Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba določa izvajanje intervencije dobrobit živali v letu 2025 (v nadaljnjem besedilu: intervencija DŽ) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP). Strateški načrt SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za intervencijo DŽ določajo namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:

1. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);

2. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024);

3. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L št. 2023/2141 z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);

4. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 2024/1235 z dne 26. 4. 2024).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;

2. plemenska mladica je samica prašiča, ki je težja od 50 kg in še ni prasila;

3. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;

4. tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;

5. pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;

6. gospodarstvo je gospodarstvo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

7. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

8. neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;

9. izpust je ograjena površina ob hlevu ali s hlevom povezana površina v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem;

10. največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu izpolnjena zahteva iz druge alineje 1. točke in prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;

11. koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali, s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev;

12. krave molznice so krave, ki se molzejo v obdobju paše iz 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe;

13. tele je govedo do šestega meseca starosti;

14. drobnica so ovce in koze v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;

15. planina je planina v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

16. skupni pašnik je skupni pašnik v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

17. pooblaščena organizacija je organizacija v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev;

18. seznam koproloških analiz je seznam, na katerega verificirane veterinarske organizacije in druge organizacije, določene s predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti javne veterinarske službe, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID) iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo datum koprološke analize, število vzorcev blata, potrebnost tretiranja živali, datum izdaje zdravila in povzročitelja okužbe;

19. seznam izjav za izkoreninjenje goveje virusne diareje je seznam, na katerega veterinarske organizacije, določene s predpisom, ki ureja status črede, proste goveje virusne diareje, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo podatek o dani izjavi o izvedbi aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede, proste goveje virusne diareje, in podatke o izvedenih aktivnostih;

20. seznam hlevov za perutnino je seznam, na katerega izvajalec pregledov gospodarstev iz drugega odstavka 45. člena te uredbe v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev prevzame ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnese registrsko številko hleva oziroma zaporedno številko hleva, uporabno površino hleva, največje dovoljeno število živali v hlevu, upravičenec iz 5. člena te uredbe pa vnese število vseljenih in število izseljenih živali ob vsaki naselitvi in izpraznitvi hleva;

21. hlev je objekt v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

22. jata je jata v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

23. kokoši nesnice so kokoši nesnice v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

24. alternativni sistemi reje kokoši nesnic so sistemi reje, v katerih se kokoši nesnice ne redijo v kletkah, tudi če gre za obogatene kletke, in ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

25. gostota naseljenosti kokoši nesnic je število kokoši nesnic na kvadratni meter uporabne površine;

26. uporabna površina za kokoši nesnice je uporabna površina v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

27. pitovni piščanci so piščanci v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

28. gostota naseljenosti piščancev je gostota naseljenosti piščancev v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;

29. uporabna površina za pitovne piščance je uporabna površina za pitovne piščance v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali.

Intervencija DŽ se izvaja v okviru petih podintervencij, in sicer za:

1. prašiče (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – prašiči),

2. govedo (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – govedo),

3. drobnico (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – drobnica),

4. konje (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – konji) in

5. perutnino (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – perutnina).

Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso, ki je v skladu z Uredbo 2021/2115/EU opredeljena za te zahteve v strateškem načrtu SKP.

Upravičenec do plačil iz intervencije DŽ (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:

– se prostovoljno vključi v eno ali več podintervencij intervencije DŽ in

– izpolnjuje pogoje iz te uredbe.

(1) Intervencija DŽ je enoletna intervencija. Za intervencijo DŽ se zahtevki vložijo ločeno za posamezno podintervencijo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025.

(2) Zahtevek za podintervencijo DŽ – govedo, zahtevek za podintervencijo DŽ – drobnica in zahtevek za podintervencijo DŽ – konji se vlagajo za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za podintervencijo DŽ – prašiči in zahtevek za podintervencijo DŽ – perutnina pa se, kjer je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vložita za vsako posamezno gospodarstvo, za katero se podintervencija DŽ – prašiči oziroma podintervencija DŽ – perutnina uveljavljata.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe ali član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora opraviti usposabljanje s področja intervencije DŽ v obsegu najmanj štirih pedagoških ur v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencije izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev.

