Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter na podlagi 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Grosuplje na 9. redni seji dne 6. 11. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Turistično-oskrbovalni center III, Grosuplje/TOC III
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje, Uradni list RS, št. 8/13, 59/15, 47/19 in 39/23 Tehnična posodobitev (v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično-oskrbovalni center III, Grosuplje/TOC III (v nadaljnjem besedilu: SDZN), ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu Turistično-oskrbovalni center III, Grosuplje, Uradni list RS, št. 28/99, 39/00 – popr., 22/02 – popr., 45/04 in 94/07 (v nadaljnjem besedilu: ZN). SDZN TOC III je izdelalo podjetje Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. 01/22 – SDZN, v septembru 2024.
Območje SDZN obsega enoto urejanja prostora (EUP) z oznako GR 99 ter s podrobnejšo namensko rabo prostora IG – območje gospodarske cone. Območje SDZN je enako območju ZN.
S spremembami in dopolnitvami se ne spreminjata videz in koncept območja, zasnovana z zazidalnim načrtom. Spremembe se prednostno nanašajo na konkretne pobude za gradnjo objektov in zunanje ureditve ter na ostale spremembe prostorskih ureditev oziroma pogojev, ki se nanašajo na celotno območje in obsegajo:
– določitev pogojev za umeščanje in oblikovanje objektov;
– določitev pogojev za izvedbo zunanjih ureditev in infrastrukture;
– upoštevanje usmeritev nosilcev urejanja prostora;
– posodobitev obstoječega stanja.
SDZN se vodijo pod identifikacijsko številko 3387.
SDZN vsebujejo tekstualni in grafični del. Izdelane so v digitalni in analogni obliki.
Tekstualni del SDZN je sestavljen iz poglavij:
– I. Splošne določbe
– II. Namembnost prostora
– III. Pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor
– IV. Pogoji za zunanje in druge ureditve
– V. Pogoji za prometno in komunalno ter drugo ureditev območja
– VI. Drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor
– VII. Faznost izvajanja zazidalnega načrta
– VIII. Začasna namembnost zemljišč
– IX. Obveznost investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta
– X. Tolerance
– XI. Končne določbe
Grafični del SDZN je sestavina vezane mape SDZN in vsebuje naslednje grafične priloge:
1. Izsek iz OPN Občine Grosuplje s prikazom območja SDZN, M 1:5000
2.1 Pregledna situacija s prikazom območja SDZN – makrolokacija, M 1:10000
2.2 Pregledna situacija s prikazom območja SDZN – mikrolokacija, M 1:2000
3.1 Prikaz obstoječega stanja/Stanje in omejitve v prostoru, M 1:1000
3.2 Prikaz obstoječega stanja/Lastništvo na ZKN, M 1:1500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi območji, M 1:2500
5. Geodetski načrt s prikazom območja SDZN, M 1:1000
6. Ureditvena situacija, M 1:1000
7. Zasnova projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture, M 1:500
8. Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličbo s prikazom javnih površin, M 1:1000
9. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1000
10. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
Spremljajoče gradivo SDZN vsebuje:
– Poročilo o sodelovanju z javnostjo
– Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve akta
– Usmeritve nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Elaborat ekonomike
– Mnenje o presoji sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
V 2. členu se besedilo drugega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Območje SDZN, v velikosti približno 5,47 ha, zajema naslednja zemljišča oziroma njihove dele s parc. št.: 172/7, 172/23, 172/24, 171/1, 172/3, 172/14, 172/13, 172/9, 172/8, 172/18, 172/10, 172/16, 172/20, 172/19, 171/7, 158/15, 158/16, 157/7, 157/8, 157/12, 157/9, 171/8, 161/3, 162/2, 163/4, 160/2, 158/10, 158/8, 159/4, 159/5, 158/1, 157/1, 159/2, 158/2, 158/3, 160/3, 160/4, 158/4, 160/5, 158/13, 163/12, 164/18, 157/10, 158/14, 163/13, 163/18, 164/5, 164/7, 163/10, 164/16, 164/17, 164/11, 164/14, 164/15, 163/15, 163/17, 163/11, 163/19, 163/20, 165/2, 166/5, 166/7, 164/8, 166/8, 166/9, 164/7, 166/7, 166/5, 165/2, 171/1, 171/2, 170/2, 166/10, 170/4, 166/2, 167/2, vse 1783 k.o. Grosuplje – naselje.
