Na podlagi drugega odstavka 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) V prostorskem informacijskem sistemu je grafični del državnega prostorskega načrta objavljen z identifikacijsko številko 992.
(4) Državni prostorski načrt je v juniju 2024 s številko projekta 2018-ŠV_DPN-033 izdelalo podjetje Urbis, d. o. o., Maribor.
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Dravograd.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje, odločba Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije št. 35409-76/2024-3 z dne 13. junija 2024.
(4) Oznake, navedene v 3, 8, 9, 10, 11, 12, 24, 25, 27, 29. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo te prostorske ureditve:
– trije vetrni agregati, vključno z montažnimi platoji (stojna mesta vetrnic),
– povezovalni 20 kV-kablovodi med posameznimi vetrnimi agregati do 20kV-stikališča VE Ojstrica,
– 20 kV-kablovod od stikališča VE Ojstrica do RTP 110/20 kV Dravograd za vključitev v obstoječe elektroenergetsko omrežje,
– dostopne poti,
– plato za potrebe gradbišča in dva platoja za začasno shranjevanje humusa ter
– vse druge ureditve, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah, navedenih po posameznih ureditvah:
a) območje polja vetrnih agregatov s spremljajočimi ureditvami (stojišča vetrnih agregatov, montažni platoji, povezovalne ceste, kablovod med posameznimi vetrnimi agregati, gradbiščni plato, plato za začasno odlaganje izkopanega materiala):
– k. o. Ojstrica (833): 78;
– k. o. Duh na Ojstrici (834): 1, 694/1;
– k. o. Velka (835): 1/1, 67/1, 67/2, 84, 299/1;
b) območje dostopnih cest:
– k. o. Goriški Vrh (832): 6, 11, 12, 25, 68, 69, 71, 922, 974;
– k. o. Ojstrica (833): *1/1, 1, 4, 5/1, 6/1, 12/1, 10, 13, 16, 17, 18, 20, 23, 25, 27, 31, 33, 35;
c) območje kablovoda od VA1 do RTP Dravograd:
– k. o. Dravograd (829): 837, 838, 866, 867, 875, 886, 1093, 1093, 1095, 1096, 1299, 1301, 1302, 1306, 1308, 1312, 1347, 1360, 1063/1, 1063/2, 1063/3, 1063/4, 1063/4, 1067/4, 1067/4, 1094/1, 1094/10, 1094/9, 116/1, 116/2, 117/1, 117/1, 117/1, 1209/5, 125/2, 127/3, 129/4, 129/5, 1300/1, 1303/1, 1307/2, 1310/1, 1310/3, 1310/4, 135/1, 135/2, 141/1, 141/2, 38/1, 38/5, 40/5, 40/6, 41/4, 41/5, 876/1, 877/2, 887/1;
– k. o. Ojstrica (833): 78, 80, 81, 91, 244, 245, 247, 248, 251, 256, 261, 538, 246/1, 246/2, 262/1, 528/2, 83/1, 83/2, 90/1, 92/1, 92/2, 98/1;
– k. o. Duh na Ojstrici (834): *47, 1, 197, 199, 563, 591, 592, 596, 599, 605, 606, 607, 622, 623, 625, 628, 629, 711, 712, 731, 738, 745, 747, 749, 750, 198/2, 198/2, 200/1, 200/3, 204/1, 584/1, 584/2, 585/1, 593/3, 597/1, 597/6, 609/1, 621/1, 621/2, 630/2, 630/3, 630/4, 630/5, 643/2, 643/3, 647/2, 647/3, 647/4, 650/1, 652/4, 652/5, 653/1, 653/2, 653/4, 654/2, 654/3, 654/4, 657/1, 693/2, 693/3, 716/4, 718/2, 718/3, 718/4, 732/1, 732/2, 735/1, 737/1, 739/1, 746/2, 748/1, 748/2;
– k. o. Otiški Vrh I (840): 212/1, 212/8, 1288/1;
– k. o. Otiški Vrh II (841): 1169/5, 1169/9, 1288/4, 1288/5;
– k. o. Dobrova (842): 54/4, 54/6, 55/2, 55/3, 78/3, 79/1, 79/2, 102, 458, 459, 465, 467, 539, 103/1, 103/2, 452/5, 454/1, 454/3, 455/1, 466/1, 498/9, 536/9, 559/2, 565/1.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 2.1–2.5.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene te rabe zemljišč:
a) zemljišča izključne rabe so na območju montažnih platojev za umestitev vetrnih agregatov ter zemljišča dostopnih in povezovalnih poti;
b) zemljišča omejene rabe so:
– zemljišča na območju 1 m od osi 20 kV-kablovoda obojestransko zunaj območij izključne rabe,
– zemljišča za prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture;
c) zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Namenska raba zemljišč, razen tistih na območjih izključne rabe, se ne spreminja.
(3) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 13. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Za stojna mesta vetrnih agregatov se izvedejo trije montažni platoji. Zunanje mere montažnih platojev znašajo približno 180 m × 60 m. Površine montažnega platoja se po končani gradnji zmanjšajo, del površin se povrne v prvotno stanje oziroma renaturira.
(2) Za montažne platoje se izvedejo nasipi v naklonu 1:1,5 in vkopi v naklonu 1:1.
(3) Višina montažnih platojev je določena tako, da se masne bilance montažnih platojev, ki so potrebni za fazo gradnje, čim bolj izravnajo.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je po slemenu Morijevega vrha na nadmorski višini približno 1300 m načrtovana umestitev treh vetrnih agregatov.
(2) Vsak vetrni agregat je umeščen na betonski ali jekleni stolp višine med 120 in 155 m, na katerega je umeščena turbina z generatorjem z vso potrebno opremo. Temelji za posamezni vetrni agregat so masivni armiranobetonski bloki, ki s svojo težo stabilizirajo zunanje vplive. Temeljijo se plitvo (valj ali večstrana prizma). Temelj se zasuje in zatravi. Pri izdelavi dokumentacije za izvedbo gradnje se nadgradi inženirsko geološko poročilo, za potrebe katerega se izvedejo geofizikalne raziskave, sondažne raziskave, dopolnilne raziskave v vrtinah in laboratorijske preiskave ter izdela geotehnični elaborat z dokazi o zanesljivosti predvidenega sistema temeljenja.
