov.

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Če dve ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4) V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev:

1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti in

2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke priloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(5) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih glede na vrsto upravičenca ali višino standardnega prihodka vlagatelja. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev proporcionalno prerazporedi v druge sklope.

(6) V javnem razpisu se podrobneje določijo vrste naložb, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog, pogoji in dokazila za izplačilo sredstev ter obveznosti upravičenca po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev oziroma zadnjem izplačilu sredstev.

Neupravičeni stroški so:

1. stroški rabljene kmetijske mehanizacije in opreme;

2. stroški obratnih sredstev;

3. stroški lizinga, razen če je lizing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega lizinga niso upravičeni;

4. stroški najema objektov, naprav in opreme;

5. stroški nakupa in postavitve začasnih objektov v skladu z gradbenim zakonom;

6. stroški patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih in sorodnih pravic ter registracije znamk;

7. davek na dodano vrednost;

8. carine in dajatve pri uvozu;

9. obresti na dolgove, bančni stroški, stroški garancij in

10. upravna taksa.

(1) Stroški so upravičeni, če so v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 4. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, 2. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe in 2. točke prvega odstavka 23. člena te uredbe 1. januar 2023.

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje splošne pogoje:

1. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti;

2. vložiti mora zbirno vlogo v letu, ki se določi v javnem razpisu;

3. predložiti mora poslovni načrt, ki vsebuje sestavine iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe;

4. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa se lahko vloži največ ena vloga, s katero se uveljavlja podpora za eno ali več vrst naložb iz 5., 13. ali 21. člena te uredbe;

5. napovedati mora časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev in vrednost posameznega zahtevka za izplačilo sredstev.

Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. naložba mora biti zaključena, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev;

2. če gre za naložbo v opremo in kmetijsko mehanizacijo, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnica, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem opreme in mehanizacije;

3. na posamezno vlogo se:

– vloži en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za intervencijo iz 2. in 3. točke 3. člena te uredbe;

– vložita največ dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za intervencijo iz 1. točke 3. člena te uredbe, pri čemer se en zahtevek za izplačilo sredstev nanaša na naložbo iz 1. oziroma 2. točke 5. člena te uredbe in drugi zahtevek za izplačilo sredstev na naložbo iz 3. točke 5. člena te uredbe.

(1) Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti:

1. ohraniti mora obseg PKP v uporabi iz tretjega odstavka 8. člena in prvega odstavka 16. člena te uredbe oziroma obseg KZU iz 1. točke 24. člena te uredbe še najmanj tri leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v letu, na katero se nanaša obveznost;

2. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto, še najmanj pet koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2) Upravičenec v petih letih od zadnjega izplačila sredstev ne sme uvesti bistvene spremembe, odtujiti predmeta podpore ali premestiti podprte dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 65. člena Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024).

(3) Naložbo, ki je predmet podpore, mora upravičenec v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnost primarne pridelave kmetijskih proizvodov še najmanj pet zaporednih koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(4) Če gre za naložbo v nakup kmetijske mehanizacije iz 3. točke 5. člena, 13. člena oziroma 21. člena te uredbe, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem ter ga predložiti na zahtevo agencije.

Vlagatelj lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

(1) Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje ena ali več naložb, ki se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

(2) Kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se šteje naložba v nakup kmetijske mehanizacije.

(3) Če je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložbe iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga naložba iz 1. in 2. točke 5. člena te uredbe, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem.

(1) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 10. člena te uredbe, obveznosti iz prvega odstavka 18. člena te uredbe oziroma obveznosti iz prvega in drugega odstavka 26. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi dobi upravičenec opozorilo,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 10 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po četrti ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(2) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe, obveznosti iz drugega odstavka 18. člena te uredbe oziroma obveznosti iz tretjega odstavka 26. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 10 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po tretji ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(3) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– 10 % izplačanih sredstev, če zmanjša obseg PKP v uporabi ali obseg KZU do vključno 10 %;

– 30 % izplačanih sredstev, če zmanjša obseg PKP v uporabi ali obseg KZU za več kot 10 % do vključno 15 %;

– 50 % izplačanih sredstev, če zmanjša obseg PKP v uporabi ali obseg KZU za več kot 15 % do vključno 20 %;

– vsa izplačana sredstva, če zmanjša obseg PKP v uporabi ali obseg KZU za več kot 20 %.

(4) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

– po prvi ugotovljeni kršitvi mora vrniti 50 % izplačanih sredstev,

– po drugi ugotovljeni kršitvi mora vrniti razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(5) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 33. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 95/2024 z dne 8. 11. 2024