Potek meje območja urejanja je razviden v grafičnem delu.«.
V 4. členu se črta besedilo prvega odstavka.
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
Na območju urejanja so dopustne vrste gradenj in del:
– gradnja novega objekta (nova gradnja ali prizidava, legalizacija),
– rekonstrukcija in manjša rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti objekta, ki pa ne sme biti v neskladju s konceptom urejanja in namembnostjo območja,
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– odstranitev objekta ter
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na celotnem območju urejanja, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami.
Na celotnem območju urejanja so dopustne naslednje ureditve, če niso v nasprotju z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave ter varovanjem prometne varnosti na občinskih cestah:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.),
– umestitev urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table ipd.),
– trajna sprememba reliefa.«.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
V 5. členu se besedilo z naslovom »A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja« nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Zasnova pozidave:
– Območje je v večji meri že pozidano in funkcionira kot urejena poslovno gospodarska cona. Tipologija območja je definirana s točkovno pozidavo velikih in srednje velikih stavb, ki so umeščene v nizih vzdolž Ceste proti Polici in Ceste ob Grosupeljščici.
– Vzdolž cest proti Polici in Ob Grosupeljščici se oblikuje mestna poteza s kolesarsko stezo, enorednim drevoredom in peš potjo.
– Na zahodnem vogalu (v križišču obeh cest) se oblikuje manjši trg za umestitev označevalnih tabel in ostale urbane opreme. Del objekta 8b (stolpič) na jugozahodu se oblikuje kot višinska dominanta, ki skupaj z objektom na drugi strani ceste tvori vstop v cono oziroma mesto.
Oblikovanje območja:
– Stremeti je treba h končnemu videzu prostora kot urejeni poslovni coni s poenoteno urejenim javnim in poljavnim prostorom, z enostavno mrežo zazidave in s parkovnimi ozelenitvami ter sodobnim oblikovanjem objektov. Pri tem naj se vzdolž cest proti Polici in Ob Grosupeljščici formirajo bolj komunikativni programi (trgovine, razstavno-prodajni saloni, itn.), ki zagotavljajo mestno oblikovanje tako objektov kot površin pred objekti, v notranjost parcele pa se lahko umestijo skladiščni, proizvodni in podobni programi.
– Prikaz umestitve (pozicija) in oblikovanje (velikost, oblika) načrtovanih objektov ter prometnih in ostalih ureditev (parkirna mesta, dostopi, manipulativne površine ipd.), prikazanih v grafičnem delu na listu št. 6 je poljubna in je možna kjerkoli znotraj površine za gradnjo objekta(ov), pri čemer morajo biti objekti umeščeni tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno funkcioniranje (zadostne manipulativne, parkirne in zelene površine) in vzdrževanje posamezne stavbe.
Gradbene parcele:
– Okvirna velikost in oblika gradbenih parcel je določena v grafičnem delu na listu št. 8.
– Na gradbeni parceli je dopustna gradnja več glavnih, spremljajočih in pomožnih objektov, začasnih objektov in spremljajočih zunanjih ureditev.
– Pri umeščanju objektov na gradbeno parcelo ter pri zasnovi zunanjih ureditev je potrebno upoštevati dopustno izrabo prostora ter na posamezni gradbeni parceli zagotoviti najmanj 10 % parkovnih ali drugih zelenih površin.
– Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,70, razen za lokacijo 8b je do 0,80.
– Faktor izrabe (FI) je do 1,50, razen za lokacijo 8b je do 2,40, za lokacijo 11 pa do 1,70.
– Izhodišče za določitev gradbene parcele so funkcionalno zaključene površine posameznih programov in po večini potekajo po obstoječih parcelnih mejah. Gradbene parcele imajo dostop s prometne površine in zagotovljeno infrastrukturno opremo ter omogočajo gradnjo objektov s pripadajočimi ureditvami (manipulativne površine, parkirišča, zelenice) za nemoteno funkcioniranje programa, rabo in vzdrževanje objektov. Med objekti mora biti zagotovljena požarna varnost.