(3) Pri izbiri tehnične opreme za vetrne agregate je treba upoštevati izdelane strokovne podlage. Investitor mora zagotoviti, da bo za vgradnjo izbral takšno opremo, da niso presežene predpisane mejne vrednosti hrupa v okolju. Oprema mora vključevati mehanizem, ki omogoča tehnične ukrepe za dodatno zniževanje hrupa, če se na podlagi izvedenih monitoringov ugotovi potreba po tem.
(4) Vsak vetrni agregat je označen z opozorilnimi lučmi, ki gorijo ponoči (lahko gorijo zmeraj ali pa sinhrono utripajo z zahtevano frekvenco).
(1) Posamezni vetrni agregati so s kablovodi nazivne napetosti 20 kV medsebojno povezani z 20 kV-stikališčem VE Ojstrica. V vsakem stolpu vetrnega agregata je transformator. Predvideni srednje napetostni (20 kV) kabli se položijo v jarek ob trasi cest med stojišči vetrnih agregatov. Skupna dolžina kablovoda med posameznimi vetrnimi agregati je 1.350 m.
(2) Od vetrnega agregata VA-1 se izvede kablovod 20 kV do RTP 110/20 kV Dravograd, kjer se priključi na srednjenapetostne 20 kV-zbiralnice. Dolžina priključnega 20 kV-kablovoda do RTP Dravograd je 8.200 m.
(3) Trasa kablovoda poteka od stikališča pri VA-1 po in ob gozdu do trase obstoječega DV 20 kV D66, nato ob lokalni cesti LC 578061 do glavne ceste Dravograd–Maribor. V križišču glavne ceste in priključka do čistilne naprave trasa križa glavno cesto in se nadaljuje do kolesarske poti ob Dravi. V nadaljevanju trasa poteka ob kolesarski poti do HE Dravograd, kjer Dravo prečka po jezovni zgradbi. Na nasprotni strani jezovne zgradbe se trasa nadaljuje čez dvorišče in stikališče 110 kV ter ob trasi 110 kV-daljnovodov do RTP Dravograd. Pred RTP Dravograd kablovod čez mostno konstrukcijo križa reko Mežo.
(1) Za potrebe gradnje in dostopov do vetrne elektrarne se izvedejo nove makadamske ceste:
– dostopna cesta do stojnih mest VA v dolžini 2620 m se naveže na dostopno cesto v Republiki Avstriji (ta ni predmet državnega prostorskega načrtovanja);
– povezovalna cesta med montažnima platojema VA-1 in VA-3 ter povezovalna cesta do montažnega platoja VA-2 v skupni dolžini 880 m;
– dostopna cesta iz smeri Dravograda v skupni dolžini 1700 m. Na tej trasi sta dva odseka (med profili EP2 in EP4 ter EP23 in EP31) v skupni dolžini 400 m, kjer trasa poteka po vodovarstvenem območju, ki se izvede v asfaltu.
(2) Normalni prečni prerez dostopne in povezovalnih cest znaša 7 m. Normalni prečni prerez dostopne ceste iz smeri Dravograda znaša 5 m.
(3) Vzdrževalna pot v času obratovanja ter dostopna gradbiščna cesta za manjši tovor in osebni promet potekata od Dravograda po obstoječi lokalni cesti LC 078021 ter v nadaljevanju po LC 078051 in v dolžini 1 km po obstoječi gozdni poti do priključka na novo načrtovano gradbiščno cesto. Preureditev lokalnih cest ni potrebna.
(4) Na trasi dostopne ceste do stojnih mest VA se na prečkanju Ojstriškega potoka izvede prepust (prepust 1), na dostopni cesti iz smeri Dravograda, ki dvakrat prečka obstoječa potoka, pa se izvedeta dva prepusta (prepust 2 in 3). Prepusti so teh dimenzij:
– prepust 1: betonski škatlasti prepust 2,2 x 1,5 m;
– prepust 2: betonski cevni prepust fi 1,0 m;
– prepust 3: betonski škatlasti prepust 2,0 x 1,5 m.
(podporne in oporne konstrukcije)
Na trasi dostopne ceste do stojnih mest VA se izvedeta dve kamniti zložbi skupne dolžine 300 m:
– podporna kamnita zložba KZ1 dolžine 195 m in višine do 5,6 m;
– oporna kamnita zložba KZ2 dolžine 105 m in višine do 8,4 m.
(1) Voda na dostopnih in povezovalnih cestah se z makadamskega cestišča v vkopu odvaja prek jarkov in v nasipu razpršeno na teren. Za potrebe odvodnjavanja se v makadamskem vozišču v prečni smeri izvedejo dražniki.
(2) Na asfaltiranem delu dostopne ceste iz smeri Dravograda se zagotovi kontrolirana odvodnja meteornih vod. Izvedeta se dve ločeni meteorni kanalizaciji, ki se ločeno priključita na lovilec olj. Iz dveh lovilcev olj je predviden iztok meteorne kanalizacije na teren.
(pogoji za krajinsko arhitekturno oblikovanje)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske in načrtovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa na območju montažnih platojev, rešitve v zvezi z urejanjem in rekultivacijo gradbiščnih platojev in začasnih deponij materiala ter s sanacijo gozdnega roba in sanacijo živic v odprti krajini. Vse zasaditve se izvedejo z lokalno značilnimi rastlinskimi in travnatimi vrstami.
(2) Platoji na vseh treh stojiščih se projektirajo v najmanjšem potrebnem obsegu in čim bolj prilagojeno poteku obstoječega terena, tako da nastane čim manj usekov in nasipov in je obseg odstranitve obstoječe gozdne vegetacije čim manjši. Kolikor je to mogoče je treba ohranjati gozdno zarast na površinah ob stojiščih, ki so v vidnem stiku s poselitvijo in turističnimi točkami (vedute s pomembnih točk opazovanja).
(3) Oblikovanje reliefa:
– relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz;
– vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da se omogoči izvedba sanacijskih zasaditev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi.
(4) Vse nasipne in vkopne brežine montažnih platojev in dostopnih cest se ob koncu gradnje humusirajo oziroma rekultivirajo v skladu z rešitvami v načrtu krajinske arhitekture. Po končani gradnji se rekultivirajo tudi vse tiste površine, ki pri obratovanju niso potrebne, vključno s površinami predhodno odstranjenih platojev za potrebe gradbišča in začasno odlaganje materiala.
(5) Pred gradnjo kablovoda se v celotnem delovnem pasu odstrani obstoječa zarast. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani samo na mestih, kjer je to potrebno zaradi gradnje kablovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se v čim večjem obsegu ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa.