(2) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje kmetijske dejavnosti, se to usposabljanje šteje za opravljeno obveznost tudi za kmetijsko gospodarstvo, na katerem je udeleženec usposabljanja nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena nosilcu kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe ali članu kmetije oziroma osebi, zaposleni na kmetijskem gospodarstvu, ki so že opravili usposabljanje na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2023, ali uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2024, usposabljanja za leto 2025 ni treba opraviti.

(4) Upravičenec, pri katerem je bila za leto 2024 ugotovljena kršitev zaradi neopravljenega usposabljanja na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2024, ali ki usposabljanja ni opravil zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, mora opraviti usposabljanje v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(5) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) za upravni pregled izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, 15. januarja 2026 iz evidence o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za to kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.

(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izveden pregled gospodarstva in podatke iz pregleda gospodarstva najpozneje en dan pred vložitvijo zahtevka iz 6. člena te uredbe vnesene v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.

(2) Upravičenec mora na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, vsaj na en prvi dan v mesecu, za mesece do oddaje zahtevka v tekočem letu, rediti:

– 10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače;

– 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;

– 50 ali več pitancev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pregled gospodarstva ni potreben, če ima upravičenec že opravljen pregled gospodarstva na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2023, ali uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2024, in v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 na gospodarstvu ni sprememb glede izpolnjevanja zahtev iz 11. člena te uredbe. Če so v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 na gospodarstvu nastale spremembe glede izpolnjevanja zahtev iz 11. člena te uredbe, pa mora biti znova opravljen pregled gospodarstva iz prvega odstavka tega člena.

(1) Pregled gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega najmanj:

1. pregled in popis podatkov o objektih na gospodarstvu, podatkov o številu plemenskih svinj in plemenskih mladic ter številu tekačev in pitancev;

2. pregled pogojev za izpolnjevanje posamezne zahteve iz 12. člena te uredbe;

3. določitev največjega dovoljenega števila živali v primeru uveljavljanja zahtev za večjo neovirano talno površino iz druge alineje 1. točke in prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;

4. izris tlorisa za posamezen objekt na gospodarstvu, v katerem je bil opravljen pregled izpolnjevanja zahtev, z vrisanimi boksi in vnesenimi dimenzijami boksov;

5. v primeru uveljavljanja zahteve za izpust tudi izris tlorisa izpustov z vnesenimi dimenzijami.

(2) Pregled gospodarstva iz prejšnjega odstavka izvede agencija.

(3) Pregled gospodarstva je za upravičenca brezplačen.

Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz podintervencije DŽ – prašiči od 1. januarja do 31. decembra 2025.

(1) Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – prašiči mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izpolnjevati najmanj eno od naslednjih zahtev:

1. za plemenske svinje in plemenske mladice:

– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,

– zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,

– zahtevo za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme;

2. za tekače in pitance:

– zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal,

– zahtevo za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,

– zahtevo za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom;

3. za pitance: zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.

(2) Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša. Kombinacija zahtev iz prve in druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka pri isti kategoriji prašičev na istem gospodarstvu ni mogoča.

(1) Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m² na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m² in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.

(3) Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano, mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:

– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 2,07 m² na plemensko mladico in 2,85 m² na plemensko svinjo;

– površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,89 m² na plemensko mladico in 2,59 m² na plemensko svinjo;

– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,70 m² na plemensko mladico in 2,33 m² na plemensko svinjo;

– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,09 m² na plemensko mladico in 1,50 m² na plemensko svinjo, največ 15 % te površine je lahko drenažnih odprtin.

(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki zadovoljuje potrebe po energiji in hranilih, dodajati strukturno voluminozno krmo po volji (ad libitum).

(5) Za strukturno voluminozno krmo iz prejšnjega odstavka se štejejo slama žit in sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno (mrva) ali zelena krma in koruzna silaža (silirane cele rastline koruze ali njihovi deli). Strukturna voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.

(6) Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance, mora biti v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:

1. do vključno 10 kg: 0,17 m²,

2. nad 10 do vključno 20 kg: 0,23 m²,

3. nad 20 do vključno 30 kg: 0,35 m²,

4. nad 30 do vključno 50 kg: 0,46 m²,

5. nad 50 do vključno 85 kg: 0,63 m²,

6. nad 85 do vključno 110 kg: 0,75 m²,

7. nad 110 kg: 1,15 m².