– Gradbene parcele se lahko glede na potrebe posameznih lastnikov in programov oblikujejo drugače, kot so prikazane v grafičnem delu, prav tako se lahko združujejo, pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo na način, kot je določen v predhodni alineji.
– Z delitvijo ali združevanjem gradbenih parcel se deli oziroma združuje tudi površine za gradnjo objekta(ov) po pogojih tega odloka.
– Na gradbeni parceli je možno opravljati eno ali več različnih dejavnosti.
Površina za gradnjo objekta(ov):
– Je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih stavb ter gradbenih inženirskih objektov, ki so stavbe, na kateri je gradnja možna pod pogoji tega odloka. Na površini za gradnjo objekta(ov) je poleg stavb dovoljena tudi gradnja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, ostalih gradbenih inženirskih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, parkirišča, zelenice, brežine in podobno).
– Določena je z odmiki od parcelne meje, ki so praviloma 5 m, razen če je v grafičnem delu na listu št. 6 prikazano drugače. Odmiki so opredeljeni na način, da zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje objektov in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. ter da so omogočene funkcionalne prometne povezave in izpolnjene vse bistvene zahteve, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi in tehnične smernice.
– Izven površine za gradnjo objekta(ov) se lahko umeščajo enostavni, nezahtevni, gradbeno-inženirski objekti ter vse zunanje ureditve in funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno), podzemne etaže, etaže v nadstropju ter nadstrešnice za parkirna mesta, pri čemer mora biti zagotovljeno funkcioniranje in vzdrževanje objekta ter neovirano funkcioniranje prometnih in peš povezav.
– Kjer je površina za gradnjo objekta(ov) postavljena na mejo gradbene parcele, prejšnje navedbe, povezane s to površino, ne veljajo in je novogradnja možna le do meje te površine pod pogojem, da s tem soglaša lastnik ali upravljavec sosednje parcele.
– Na površini za gradnjo objekta(ov) se lahko izvedejo tudi izključno gradbeni inženirski objekti (parkirne, manipulativne površine ipd.). Z delitvijo ali združevanjem gradbenih parcel se deli oziroma združuje tudi površine za gradnjo objekta(ov).
Površina za umestitev pozidave na nivoju nadstropja:
– Je površina, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo povezovalnega mostiča med dvema objektoma, nad cesto v nivoju nadstropja. Povezava se lahko umesti kjerkoli znotraj površine, prikazane v grafičnem delu, list št. 6.
Gradbena meja:
– Je črta, ki določa mejo, katere na novo zgrajeni objekti, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti, ki so stavbe, ne smejo preseči, lahko pa se jo dotikajo.
– Izven gradbene meje lahko segajo podzemni deli stavbe, infrastrukturni vodi in vse zunanje ureditve.
Površina za gradnjo objekta(ov) in gradbena meja:
– Tam, kjer liniji obeh regulacijskih elementov sovpadata, se upošteva določilo gradbene meje.
Gradbena linija:
– Je črta, na katero mora biti postavljen objekt ali del objekta v dolžini vsaj ½ celotne dolžine stranice.
– Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije in sicer do 1 m v notranjost gradbene parcele.«.
V 6. členu se besedilo, vključno z naslovom, nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Splošni pogoji za oblikovanje in umeščanje objektov:
Vrste objektov:
– Dopustna je gradnja vseh vrst zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov skladno z namembnostjo območja oziroma dejavnostmi, opredeljenimi v 3. členu tega odloka.
Tipologija:
– Objekti naj bodo praviloma pravokotnih oblik, z manjšimi izjemami, kot so oblikovanje objektov na izpostavljeni lokaciji (na zahodu, ob križišču cest Ob Grosupeljščici in proti Polici), oblikovanje vogalov, nadstreškov, vhodov in podobno. Zasnujejo se kot večja ali manjša prostostoječa enota oziroma več manjših enot. Objekt naj ima členjen volumen s kubusnimi izzidki, prizidki, zamikom dveh enot ipd. Objekt večjega volumna se oblikuje na način, da se zmanjša njegova monolitna pojavnost v prostoru – lahko s členitvijo fasad ali s členitvijo volumna. Upravni (pisarniški) del je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, barvo, materialom ipd.) od ostalega dela stavbe (prodajnega, servisnega, skladiščnega, proizvodnega ipd.).