(6) V tamponski coni med mejnim sestojem gozda in odprtimi prostori vetrnih agregatov se oblikuje mehak gozdni rob (v skupni dolžini približno 1500 m) tako, da se v smeri od vetrnega agregata proti gozdu najprej izvede sajenje grmovnic in nizkega drevja ter v nadaljevanju večjih dreves, s čimer se doseže sestojna streha v obliki parabole. Novo načrtovani gozdni rob mora biti valovit ter višinsko in vodoravno členjen. Območja začasnih gradbenih platojev ob agregatih in območja začasnega deponiranja materiala se po končani gradnji pogozdijo. Sadijo naj še plodonosne lokalno značilne listopadne vrste, da se obogatijo borni prehranski pogoji za gozdno favno. Pri izdelavi zasaditvenega načrta in njegovi izvedbi je treba zagotoviti sodelovanje strokovnjaka s področja gozdarstva.
(7) Varovalni pas v širini 1 m na obeh straneh od osi kablovoda se z drevnino ne zasaja, temveč samo humusira in zatravi.
(8) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob ter izvede rekultivacija kmetijskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase cest in kablovoda ter območjih montažnih platojev.
(9) Barvanje vetrnih agregatov se izvede z nesvetlečo barvo v svetlo sivem odtenku, brez poslikav, logotipov in podobnih oznak.
(dopustni posegi in druge dopustne dejavnosti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi ti posegi pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– urejanje vodotokov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na zemljiščih izven izključne rabe (cesta), določene v 5. členu te uredbe,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja področje razvrščanja objektov, in v skladu z določili na območju veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki veljajo za istovrstne posege in dejavnosti,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja mnenjedajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.
(4) Na območju omejene rabe se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le na način in pod pogoji, določenimi v soglasju s pristojnim sistemskim operaterjem.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Zaradi gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.
(2) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v sklad s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 1.1 do št. 1.5.
(državne in občinske ceste)
(1) Križanje kablovoda 20 kV z državnimi cestami se izvede izven območja cestnih priključkov s podvrtavanjem čim bolj pravokotno na os ceste. Kadar to ni mogoče, investitor v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, za prekop ceste pridobi soglasje lastnika in upravljavca državnih cest.
(2) Pri projektiranju kablovoda v varovalnem pasu cest je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti projektne pogoje DARS d. d.
(1) Križanje kablovoda 20 kV z glavno železniško progo 34 Maribor–Prevalje d. m. se izvede s podvrtanjem (1,5 m pod zgornjim ustrojem, kot križanja 90°, zaščitna cev na vsako stran 5 m od roba praga).
(2) Pri projektiranju kablovoda v varovalnem progovnem pasu se pridobijo projektni pogoji upravljavca.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Pri projektiranju kablovoda se od podzemnega omrežja elektronskih komunikacij predvidita minimalni vertikalni odmik 0,5 m in minimalni horizontalni odmik 1,0 m.
(2) Dela je treba izvajati skrbno, da ne pride do poškodb oziroma prekinitve obstoječih telekomunikacijskih vodov.
(1) Nova trasa ceste iz smeri Dravograda enkrat prečka obstoječi vodovod, ki se ustrezno zaščiti. Vodovod, ki poteka po odseku nove trase, se rekonstruira zaradi novega višinskega poteka ceste v dolžini 540 m.
(2) Vodoravna križanja kablovoda in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in višinska uskladitev.
Vodoravna križanja 20 kV-kablovoda in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Križanja kablovoda 20 kV ter omrežja visokonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest daljnovodov se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev in drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m.
(2) Križanja kablovoda 20 kV ter omrežja srednje- in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Pred začetkom gradnje izvajalec naroči zakoličenje elektroenergetskih vodov.
(1) Pri projektiranju se upoštevata obstoječi in načrtovani prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varnostnem pasu. V varnostnem pasu se dela lahko izvajajo le pod pogoji in nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d. o. o.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija vpliva elektroenergetskih vodov in objektov na prenosni sistem zemeljskega plina ter po potrebi predvidita vrsta in lokacija zaščitnih ukrepov za odpravo njihovega vpliva na prenosni sistem zemeljskega plina.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi od št. 2.1 do št. 2.5, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Če se med gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, najditelj najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki najdbo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Pred začetkom gradnje kablovoda v neposredni bližini KD Dravograd – arheološko najdišče Drava (EŠD 29689), je treba gradbišče vidno razmejiti (opozorilni trak, ki označuje območje delovnega pasu zunaj območja arheološkega najdišča).
(4) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Zadnjo vegetacijsko sezono pred izvedbo načrtovanega posega je na območju dostopne poti iz Avstrije treba preveriti prisotnost, velikost in viabilnosti habitata brkate zvončice (Campanula barbata). Ob prisotnosti vrste in uničenju osebkov zaradi širjenja cestišča je pred izgradnjo nove trase potrebna presaditev posameznih rastlin stran od cestišča. Popis vrste in morebitni nadzor nad presajevanjem mora izvesti strokovnjak botanik. Popis je treba izvesti v optimalnem vegetacijskem času, predvidoma sredi julija, ko cveti večina primerkov.
(3) Zadnjo vegetacijsko sezono pred izvedbo načrtovanega posega je na območju dostopne poti iz Dravograda treba preveriti prisotnost, velikosti in viabilnosti habitata kamiličnolistne mladomesečine (Botrychium marticariifolium). Ob prisotnosti vrste je pred rekonstrukcijo ceste potrebna presaditev posameznih rastlin vstran od cestišča. Popis vrste in morebitni nadzor nad presajevanjem mora izvesti strokovnjak botanik. Popis je treba izvesti v optimalnem vegetacijskem času na začetku julija.
(4) V začetnih letih delovanja je treba zagotoviti prekinitev delovanja vetrnice v času aktivnosti netopirjev (glede na temperaturo in vetrne razmere v različnih obdobjih leta):
– od 16. aprila do 31. maja in od 1. oktobra do 30. oktobra, pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija in pri hitrosti vetra pod 6 m/sekundo veljajo omejitve od sončnega zahoda do štiri ure po njem;
– od 1. junija do 31. septembra, pri temperaturah nad 8 stopinj Celzija in pri hitrosti vetra pod 6,5 m/sekundo veljajo omejitve celo noč od sončnega zahoda do vzhoda;
– od 1. novembra do 15. aprila omejitev ni.
Če se v samodejni sistem nadzora vrtenja vetrnic lahko vključijo tudi podatki o padavinah, se lahko vetrnice nemoteno vrtijo ves čas, ko dežuje (>2 mm/10 min). Rezultati monitoringa med obratovanjem lahko prispevajo k optimizaciji teh parametrov.
