Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) in petega odstavka 55. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14) je Vlada Republike Slovenije sprejela
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor
V Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št. 67/03 in 30/06 – ZVDAGA, 4/09, 37/16 in 23/17) se v 1. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»S tem sklepom Republika Slovenija ureja pravnoorganizacijsko obliko izvajanja javne službe varstva arhivskega gradiva in delovanje javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (v nadaljnjem besedilu: arhiv), razmerja med ustanoviteljem in arhivom ter temeljna vprašanja glede organiziranja, dejavnosti in načina financiranja arhiva.«.
V 3. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko dejavnost.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
Arhiv v okviru javne službe opravlja naslednje dejavnosti:
– vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, priprava pisnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega in arhivskega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki upravljajo dokumentarno gradivo, in delavcev ponudnikov storitev, ki opravljajo dela zajema, hrambe gradiva v digitalni obliki in spremljevalnih storitev,
– priprava dodatnih pisnih strokovno-tehničnih navodil javnopravnim osebam za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva v digitalni obliki v skladu z zakonom iz 3. člena tega sklepa,
– evidentiranje in razglašanje zasebnega arhivskega gradiva pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb ter izvajanje strokovnega nadzora nad njimi,
– sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje,
– pridobivanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
– strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, ki je v arhivih, izdelovanje popisov, inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje ter objavljanje arhivskih virov,
– vrednotenje javnega dokumentarnega gradiva v arhivih, izločanje nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v arhivih ob strokovni obdelavi arhivskih fondov in zbirk,
– hramba in materialno varovanje arhivskega gradiva,
– vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
– evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu,
– dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov,
– posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom,
– opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom,
– izdajanje publikacij.
Arhiv kot tržne dejavnosti lahko opravlja naslednje dejavnosti:
– organiziranje prireditev, ki niso vezane na osnovno dejavnost,
– komisijska prodaja (arhivska trgovina).
Poslovne knjige in poročila arhiva morajo zagotavljati spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe ločeno od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti ter učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.
Arhiv lahko izvaja prodajo blaga in storitev na trgu le, če z njenim izvajanjem zagotavlja najmanj pokritje vseh odhodkov, povezanih s to dejavnostjo.«.
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
Dejavnosti javne službe arhiva iz prvega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) razvrščene v naslednje skupine:
S 91.120 Dejavnost arhivov
C 18.120 Drugo tiskanje
C 18.130 Priprava za tisk in objavo
C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnost
C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
G 47.610 Trgovina na drobno s knjigami
G 47.690 Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.
J 58.110 Izdajanje knjig
J 58.130 Izdajanje revij in druge periodike
J 58.190 Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme
K 62.900 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
K 63.100 Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti
K 63.920 Druge informacijske dejavnosti
M 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
N 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
N 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora
N 74.200 Fotografska dejavnost
N 74.300 Prevajanje in tolmačenje
N 74.990 Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.
O 82.100 Pisarniške dejavnosti
O 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
Q 85.590 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
Q 85.690 Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.
S 90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
S 91.110 Dejavnost knjižnic
Tržne dejavnosti arhiva iz drugega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene v naslednje skupine:
G 47.610 Trgovina na drobno s knjigami
G 47.690 Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.
S 90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven družboslovne ali humanistične smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in poznavanje področja dela arhiva,
– strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– visoka raven aktivnega znanja slovenskega jezika,
– znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in znanje najmanj enega svetovnega jezika na preživetveni ravni.
Kandidat za direktorja ob prijavi na razpis predloži vizijo poslovanja arhiva za obdobje svojega mandata.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pomočnik direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– na področju dela arhiva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in poznavanje področja dela arhiva,
– strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– visoka raven aktivnega znanja slovenskega jezika,
– znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in znanje najmanj enega svetovnega jezika na preživetveni ravni.«.
Za 16. členom se doda 16.a člen, ki se glasi:
Pomočnik direktorja predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na strokovno dejavnost arhiva, pripravlja predloge letnega programa dela in predloge poročila o delu, izvršuje sklepe in odločitve sveta arhiva in direktorja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti arhiva.
Pomočnik direktorja mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.«.
V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Svet ima pet članov, od tega:
– imenuje štiri člane Vlada Republike Slovenije na predlog ministra izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev,
– enega člana izvolijo delavci arhiva.«.
Za 18.f členom se dodajo 18.g, 18.h in 18.i člen, ki se glasijo:
Predstavnik ustanovitelja v svetu arhiva se izbere na podlagi javnega poziva, ki ga ministrstvo objavi na svoji spletni strani.
Za člana sveta arhiva kot predstavnika ustanovitelja je lahko v imenovanje Vladi Republike Slovenije predlagana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij,
– je strokovnjak s področja dela zavoda, financ ali pravnih zadev.
Če se na javni poziv ne prijavi zadostno število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v javnem pozivu, in je treba zagotoviti nemoteno delovanje sveta arhiva, minister v imenovanje Vladi Republike Slovenije predlaga kandidate, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.
Član sveta arhiva predstavnik ustanovitelja je lahko hkrati član v največ treh organih nadzora ali upravljanja pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije. Javni uslužbenec, ki je zaposlen v državnem organu, je lahko hkrati član v največ dveh organih nadzora ali upravljanja pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije.
Za odgovornost članov sveta arhiva predstavnikov ustanovitelja se uporabljajo splošna pravila o kazenski in civilni odgovornosti. Pred imenovanjem v svet arhiva kandidati podpišejo izjavo o seznanitvi z navedeno odgovornostjo.
Predsednik sveta arhiva ministrstvo redno obvešča o sklicih sej sveta arhiva, obravnavanih vsebinah in sprejetih sklepih na posamezni seji sveta arhiva ter pošlje zapisnik posamezne seje sveta arhiva najpozneje v osmih dneh od potrditve zapisnika na seji sveta arhiva.
Ministrstvo člane sveta arhiva predstavnike ustanovitelja obvešča o aktualnih temah in problematiki na področju dejavnosti, ki jo arhiv opravlja, in sicer tako, da gradivo in usmeritve v zvezi z navedenim objavi na spletni strani ministrstva. Članom sveta arhiva predstavnikom ustanovitelja ministrstvo zagotavlja pomoč strokovnih služb ministrstva.«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
Svet se konstituira v skladu z določbami spremenjenega 18. člena sklepa najpozneje v 60 dneh od uveljavitve tega sklepa. Z dnem prve konstitutivne seje novega sveta preneha mandat dosedanjim članom sveta.
Spremenjeni 8. člen sklepa se začne uporabljati 1. januarja 2025. Do takrat se uporablja 8. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št. 67/03 in 30/06 – ZVDAGA, 4/09, 37/16 in 23/17).
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-299/2024
Ljubljana, dne 7. novembra 2024
EVA 2024-3340-0027
Vlada Republike Slovenije