Horizontalni gabarit:
– Tlorisne dimenzije ene ali več stavb so poljubnih dimenzij in so odvisne od funkcije stavbe ter razpoložljivega prostora znotraj gradbene parcele oziroma površine za gradnjo objekt(ov).
– Enostavni in nezahtevni objekti so praviloma podolgovate oblike.
Vertikalni gabarit:
– Podrobnejša opredelitev vertikalnih gabaritov oziroma etažnosti je za posamezne objekte oziroma lokacije določena v naslednjem členu (tabela). Največjo dopustno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, silosi, antene, strelovodi, strojnice dvigal ipd. Višine so lahko tudi manjše od maksimalno dopustnih. Del oziroma deli stavbe so v okviru dovoljenega gabarita lahko tudi različne višine. Znotraj dovoljene etažnosti so poljubno dopustne medetaže in galerije. Možna je izvedba več kletnih etaž, če to dopuščajo terenske razmere.
– Enostavni in nezahtevni objekti so pritlični.
– Pri izvedbi povezovalnega mostiča med dvema objektoma (4 in 6 ter 8a in 8b) je nad cesto potrebno zagotoviti svetlo višino najmanj 4,5 m.
Strehe:
– Strehe so ravne ali z nizkim naklonom (položne dvokapnice ali polkrožne strehe). V primeru dvokapne strehe naj bo le-ta skrita za horizontalnim strešnim vencem.
– Na vseh strehah je dovoljeno postavljati naprave za zajemanje in koriščenje sončne energije, oddajnike, reklame, vendar naj bo njihovo postavljanje zadržano ter ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
Konstrukcije:
– Lahko so klasične, armiranobetonske ali jeklene z vmesnimi polnili. Fasade naj bodo členjene skladno s konstrukcijskim rastrom ter s poudarjenimi okenskimi elementi.
– Konstrukcije so lahko tudi montažne ali iz drugih materialov ob pogoju členitve fasad, kot jo je možno izvesti pri klasični konstrukciji.
Oblikovanje fasade:
– Predlaga se uporaba sodobnih materialov na fasadah, ki naj bodo barvno usklajene po celotnem kompleksu.
– Fasade se lahko ozeleni z vzpenjalkami.
– Poseben poudarek se nameni oblikovanju fasad, ki so orientirane na lokalno cesto LC Perovo–Polica in avtocesto.
– Enostavni in nezahtevni objekti naj bodo gradbeno kakovostni ter oblikovno podrejeni v odnosu do glavnega objekta.
Lega objektov znotraj površine za gradnjo objekta(ov):
– Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na površini za gradnjo stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne manipulativne in parkirne površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.
Lega objektov izven površine za gradnjo objekta(ov):
– Funkcionalni elementi stavb so lahko do 1 m izven površine za gradnjo objekta(ov).
– Pri kletni etaži mora biti zagotovljen odmik od sosednje parcele minimalno 2 m.
– Pri nadstrešnici za parkirna mesta mora biti zagotovljen odmik najmanj 0,5 m od sosednje parcele oziroma 1,5 m od javne površine (ceste).
– Etaže v nadstropju morajo biti oddaljene najmanj 1,5 m od sosednje parcele, izjema je povezovalni del med dvema objektoma, ki je umeščen znotraj površine za umestitev pozidave na nivoju nadstropja.
Lega enostavnih in nezahtevnih objektov:
– Odmik enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so po definiciji stavbe, je 1,5 m od meje sosednje parcele oziroma 1,5 m od javne površine (ceste).
– Odmik ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov od meje sosednje parcele je 0,5 m.
– Ograje in oporne zidove je dopustno postavljati na oziroma ob mejo gradbene parcele, če s tem soglaša lastnik ali upravljavec sosednje parcele.
Dostopi na parcelo:
– Dostopi se uredijo z notranje dostopne ceste glede na končno organizacijo na parceli ter njeno zasnovo.