(5) Območje povezovalnih kablovodov med VA-3, VA-2 in VA-1 ter kablovoda med VA-1-RTP do vasi Srednik je na odsekih, kjer posegajo v gozdni prostor izven cestnega telesa, treba po izvedbi sanirati v najkrajšem možnem času. Obvezna je zasaditev avtohtonih grmovnih vrst, prednostno borovnic, lahko pa tudi drugih grmovnih vrst, kot so brin, češmin in zelena jelša.
(6) Gradnja dostopne ceste do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije), povezovalnih cest med VA in gradnja VA se ne izvaja med 1. marcem in 30. junijem.
(7) Dostopna cesta do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije) se zadnjih 200 m pred državno mejo po končani gradnji sanira. Sanacija zajema:
– brežine dostopne poti, kjer je bila odstranjena vegetacija ali humusni del, se po gradnji prekrijejo z istim humusom in zasadijo z drevesnimi vrstami, ki dolgoročno ugodno vplivajo na ohranjanje populacije divjega petelina na območju Košenjaka. To so predvsem zelena jelša, smreka in rdeči bor v mešani zmesi. Dosadijo naj se tudi grmovne vrste, prednostno borovnice;
– kjer je to mogoče, se na novem odseku ceste vzpostavi čim naravnejši prečni profil pobočja, vozišče pa prekrije s tanko plastjo humusa in nanj vrzelasto posadi predvsem zelena jelša, vsakih deset metrov pa šop rdečega bora in smreke;
– območje nadomestne zasaditve se zavaruje z začasno leseno ograjo, da se preprečijo objedanje sadik, uničenje sadik zaradi hoje in uničenje rastišča zaradi morebitne nedovoljene vožnje s kolesi in vozili na motorni pogon;
– za preprečevanje dostopa na vozišče novo zgrajene dostopne ceste se oba zaključka odseka prekopljeta z vsaj 1 m globokim in 1,5 m širokim jarkom. Območje za jarkom se zasadi z gosto sadnjo smreke, ki onemogoča prosto prehajanje ljudi in zmanjša plašenje zaradi prisotnosti ljudi pred začetkom ceste. Na vozišče se dodatno odložijo debla in veje oziroma se izvedejo ukrepi, ki učinkovito preprečujejo dostop na cestišče.
(8) Dostopna cesta do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije) se ne sme uporabljati kot servisna pot.
(9) Na brežinah obstoječih gozdnih cest, ki se zaprejo z zapornicami, se na območju posega osnuje 10 šopastih zasaditev zelene jelše (šop je 20 sadik).
(10) Na območju naravne vrednote je treba obnoviti obe zapornici (na dostopni cesti iz Dravograda in na gozdni cesti, ki pelje proti Avstriji) in poleg namestiti obveščevalni tabli o divjem petelinu in pomenu miru na cestah za varstvo divjega petelina.
(11) Med gradnjo in po posegu se upoštevajo ti pogoji:
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega čim manj;
– platoje na vseh treh stojiščih je treba projektirati v najmanjšem potrebnem obsegu in čim bolj prilagojeno terenu, da nastane čim manj usekov in nasipov ter je potrebnih čim manj posekov gozdne vegetacije;
– prometne poti in traso kablovoda je treba projektirati v najmanjšem potrebnem obsegu, čim bolj prilagojeno terenu (čim manj usekov in nasipov) ter po obstoječih poteh, tako da so potrebni čim manjši poseki gozdne vegetacije;
– oblikovanje vkopov in nasipov je treba načrtovati tako, da ne nastajajo erozijska žarišča;
– po končanih gradbenih delih je treba sanirati poškodovane površine;
– obstoječo vegetacijo je treba čim bolj ohraniti, nove zasaditve in biološka rekultivacija se izvedejo izključno z avtohtonimi vrstami;
– na območju naravne vrednote se trajno ne odlagajo presežki izkopane zemljine, gradbenega materiala ali odpadkov, se ne parkirajo gradbeni stroji, vozila, se ne odlaga oprema, se ne postavljajo začasni objekti (kontejnerji), se ne kuri in podobno;
– po končani gradnji se na vseh prizadetih površinah, ki obsegajo travišča v neposredni bližini prometnih poti, začasne širitve poti s posekom gozdnega drevja in podobno vzpostavi prvotno stanje rabe zemljišča: zatravitev z avtohtono mešanico trav oziroma senenim drobirjem z bližnjih travnikov, pogozditev gozdnih robov in sanacija razširitev cestnih povezav z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami (na delih trase v gozdnem prostoru);
– po končanih zemeljskih delih se do vzpostavitve naravne vegetacije izvajajo ukrepi za preprečitev zasaditve invazivnih vrst rastlin z redno kontrolo (žetev nadomestnih zasaditev, čistilna košnja invazivnih rastlin in odstranjevanje z izruvanjem).
(12) Pred začetkom gradnje je treba celotno gradbišče na območju Košenjaka vidno razmejiti (opozorilni trak, ki označuje območje delovnega pasu).
(13) V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(14) Gradnja se organizira tako, da se prepreči vnos tujerodnih invazivnih rastlin. Vsa gradbena mehanizacija mora biti pred dostavo na gradbišče skrbno očiščena in oprana. Potrebno je preverjanje izvora gradbenega in nasipnega materiala, navoženega z drugih območij; lahko se uporablja samo gradbeni material, ki ne vsebuje delov rastlin ali semen invazivnih tujerodnih vrst.
(15) Zaradi preprečitve razraščanja tujerodnih rastlin je treba dela opraviti v najkrajšem možnem času, po končani gradnji pa zaradi gradnje razgaljene površine takoj sanirati.
(16) Gradnjo je treba organizirati v dnevnem času. V nočnem času se lahko izvajajo le tista dela, ki jih je za zagotavljanje ustreznosti treba opraviti v eni kampadi (betoniranje posameznega temelja VA). Osvetljevanje gradbišča je dovoljeno le za potrebe varnosti gradbiščnih delavcev (v času megle).
(17) Investitor o začetku del najmanj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo narave.
(1) Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora ter grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 1.1 do št. 1.5.
(2) Kablovod prečka reko Dravo od km 6+600 do km 6+800 in reko Mežo od km 8+100 do km 8+150 ter devet manjših vodotokov: V1 v km 1+396, V2 v km 1+950, V3 v km 2+375, V4 v km 2+585, V5 v km 2+666, V6 v km 4+059, V7 v km 4+488, V8 v km 4+866, V9 v km 6+007.