(7) Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka morajo biti na najmanj 40 % neovirane talne površine boksa polna tla. V polnih tleh je lahko največ 15 % drenažnih odprtin.

(8) Pri zahtevi za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance, mora biti v skupinskih boksih zagotovljena za 20 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:

1. do vključno 10 kg: 0,18 m²,

2. nad 10 do vključno 20 kg: 0,24 m²,

3. nad 20 do vključno 30 kg: 0,36 m²,

4. nad 30 do vključno 50 kg: 0,48 m²,

5. nad 50 do vključno 85 kg: 0,66 m²,

6. nad 85 do vključno 110 kg: 0,78 m²,

7. nad 110 kg: 1,20 m².

(9) Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka polna tla niso obvezna.

(10) Če so pri zahtevah iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena v boksu hkrati različne kategorije prašičev, mora površina boksa ustrezati največji kategoriji prašičev v boksu glede na normative iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena.

(11) Tekačem in pitancem je treba zagotoviti obogatitev okolja z materialom za zaposlitev, da se jim tako omogoči zadovoljevanje njihovih naravnih potreb po iskanju hrane, grizenju, raziskovanju in manipuliranju. Zato je treba tekačem in pitancem dati vsaj en optimalen material po volji (ad libitum). Za optimalen material za zaposlitev se štejejo slama, seno, silaža oziroma senaža kot nastilj ali pa kot dodatek na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.

(12) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti pitancem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m² na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.

(1) Upravičenec mora v CRPš priglašati informacije v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.

(2) Agencija pridobi podatek o številu tekačev, pitancev, plemenskih svinj in plemenskih mladic na gospodarstvu za vsak prvi dan v mesecu v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe iz priglašenih informacij v CRPš najpozneje do 31. januarja 2026.

(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz podatkov o številu prašičev posamezne kategorije na vsak prvi dan v mesecu v CRPš za posamezno gospodarstvo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, priglašenim v CRPš, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upoštevata 17. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 18. člen te uredbe glede upravnih sankcij.

(3) Upravičenec je upravičen do plačila, če povprečno število prašičev iz prvega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni manjše od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 8. člena te uredbe.

(4) Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke oziroma prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na noben prvi dan v mesecu v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v pregledu gospodarstva in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.

(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe na gospodarstvu število prašičev zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti poveča in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora imeti upravičenec izveden ponovni pregled gospodarstva in v CRPš vneseno novo največje dovoljeno število živali. Novo največje dovoljeno število živali mora biti v CRPš vneseno v tekočem mesecu po povečanju staleža.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v pregledu gospodarstva, ki je bil izveden pred pregledom zaradi povečanja števila prašičev, na naslednji način:

– iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu prašičev do datuma, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali;

– po datumu, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali, se za vsak prvi dan v mesecu, na katerega je število prašičev večje od največjega dovoljenega števila živali, določenega v pregledu gospodarstva, ki je bil izveden pred pregledom zaradi povečanja števila prašičev, upošteva največje dovoljeno število živali iz pregleda gospodarstva, izvedenega pred pregledom zaradi povečanja števila prašičev;

– po datumu, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali, se za vsak prvi dan v mesecu, na katerega je število prašičev manjše od največjega dovoljenega števila živali, določenega v pregledu gospodarstva, ki je bil izveden pred pregledom zaradi povečanja števila prašičev, upošteva prijavljeno število prašičev.

(7) Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:

– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5,

– drugi prašiči (tekači in pitanci): 0,3.

(8) Skupna višina plačila za podintervencijo DŽ – prašiči je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 15. člena te uredbe, za katere je upravičenec vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 12. člena te uredbe.

(9) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o staležu prašičev iz prejšnjega člena v obdobju do nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin.

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – prašiči letno znaša:

1. za plemenske svinje in mladice:

– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ,

– zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 121,06 eura/GVŽ,

– zahteva za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme: 69,75 eura/GVŽ;

2. za tekače in pitance:

– zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal: 75,66 eura/GVŽ,

– zahteva za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 65,44 eura/GVŽ,

– zahteva za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom: 21,47 eura/GVŽ;

3. za pitance: zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ.

(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za podintervencijo DŽ – prašiči in stalež prašičev. Za ta namen mu mora upravičenec na preverjanem gospodarstvu zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.