Kota pritličja:
– Določi se v odvisnosti od nivelete dostopne ceste in je maks. 0,60 m nad urejenim terenom.«.
V 7. členu se besedilo tabele, vključno z naslovom nadomesti z novim besedilom oziroma tabelo, ki se glasi:
»Podrobni urbanistično-arhitekturni pogoji za posamezne stavbe:
Št. parc. | Namembnost | Št. obj. oz. lokacije | Horizontalni gabarit | Vertikalni gabarit/etažnost in ali višina | Posebni pogoji in ostala določila |
1 | Prodaja osebnih, tovornih, motornih in priklopnih vozil (starih in novih), pranje, servisiranje in prodaja rezervnih delov | 1 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2 | Parcela na severni strani meji na AC in na zahodni na lokalno cesto, zato se ti dve fasadi temu primerno uredita. |
2 | Prodaja, vzdrževanje, servisiranje, prodaja, pranje gradbene mehanizacije | 2 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2 | Parcela na severni strani meji na AC, zato naj se v tem delu temu primerno uredi. |
3 | Poslovne in servisne dejavnosti, trgovina, gostinstvo, proizvodne, skladiščne in storitvene dejavnosti | 3a 3b | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2 (višina objekta je do največ 14 m). P+2 (višina objekta je do največ 14 m). | Stično območje s potokom se v čim večji meri ozeleni. Zahodno od objekta 3a se med objektom in javno dostopno cesto uredijo manipulativne površine za potrebe obstoječe dejavnosti, ki se ogradijo z ograjo. Dovoz na parcelo se dopušča tudi z javne dostopne ceste. |
4 | Proizvodnja kovinskih (aluminijastih) izdelkov in površinska obdelava kovin (aluminij) ter poslovno-storitvene dejavnosti | 4 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2 | Med objektoma 4 in 6 se dopušča povezava (transportni trak in peš dostop) v nadstropju (nad cesto), znotraj za-to opredeljene površine, pri čemer ne sme biti oviran promet v coni. Svetla višina od nivoja ceste do spodnje plošče povezovalnega dela je minimalno 4,5 m. |
5 | Poslovne in trgovske dejavnosti, gostinstvo in storitvene dejavnosti ter manjše obrtno proizvodne dejavnosti | 5 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+3 | Parcela na zahodni strani meji na lokalno cesto, zato se ta fasada temu primerno uredi. |
6 | Proizvodnja kovinskih (aluminijastih) izdelkov in površinska obdelava kovin (aluminij) ter poslovno-storitvene dejavnosti | 6 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2+M (višina objekta je do največ 14,50 m) | Med objektoma 4 in 6 se dopušča povezava (transportni trak in peš dostop) v nadstropju (nad cesto), znotraj za-to opredeljene površine, pri čemer ne sme biti oviran promet v coni. Svetla višina od nivoja ceste do spodnje plošče povezovalnega dela je minimalno 4,5 m. |
8 | Vele in maloprodaja slikarskega in kiparskega materiala, veleprodaja izolacijskih materialov in folij – skladišče, gostinstvo, trgovina, poslovne, servisne dejavnosti, galerija, zdravstvo in izobraževanje ter dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev potovanj in s turizmom povezane dejavnosti. | 8a 8b | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+1 Višina jugozahodnega dela objekta (stolpič) je do največ 27 m, za preostali del pa do 20 m. | Objekt 8b se lahko programsko in oblikovno naveže na parter (teraso) ob lokalni cesti. Možna je izvedba zunanjega stopnišča, ki povezuje zgornjo teraso s spodnjim platojem. Med objektoma 8a in 8b se dopušča povezava (transportni trak in peš dostop) v nadstropju (nad cesto), znotraj za-to opredeljene površine, pri čemer ne sme biti oviran promet v coni. Svetla višina od nivoja ceste do spodnje plošče povezovalnega dela je minimalno 4,5 m. Parcela na južni in zahodni strani meji na lokalno cesto, zato se ti dve fasadi temu primerno uredita. |
9 | Prodajno-servisni center BMW, Rover, Land Rover | 9 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | Višina objekta je do največ 14 m. | Stično območje s potokom se v čim večji meri ozeleni. |
10 | Večnamenski objekt za bančne storitve, trgovino, gostinstvo, hotel (oddajanje sob), turistična dejavnost z recepcijo, lokalom in jedilnico, storitvene dejavnosti. Izrecna prepoved stanovanjske dejavnosti. | 10 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+2 | Parcela na južni strani meji na lokalno cesto, zato se ta fasada temu primerno uredi. |
11 | Avtoservis, avtosalon, avtoličarstvo in avtokleparstvo | 11 | Veljajo določila 6. člena (splošni pogoji za horizontalni gabarit) ob upoštevanju maks. zazidanosti, izrabe ter ob zagotavljanu zadostnih parkirnih in manipulativnih površin. | P+3 (višina objekta je do največ 15 m) | Parcela na jugozahodni strani meji na lokalni cesti, zato se ta del fasade temu primerno uredi. |
12 | Trafo postaja | 12 | 6 x 3 m | P | Uporabi se lahko tipski objekt. |
Črta se 8. člen.