(3) Trasa kablovoda se čez Dravo spelje po jezovni zgradbi HE Dravograd, čez Mežo pa po mostni konstrukciji z umestitvijo v obstoječe kabelske kanale – police. Vsa druga križanja z manjšimi vodotoki se izvedejo s podvrtavanjem. Teme cevi mora biti na globini vsaj 1,5 m pod dnom urejenih oziroma 2 m pod dnom neurejenih hudournikov, na tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še od 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih, oziroma na razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še od 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.
(4) Na celotnem območju gradbišča, prevoznih in drugih delovnih površinah se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod.
(5) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal, na razgaljenih površinah gradbišča se začasno uredi odvodnjavanje.
(6) V času gradnje je treba zagotoviti stroge varstvene ukrepe, nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi se predvidijo izven poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(7) Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji se ne sme posegati v vodni ali obvodni prostor.
(8) V bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektivni posek zarasti, se ta nadomesti z nizko avtohtono grmovnato zarastjo. Po koncu del se območja brežin vodotokov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v stanje, ugodno za ribe.
(9) Zemeljski izkop se ne odlaga v pretočne profile vodotokov. Morebitna območja začasnega skladiščenja presežkov zemeljskih izkopov morajo biti urejena tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega skladiščenja v vodotoke.
(10) V bližini vodotoka se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.
(11) Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj sedem dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah se pristojni izvajalec ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.
(1) Načrtovane ureditve (kablovod) potekajo po poplavnih območjih Drave med km 4+200 in km 6+800 (v razredih velike, srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti) ter po poplavnih območjih Meže med km 8+000 in km 8+200 (v razredih velike, srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti). Podatki o poplavah so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati. Morebitna začasna območja skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa je v času gradnje treba urediti tako, da ne prihaja do erozije in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke presežkov zemeljskih izkopov. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da ne prihaja do erozije tal zaradi poplavnih vod.
(3) Med gradnjo se delovni pas uredi tako, da sta v primeru visokih vod škoda na gradbišču in okoliških zemljiščih ter vpliv na vodni režim čim manjša. Izkopni material iz jarka za kablovod se odlaga na gorvodno (glede na smer toka poplavne vode) stran jarka tako, da se v primeru visokih vod del odplavljene zemljine prestreže v jarku.
(4) Kablovod po poplavnih območjih se izvede s sprotnim zasipavanjem.
(5) Na območju manjših dolin in hudournih območjih je treba kampade dnevno dokončati. Gradbene stroje je treba po koncu del dnevno umikati s poplavnega območja. Na območju večjih vodotokov je umikanje potrebno le ob neugodnih padavinskih napovedih, kar je treba spremljati.
(1) Načrtovane ureditve potekajo po vodovarstvenih območjih. Podatki o vodovarstvenih območjih so prikazani v obvezni prilogi državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Zaradi poseganja na vodovarstvena območja (dostopna cesta ter platoja VA-2 in VA-3) je bila izdelana analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode, ki mora biti sestavni del projekta v vseh nadaljnjih fazah. V primeru spremembe projekta morajo biti spremembe preverjene tudi z analizo tveganja. Na gradbiščih VA-2 in VA-3 so prepovedana začasna skladišča nevarnih snovi.
(3) Gradbiščni plato je na vodovarstvenem območju, zato pretakanje goriva na tem delu ni dovoljeno. V ta namen se uredita pretakalna in po potrebi pralna ploščad zunaj vodovarstvenega območja, in sicer na razcepu povezovalne ceste proti platoju VA-3 ter platojema VA-2 in VA-1. Ploščad mora biti utrjena in urejena s kontrolirano odvodnjo.
(4) Na platojih se vode kontrolirano zajamejo in pred izpustom očistijo v koalescentnih lovilcih olj. Očiščene odpadne vode se praviloma odvajajo zunaj vodovarstvenih območij. Če delovni plato ni na vodovarstvenem območju (VA1), se očiščene odpadne vode odvajajo v tisto napajalno območje, kamor so se stekale pred izvedbo. Za odvodnjo zalednih vod se preferenčno izbere posredna odvodnja v podzemne vode s ponikanjem. Ponikovalni jaški morajo biti ustrezno veliki in pred izvedbo se preveri njihovo delovanje.
(5) V primeru vkopov in cestnih vsekov se morajo čiste zaledne vode odvajati ločeno od drugih vod in odvajati v isto napajalno območje, kamor se stekajo pred izvedbo. Za odvodnjo zalednih vod se preferenčno izbere posredna ali neposredna odvodnja v podzemne vode s ponikanjem. Ponikovalni jaški morajo biti ustrezno veliki in pred izvedbo se preveri njihovo delovanje.
(6) Na odsekih dostopnih poti, ki potekajo po vodovarstvenih območjih, je treba zagotoviti kontrolirano odvodnjo odpadnih vod prek peskolovov in lovilcev olj. Odpadne vode je treba očiščene odvajati zunaj vodovarstvenega območja.
(7) Na 400 m-odseku dostopne ceste iz smeri Dravograda, ki poteka po ožjem in najožjem območju varovanja, se izvede asfalt. Asfaltira se odsek (med EP2 in EP4), ki poteka neposredno ob zajetju Ojstrica, in sicer z začetkom 10 m pred mejo vodovarstvenega območja in s koncem 10 m po izhodu z vodovarstvenega območja. Dolžina asfaltiranja je 107 m. Dodatno se asfaltira odsek iste dostopne ceste (med EP23 in EP31), ki poteka po drugem vodovarstvenem območju in se nadaljuje v tretje vodovarstveno območje, in sicer z začetkom 10 pred mejo vodovarstvenega območja in s koncem 10 m po izhodu iz ostre leve serpentine v skupni dolžini 291 m. Na območjih, kjer se izvede asfaltiranje, se uredijo tudi robniki za zadrževanje in preusmerjanje odpadnih padavinskih vod in morebitnih izlitih tekočin na cestišču. Zajete vode se odvajajo dolvodno od zajetja (zunaj VVO), kjer se pred izpustom v okolje zbirajo v zadrževalniku za primere razlitij. Odvodnjo v okolje je treba prednostno izvajati posredno v podzemne vode s ponikanjem v nezasičeno cono.
(8) Na drugih cestnih odsekih se izvede voziščna konstrukcija v makadamu z utrjeno muldo na nižjem (dovodnem) delu vozišča.
(9) Na 100 m-odseku dostopne ceste iz smeri Dravograda, ki poteka tik ob območju zajetja vodnega vira Ojstrica, je treba poleg asfaltiranja izvesti protiodbojno ograjo, ki je v primeru nesreče oziroma zdrsa vozila zmožna zdržati tudi tovorna in druga težja vozila.
(10) Na območju vodnega dovoljenja kablovod prečka cevovod, kar se izvede v skladu z veljavnimi standardi. Če takšnega prečkanja ni mogoče zagotoviti, se cevovod zamenja, kar se predhodno uskladi z imetnikom vodnega dovoljenja.
(11) Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, je na celotnem območju prepovedana.
(12) Pri vgradnji betona mora biti iz priloženih certifikatov razvidno, da bodo uporabljeni takšni dodatki in druge sestavine, ki ne povzročajo izluževanja snovi, nevarnih za vodno okolje in zdravje ljudi.
(13) Vsa vozila in gradbena mehanizacija, ki so na gradbiščih in dostopnih poteh, morajo biti tehnično brezhibni. Na delovišču ter pri delovnih strojih mora biti zadostna količina adsorbentov in drugih sredstev za omejevanje in sanacijo morebitnih razlitih nevarnih tekočin.
(14) V času mirovanja mora biti gradbena mehanizacija parkirana na utrjenih površinah z urejeno odvodnjo odpadnih vod prek lovilcev olj.
(15) Na gradbiščih morajo biti prenosne kemične sanitarije.
(16) V času gradnje kablovoda in dostopnih cest je treba pred začetkom gradnje obvestiti imetnike vodnih dovoljenj. Namen tega sta preverjanje stanja vodnega vira v času gradnje in hitro opozarjanje v primeru sprememb količinskega ali kemijskega stanja podzemne vode.
(17) Med urejanjem dostopne ceste iz Dravograda v bližini vodovarstvenega območja Ojstrica je treba izvajati stalni nadzor nad ustreznostjo gradnje.
(18) Pri pripravi projektne dokumentacije za izvedbo je treba za primere nesreče ob montaži in obratovanju VA izdelati elaborat za ukrepanje ob razlitju nevarnih snovi, ki ga morata pripraviti ali potrditi hidrogeolog in upravljavec vodnega vira. Elaborat se po potrebi dopolni za potrebe pridobitve uporabnega dovoljenja.
(19) V času obratovanja je treba:
– posebno pozornost nameniti nevarnim snovem v vetrnih agregatih, predvsem olju v menjalniku turbine;
– poleg stanja olja pozornost nameniti znakom, ki lahko nakazujejo na puščanje olja;
– ob rednih menjavah olja in oljnih filtrov zagotoviti vodotesnost platoja ob VA;
– ploščad okrog VA mora biti utrjena in neprepustna, kar se lahko izvede v času gradnje kot stalna utrditev z robniki in urejeno odvodnjo;
– ob vzdrževalnih delih mora biti na voljo zadostna količina ustreznih absorpcijskih sredstev, osebje pa usposobljeno za intervencijo zaradi morebitnega razlitja. Absorpcijska sredstva morajo biti na voljo tudi ob prevozu olja do in od VA;
– vsa morebitna razlitja pri prevozu (na primer iz rezervoarja pogonskega goriva vozila) morajo biti nemudoma sanirana. O takšnih dogodkih na območju VVO mora biti obveščen upravljavec vodnega vira;
– vsi odpadki, ki nastanejo ob rednih vzdrževalnih delih, morajo biti redno in sproti odstranjeni;
– o vseh večjih vzdrževalnih delih je treba predhodno obvestiti upravljavca vodnega vira.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Pri načrtovanju so upoštevani običajni protierozijski ukrepi.
(2) Izvedejo se preventivni zaščitni ukrepi pred nestabilnostjo zemljin in erozijsko ogroženostjo:
– pred začetkom gradnje se izvede ponovni inženirski geološki pregled trase kablovoda med stikališčem VA 1 in reko Dravo. Posebno pozornost glede morebitnih obstoječih oziroma novonastalih znakih nestabilnosti je treba nameniti na območjih, kjer je verjetnost nastanka plazov največja;
– kjer kablovod prečka stalni ali nestalni vodotok ali proluvialni vršaj (od km 3+400 do km 3+430), je treba zagotoviti, da je kablovod erozijsko odporen proti morebitnemu delovanju hudourniških voda (podvrtavanje na ustrezni globini);
– za celotni odsek kablovoda med stikališčem VA 1 in reko Dravo (od km 0+000 do km 3+700) je treba zagotoviti zasutje s primarnim materialom, ki je bil izkopan na lokaciji umestitve kablovoda. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno kompakcijo zasutja zato, da kablovod ni drenažna baza za podzemne vode plitve cirkulacije. Za ta namen je treba uporabiti ustrezno mehansko odporni kabel;
– v primeru podzemne vode v izkopu kablovoda je treba takoj ugotoviti izvor vode in pomen pojava za stabilnost terena. V ta namen se na teh delih zagotovi hidrogeološki nadzor, ki opredeli vrstni red nadaljnjega ravnanja;
– gradnja kablovoda naj poteka v sušnih delih leta, da se izogne poseganju v zemljino in hribino, ki bi bili lahko zaradi obilnejših padavin že pred posegom obremenjeni zaradi nasičenosti z vodo;
– na delih, kjer kablovod poteka po območjih velike in zelo velike verjetnosti nastanka plazov (od km 0+525 do km 0+870; od km 1+000 do km 1+190; od km 1+350 do km 1+860 in od km 2+295 do km 3+680), se zagotovi inženirska geološka spremljava izkopa.
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Potek po kmetijskih in gozdnih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Globina in način polaganja kablovoda na območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu (v času pred setvijo in po spravilu pridelkov), da je škoda manjša.
(3) Posegi na kmetijskih zemljiščih, na katerih se posega le v času gradnje, se načrtujejo tako, da se pridelovalne zmogljivosti ne poslabšajo in da se trajno ne poslabša trajna rodovitnost prizadetih tal. V času izvedbe kablovoda se posebna skrb nameni preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih zemljišč, ki jih izvedba del neposredno ne prizadene. Na prizadetih zemljiščih se zagotovi nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo. Če med gradnjo oziroma obratovanjem pride do poškodb kmetijskih zemljišč, se ta zemljišča nemudoma sanirajo oziroma se zagotovi ustrezno nadomestilo.
(4) Nad kablovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m na vsako stran od osi kablovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje od 0,5 m, poleg tega se ne postavljajo opore, namenjene za kmetijstvo in sadjarstvo.