Nadaljnji členi, od 9. do 21.a člena, se preštevilčijo.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
Besedilo 9. člena (sedaj 8. člen) z naslovom »Zunanje površine« se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo. Na posamezni gradbeni parceli se praviloma zagotovi minimalno 10 % zelenic. Le-te se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem in v čim večji meri zasadijo z drevesi ter redno vzdržujejo. Zasaditev z isto vrsto listavcev naj se izvede tudi ob parkiriščih.
Stično območje s potokom se v čim večji meri ozeleni z avtohtonim rastjem.
Dovoljena je postavitev zaščitnih ograj okoli funkcionalnih površin objektov. Ograje morajo biti transparentne, ne višje od 2,5 m. Prepovedano je postavljanje ograj ob cesti v Jerovo vas in proti Polici.
Javna površina v križišču na zahodnem robu območja: na vogalnem delu se pločnik razširi v tlakovan prostor, nekakšen trg tega novega poslovnega območja, kjer se lahko uredi (tlakovana) površina s parkovno ozelenitvijo, namesti ulična oprema (klopi, koši za smeti, svetilke ipd.) in postavi oglasni steber, kjer bodo svojo dejavnost na enoten način oglaševali vsi programi tega območja.
Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.«.
Besedilo 10. člena (sedaj 9. člen) z naslovom »Parkirne površine« se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Znotraj cone ni javnih parkirišč.
Na zemljišču posamezne gradbene parcele se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce oziroma za izvajanje dejavnosti, vključno s parkirnimi mesti za potrebe funkcionalno oviranih oseb ter njihovo ureditev, skladno z določili OPN. Dopustna je tudi gradnja garažnih/podzemnih parkirnih prostorov in garažnih hiš. Parkirna mesta za potrebe dejavnosti se lahko uredijo tudi ob notranji dostopni cesti za posamezno gradbeno parcelo.
Vsa zunanja parkirna mesta se lahko zaščitijo pred vremenskimi vplivi z gradnjo pritličnih nadstrešnic, tudi kot manj zahtevni objekt.
Večja parkirna in manipulativna površina se opremi z lovilcem olj, uredi se tudi ustrezno odvodnjavanje.
Večje parkirne površine na terenu se ozeleni, in sicer vsaj 1 visokodebelno drevo na 4 parkirna mesta.«.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
V 11. členu (sedaj 10. člen) se:
– besedilo sedmega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima se upošteva aktualna zakonodaja ter tehnični predpisi s področja cestogradenj in varnosti v cestnem prometu.«
– črta besedilo osmega odstavka.
V 12. členu (sedaj 11. člen) se besedilo drugega stavka četrtega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi vodovoda ter priključevanju na javno vodovodno omrežje se upoštevajo vsi potrebni predpisi o javnem vodovodu, še posebej določila o oskrbi s pitno vodo ter o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Grosuplje.«.