(5) Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določbami 30. člena te uredbe. V času gradnje se izvaja nadzor nad ravnanjem z rodovitnim delom tal.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se ob sodelovanju pristojnega zavoda za gozdove ponovno preverijo gozdne funkcije na območjih predvidenih posegov in pridobi njihov osveženi sloj.
(7) Na območju prve stopnje poudarjenosti funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev na odseku povezovalne ceste v bližini avstrijske meje ter povezovalne ceste med VA2 in VA3, kjer so zelo strma pobočja, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti terena (tehnični ukrepi in umetna ozelenitev: zatravitev oziroma saditev grmovnih in drevesnih vrst), saj v nasprotnem primeru lahko pride do hude degradacije tal. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba podrobne omilitvene ukrepe za stabilizacijo brežin opredeliti ob sodelovanju izkušenega projektanta za gradnjo gozdnih cest.
(8) V globini ene sestojne višine (30-metrski pas) okoli stojišč vetrnih agregatov je treba pod nadzorom Zavoda za gozdove izvesti preredčenje odraslega mejnega sestoja (intenziteta 25–35 odstotkov) (ukrep se lahko izvede med gradnjo).
(9) Na območjih s funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje poudarjenosti je treba na cestah, ki po končani gradnji ostajajo v uporabi, zagotoviti redno vzdrževanje.
(10) Po izvedeni gradnji povezovalne ceste in razširitvi obstoječe gozdne ceste je treba zagotoviti prevoznost obstoječih gozdnih prometnic in omogočiti njihovo uporabo pod enakimi pogoji kot pred gradnjo.
(11) Uporaba gozdnih prometnic za potrebe večjih servisnih del (prevoz težke mehanizacije) je mogoča v sušnem ali v zimskem času, ko so tla zmrznjena. Prav tako se na globokih in k eroziji nagnjenih strmih terenih gradbena dela opravljajo v suhem vremenu, ko tla niso razmočena, ali v zimskem času, ko so tla zmrznjena.
(12) Po koncu gradnje se ob sanaciji gozdnega roba zasadi plodonosno drevje in spodbuja rast različnih grmovnih vrst.
(13) Ekocelico ob povezovalni cesti do vetrnih agregatov, ki je krmna njiva, je treba po posegu vzpostaviti na isti lokaciji oziroma na drugem mestu v bližini.
(14) Med gradnjo in po njej se omogoči nemoteni dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po gradnji se v okoliških gozdovih zagotovijo vsaj enake spravilne razmere. Treba je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Vse dovozne poti do kmetij in kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vrniti v prvotno stanje.
(15) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa, ki se zaradi posega posekajo, morajo pristojni delavci Zavoda za gozdove Slovenije predhodno evidentirati in označiti.
(16) Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah.
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti.
(2) Pri zemeljskih izkopih je treba ločiti zgornji rodovitni sloj od spodnjih nerodovitnih slojev tal in jih ustrezno ločeno odložiti. Rodovitna plast tal se uporabi za rekultivacijo na območju izvedenih ureditev.
(3) Pri izkopu trase za kablovod je treba ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj tal odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj tal odstrani tudi na voznih površinah (prometnih poteh) delovnega pasu in površinah, na katere se odlaga izkopani material. Izvaja se sprotno zasipanje jarkov tako, da se ohrani rodovitnost tal.
(4) Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku kablovoda se utrdi do naravne zbitosti tako, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabijo izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi neonesnažena zemljina z drugih lokacij na trasi ter glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno-organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
(5) Med gradnjo se razgaljene površine protierozijsko zaščitijo, ponovno zatravijo ali zasadijo. Upoštevajo se zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(6) Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane travniške površine in opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobir), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.
(1) Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, kot so: prekrivanje skladiščnega in prenesenega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, prometnih površin in gradbene mehanizacije.
(2) Na prevoznih poteh na gradbišču se hitrost vožnje vozil omeji na 10 km/h.
(3) V času izrazito neugodnih razmer (izkopni material z nizko vlažnostjo, daljše obdobje brez padavin, izjemno velike hitrosti vetra) je treba prekiniti izvajanje del z materiali, ki se prašijo.
(4) V primeru ugotovljenega povečanja onesnaženosti zraka z delci PM10 je treba postaviti gradbiščne varovalne ograje za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbiščnih platojev in poti.
(varstvo pred hrupom in tresljaji)
(1) Izvajalec gradbenih del zagotovi, da obremenitev s hrupom med gradnjo ne preseže predpisanih mejnih vrednosti kazalnikov hrupa ter zagotovi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju.
(2) V času gradnje je treba:
– uporabljati gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev iz predpisa, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– upoštevati časovne omejitve gradnje v vplivnem območju stanovanjskih in počitniških objektov na dnevni čas in na delavnike;
– zagotavljati mejne vrednosti kazalnikov hrupa Ldan = 65 dBA, Lvečer = 60 dBA, Lnoč = 55 dBA, Ldvn = 65 dBA, pri čemer se upošteva, da ocenjevalno obdobje dneva traja 12 ur, večera 4 ure in noči 8 ur;
– prevoz na gradbišče po javnem cestnem omrežju poteka le v dnevnem času od 6. do 18. ure, razen v času betoniranja temeljev VE, ki mora biti zaradi tehnoloških zahtev izvedeno v neprekinjenem postopku (brez prekinitev).
(3) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, je treba čas obratovanja hrupnih operacij čim bolj omejiti.
(4) Ob dostopni cesti iz Dravograda se med gradnjo na odseku mimo stavb Ojstrica 25 in Ojstrica 4 postavi mobilni protihrupni zaslon višine 4 m z zvočno izolativnostjo Rw = 20 dB v dolžinah 74 m in 36 m.
(5) V času gradnje je treba zagotoviti natančno in pravočasno obveščanje o poteku in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del, da se prebivalci hrupu po možnosti izognejo.
(6) Investitor mora že ob vlogi za izvedbo tehničnega pregleda priložiti program obratovalnega monitoringa.
(1) Investitor zagotovi ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrsti odpadkov in redni odvoz vseh odpadkov z območja gradbišča, ki ga opravlja pooblaščeni prevzemnik.
(2) Med gradnjo se zagotovi ustrezni prostor za začasno hranjenje odpadkov in odpadne embalaže in uredi tako, da se preprečita raznos odpadkov z območja gradbišča in dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Vsi odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju ali popravilih, se odpeljejo oziroma ustrezno odstranijo.