V 13. členu (sedaj 12. člen) se:
– za drugim odstavkom doda besedilo, ki se glasi: »Odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan (hipni) odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje (in načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z zatravitvijo, travnimi ploščami, morebitnimi suhimi zadrževalniki ...), pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno na podlagi posebnih določil ali geoloških razmer, je možno padavinske vode speljati v vodotok (direktno ali indirektno preko sistema meteorne kanalizacije širšega območja), število izpustov naj bo čim manjše. Pri tem je potrebno ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotokov ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov (predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike).«
– besedilo od vključno petega odstavka se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Meteorna kanalizacija se projektira ob upoštevanju 21.a člena (sedaj 21. člen).
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi kanalizacije ter priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje se upoštevajo vsi potrebni predpisi o javni kanalizaciji, še posebej določila o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod na območju Občine Grosuplje.«.
V 14. členu (sedaj 13. člen) se črta zadnji odstavek.
V 15. členu (sedaj 14. člen) se na koncu besedila doda novo besedilo, ki se glasi: »Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi toplovoda ter priključevanju nanj se upoštevajo določila o sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mesta Grosuplje in naselja Brezje pri Grosupljem v Občini Grosuplje.«.
V 16. členu (sedaj 15. člen) se na koncu besedila doda novo besedilo, ki se glasi: »Obstoječi Tk kabel, ki poteka po jugozahodnem robu območja, se zaradi novih ureditev prestavi v brežino.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega Tk omrežja, jih ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve in predhodno pridobiti soglasje upravljavca Tk omrežja. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe Kk in kablov.
Stroške ogleda, izdelavo projektne dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve Tk omrežja ter nadzora krije investitor gradnje in tudi stroške odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu. Vsa dela v zvezi z zaščito, prestavitvijo izvede upravljavec Tk omrežja.«.
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
V 18. členu (sedaj 17. člen) se:
– besedilo prvega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (75 db) in nočnih ravni hrupa (65 db), ki veljajo za lV. območje – mešano območje, določenih v veljavnih predpisih o zvočni zaščiti stavb ter o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.«.
– na koncu besedila doda novo besedilo, ki se glasi: »DARS, d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih ureditev in objektov.
V okviru projektne dokumentacije za objekte, v katerih bodo dejavnosti občutljive na hrup, je treba zagotoviti izdelavo Elaborata za zaščito pred hrupom v stavbah, iz katerega mora biti razvidno, da so na stavbah zagotovljeni ustrezni ukrepi za zaščito varovanih prostorov pred zunanjim hrupom (prometa z avtoceste).«.
Besedilo 19. člena (sedaj 18. člen) z naslovom »Varstvo zraka« se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati dovoljenih koncentracij, določenih v veljavnih predpisih o emisijah snovi v zraku. Dejavnosti, ki bi na obravnavanem območju lahko povzročile večje onesnaževanje zraka od predpisanega, niso dovoljene.«.
Besedilo 20. člena (sedaj 19. člen) z naslovom »Varstvo pred požarom« se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
Objekti v okviru območja urejanja se morajo zgraditi tako, da upoštevajo potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Pri tem se upošteva veljavna zakonodaj s področja požarne varnosti v stavbah.
Med gradnjo in uporabo se zagotovi nemotene dostope za interventna vozila za varen umik ljudi in premoženja. Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov s treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
Na območju urejanja je izvedeno hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.«.
Besedilo 21. člena (sedaj 20. člen) se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Potresna varnost in zaklanjanje
Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,275 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po predvidenih prometnicah, parkiriščih in manipulativnih površinah. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.
Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.«.
22. člen
Besedilo 21.a člena (sedaj 21. člen) z naslovom »Varstvo voda« se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda (tudi s cest) je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu. Odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan (hipni) odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje (in načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z zatravitvijo, travnimi ploščami, morebitnimi suhimi zadrževalniki ...), pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno na podlagi posebnih določil ali geoloških razmer, je možno padavinske vode speljati v vodotok (direktno ali indirektno preko sistema meteorne kanalizacije širšega območja), število izpustov naj bo čim manjše. Pri tem je potrebno ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotokov ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov (predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike).
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne poslabšajo odtočnih razmer na vodotokih, v katere se bo morebitno odvajalo odpadno (meteorno) vodo, ne sme se poslabšati stanja površinskih in podzemnih voda in ne onemogočijo varstvo pred škodljivim delovanjem voda na predmetnem in širšem območju.
Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode. Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti urejene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztoku, ki mora biti opremljen s peskolovi in lovilci olj.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, za vodotok 2. reda 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka, razen izjem po 37. členu v povezavi z 201. členom ZV-1.
Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalna zemljišča vodotoka. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje postavljene provizorije, in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse, z gradnjo prizadete površine, je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
Varstvo pred poplavami
Izdelan je bil Hidrološko hidravlični elaborat; Analiza poplavnosti za SDZN – turistično oskrbovalni center III, Grosuplje (TOC III), št. 9-S/23, iS projekt, Ljubljana, oktober 2023, ki celostno obravnava vidik poplavne ogroženosti glede na predvidene posege na območju urejanja.
Območje SDZN s 100-letno visoko vodo ni poplavno ogroženo. Večino objektov tudi ni v poplavnem območju Q500, torej je tudi izven območja razreda preostale nevarnosti (Pp). V razredu preostale nevarnosti sta le dva objekta – obstoječi objekt 9b ob predvideni garažni hiši in obstoječi objekt 6.
Globina gladine Q500 je le nekaj cm in je na tem odseku od H500=338.36 m n.m. (gorvodno od objekta 9) do H500=339.03 m n.m. (pri sotočju). To območje je v razredu preostale nevarnosti (Pp). Najnižje kote terena na območju, poplavljenem s 500-letno visoko vodo, so 338.30 m n.m. (gorvodno od objekta 9) in 338.90 m n.m. (pri sotočju).
Kota ±0.0 načrtovanih objektov naj bi bila 0,50 m nad gladino Q100. Ker pa tangirano območje ni poplavno ogroženo s 100-letno visoko vodo, je kota ±0.0 načrtovanih objektov lahko na obstoječem terenu.
Glede na to, da je območje urejanja neposredno ob Grosupeljščici, se predvidi gradnja protipoplavno odpornih objektov (statično-stabilitetni račun s hidravličnim računom objektov, izbira materiala nosilne konstrukcije …).«.
VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
Besedilo 22. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Dopušča se fazna izvedba prostorskih ureditev na način, da posamezne etape znotraj območja urejanja predstavljajo zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. Fazna izvedba je odvisna od potrebe po predvidenih ureditvah in časovno ni omejena.
Faznost izvajanja se nanaša tudi na zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje prostorskih ureditev in/ali objektov na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
Pred izvedbo objekta se lahko na posamezni gradbeni parceli izvedejo tudi izključno parkirne in/ali manipulativne površine.«.
IX. OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
V 24. členu se na koncu besedila se doda besedilo, ki se glasi:
»Za gradnjo novih objektov (povečanje bruto tlorisne površine objekta) se obračuna komunalni prispevek po veljavnem odloku o komunalnem prispevku.«.
Besedilo 25. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Pri realizaciji načrtovanih ureditev so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prostorskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, energetskega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Poleg odstopanj, opredeljenih v prejšnjih členih tega odloka, so dopustna še odstopanja:
– Od nabora dejavnosti, določenih s tem odlokom, če za to obstajajo prostorske možnosti in če ni v nasprotju z določbami OPN za posamezno namensko rabo prostora in za predmetno enoto urejanja prostora ter ob upoštevanju določb tega odloka glede varstva okolja;
– Glede zunanje ureditve gradbene parcele (dostopi, parkirna mesta, zelenice, tlakovanja) in oblikovanja platojev med objekti ob Cesti proti Polici in samo cesto glede na projektirane dostope;
– Pri načrtovanju prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih rešitev, in sicer od dimenzij, tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja.
V primeru, da se pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ugotovi, da v odloku ni navedene parcelne številke oziroma je nepravilno navedena, je pa zajeta v območje SDZN, se le-ta smiselno upošteva.
Odstopanja ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih.«.
Po razveljavitvi SDZN ali njegovih funkcionalno zaključenih delov se uporabljajo določbe veljavnega OPN Občine Grosuplje.
SDZN so na vpogled pri pristojni občinski službi – Uradu za prostor Občine Grosuplje in na Oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo na Upravni enoti Grosuplje.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-2/1998
Grosuplje, dne 6. novembra 2024