(3) Pri izkopu materiala in ponovni vgradnji izkopanega materiala se posebna pozornost nameni neoporečnosti materiala. Če je material onesnažen (prenos maziv in goriv iz gradbene mehanizacije), velja za nevarni odpadek in ga je treba odstraniti v skladu z uredbo, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Če v času gradnje pride do hrambe nevarnih odpadkov, se ti hranijo v ustreznih posodah ali skladiščih, tako da je preprečeno onesnaženje tal.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v katerem se natančno določi ravnanje s presežki zemeljskih izkopov in drugih gradbenih odpadkov.
(6) Presežek zemeljskih izkopov, ki se ne uporabi pri gradnji načrtovanih ureditev, mora biti kot gradbeni odpadek predan pooblaščenemu prevzemniku oziroma zbiratelju tovrstnih gradbenih odpadkov.
(7) Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi posegov v bližini elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
(3) V fazi izdelave projekta za izvedbo se izdela požarni načrt v sodelovanju z lokalnimi gasilskimi enotami. Pri izdelavi požarnega načrta se posebna pozornost nameni preverbi pravočasne dostopnosti in zagotovijo ustrezni ukrepi (na primer dežurne službe v suhem vremenu).
(varstvo pred nevarnostjo padanja ledu)
Pri izbiri tehnologije je treba zagotoviti sistem za zaznavanje ledu in preprečitev nabiranja ledu. Za dodatno izboljšanje varnosti se na dostopnih poteh na območju z oceno tveganja v zimskem času postavi opozorilna signalizacija o nevarnosti padanja ledu z vetrnih turbin. Table z opozorili morajo biti opremljene z opozorilnimi lučkami, ki se aktivirajo, ko zaznajo nabiranje ledu. Lokacije opozorilnih tabel so del tehnične dokumentacije izbrane tehnologije.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je mogoče izvajati v več etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno. Dopustna je delitev etap na več podetap, pri čemer mora biti posamezna podetapa zaključena funkcionalna in tehnološka celota.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi celostni načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, kot je določeno v okoljskem poročilu in podrobnejših strokovnih podlagah z obravnavo vplivov za čas gradnje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor zagotovi dostopnost podatkov.
(3) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti:
– monitoring onesnaženosti zraka z delci PM10 na dveh lokacijah: Ojstrica 4 in Velka 3 (v fazi gradnje dostopne ceste iz Dravograda in v fazi dostave gradbenega materiala za izvedbo gradbiščnih platojev VA);
– monitoring hrupa enkrat pred in dvakrat med gradnjo na štirih lokacijah: Pod gradom 157, Ojstrica 25, Ojstrica 4, Goriški Vrh 2a;
– v času gradnje ceste in VA se poveča pogostost meritev mineralnih olj na črpališču vodnega vira Ojstrica (ena meritev pred gradnjo in 3–4 meritve v času gradnje). Vzorčenje in analize lahko izvaja le akreditirani laboratorij.
(4) Na začetku obratovanja se izvedejo:
– prve meritve elektromagnetnega sevanja in
– prve meritve hrupa na treh merilnih mestih: Ojstrica 3, Ojstrica 4 in Velka 11 (vse v občini Dravograd) oziroma na mestih ocenjevanja, določenih v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje.
(5) Med obratovanjem je treba zagotoviti monitoring:
– aktivnosti netopirjev (monitoring lahko izvaja le strokovnjak z ustreznimi referencami za takson Chiroptera);
– populacije divjega petelina in gozdnega jereba (monitoring lahko izvaja le strokovnjak z ustreznimi referencami za obravnavo vplivov vetrnih elektrarn na takson Aves);
– hrupa.
(6) Še tri leta po končani gradnji je treba izvajati nadzor nad uspešnostjo izvedbe sanacijskih zasaditev in v primeru neuspešnosti zasajevanje ponoviti.
(1) Ob dostopni cesti do stojnih mest VA se izvede gradbiščni plato površine 1000 m2, kjer je predvidena postavitev vseh začasnih objektov, potrebnih v času gradnje. Na gradbiščnem platoju so predvideni začasne sanitarije, priklop na elektriko in vodovod. Na delovišče, z izjemo gradbiščenega platoja, se vodo pripelje s cisternami. V bližini VA-2 in VA-3 se ob cestah izvedeta dva ločena platoja za začasno shranjevanje humusa za humusiranje brežin montažnih platojev po končani gradnji. Po končani gradnji se montažni platoji zmanjšajo na velikost, predvideno za fazo obratovanja. Gradbiščni plato in platoja za začasno shranjevanje humusa se po končani gradnji odstranijo in območje rekultivira.
(2) Vse delovne površine, območja skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa, gradbiščni objekti, skladišča gradbenega materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo načrtovanih ureditev morajo biti na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine, čim dlje od vodotokov in zunaj območij s prvo stopnjo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev.
(3) Gradbišče je treba v čim večjem obsegu organizirati na območju posega. Lesna vegetacija se lahko odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno.
(4) Gradbišče je treba zavarovati tako, da se zagotovita varnost ter nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(5) Za prevozne poti do dostopnih poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši.
(6) Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(7) Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.
(8) Morebitna območja začasnega skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa je treba urediti tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po gradnji je treba vse ostanke na območjih začasnih skladišč odstraniti.
Poleg obveznosti, navedenih v drugih členih tega odloka, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter njihove varovalne pasove;
– pravočasno obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vrniti v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom;
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje;
– ob gradbišču, gradbiščnih poteh in dovoznih cestah za potrebe gradnje se izvedeta popis in dokumentiranje objektov, ki so od navedenih območij oddaljeni manj kot 10 metrov. Poškodbe se med gradnjo nadzorujejo, po potrebi se prilagodi način gradnje;
– izdelava podrobnega načrta organizacije gradbišča, ki mora upoštevati strokovni podlagi, tj. elaborat ureditve gradišča in ocena emisije razpršenih delcev PM10.
(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma soglasje njenega upravljavca.
(4) Dopustna odstopanja pri poteku tras cest in kablovoda ter umestitve platojev in stojišč VA so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe.
(5) Vse dimenzije in stacionaže, navedene v tem državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, zunanje urejanje dvorišč in dostopnih poti, rekonstrukcija obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, odstranitev obstoječih objektov ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji iz te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor oziroma upravljavec vetrne elektrarne.
Ne glede na tretji odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-313/2024
Ljubljana, dne 7. novembra 2024
EVA 2024-2560-0021
Vlada Republike Slovenije