(2) Kontrolor na kraju samem preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz drugega odstavka 13. člena te uredbe. Na gospodarstvu, za katero upravičenec uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, kontrolor preveri, ali ugotovljeno število prašičev ustreza stanju v CRPš na dan pregleda na kraju samem in na prvi dan v mesecu izvedbe pregleda, pri tem pa upošteva tudi dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list in podobno) in register prašičev v obratu.

(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, prve in druge alineje 2. točke in 3. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe kontrolor upošteva število živali, ki glede na merila iz 12. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma izpusta.

(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na prvi dan v tekočem mesecu, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.

(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na prvi dan v tekočem mesecu, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev v CRPš.

(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke, poročane v mesecu izvedbe pregleda na kraju samem v CRPš, ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na prvi dan v tekočem mesecu, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, je to razlog za zavrnitev zahtevka.

(4) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 18. členom te uredbe.

(1) Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – prašiči se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, in uredbo, ki ureja pogojenost, ter v skladu z določbami tega člena.

(2) Če je prijavljeno število prašičev v CRPš večje od števila prašičev na gospodarstvu, ugotovljenega s pregledom iz 16. člena te uredbe, in če ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se upravne sankcije izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025. Če je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena preseženo, je to razlog za zavrnitev zahtevka.

(3) Če upravičenec za zahteve iz tretjega, četrtega, šestega, osmega in enajstega odstavka 12. člena te uredbe na enem od gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz uredbe, ki ureja pogojenost, za zahteve iz tretjega, četrtega, šestega, osmega in enajstega odstavka 12. člena te uredbe, je to razlog za zavrnitev zahtevka za to zahtevo na vseh gospodarstvih, na katerih jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo upravne sankcije zaradi neizpolnjevanja zahtev iz uredbe, ki ureja pogojenost.

(4) Upravne sankcije zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 12. člena te uredbe in upravne sankcije zaradi kršitev obveznosti iz 7. člena te uredbe so opredeljene v Katalogu upravnih sankcij iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za posamezno zahtevo za podintervencijo DŽ – govedo rediti najmanj tako število goveda, kot ustreza dvema GVŽ goveda, razen za zahtevi iz tretje in četrte alineje 20. člena te uredbe.

(2) Za preračun števila goveda v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:

– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4,

– govedo od šestega meseca do dveh let starosti: 0,6,

– govedo, starejše od dveh let: 1,0.

(3) Upravičenec mora imeti vsaj en dan pred oddajo zahtevka iz 6. člena te uredbe urejene vse podatke v Centralnem registru goveda (v nadaljnjem besedilu: CRG) v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.

Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – govedo mora upravičenec izpolnjevati najmanj eno od naslednjih zahtev:

– paša goveda,

– izpust,

– vzreja telet,

– izkoreninjenje goveje virusne diareje (v nadaljnjem besedilu: izkoreninjenje BVD).

(1) Paša goveda se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.

(2) Pri izvajanju paše morajo biti za govedo, za katero upravičenec uveljavlja pašo goveda, izpolnjeni naslednji pogoji:

1. govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za govedo) v času od 1. aprila do 15. novembra 2025;

2. govedo lahko prenočuje v hlevu;

3. krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama;

4. zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;

5. voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

6. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede v zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), na katerih je izvajanje paše dovoljeno in ki jih upravičenec navede v zbirni vlogi, ne sme presegati 5 GVŽ/ha, razen če se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno-deteljnimi mešanicami ali deteljno-travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.

(3) Začetka obdobja paše za govedo ni mogoče uveljavljati pred 1. aprilom 2025 oziroma pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.

(4) Koprološka analiza iz 4. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana pred začetkom paše in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana v obdobju od 14 dni pred končanim obdobjem paše za govedo do 31. decembra 2025 in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. januarja 2026. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 govedi. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja. Krave, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretirajo v času presušitve.

(5) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo verificiranim veterinarskim organizacijam po končanem obdobju paše za govedo najpozneje do 30. novembra 2025.

(6) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena se obdobje paše za govedo za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.

(7) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja paše za govedo iz 1. točke drugega odstavka tega člena, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, v sedmih dneh po tem obdobju umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

– nevarnosti napada velikih zveri iz prejšnjega odstavka sporočiti višjo silo v skladu s 54. členom te uredbe;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, v CRG priglasiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, šteje za pisni umik zahtevka za posamezno žival.

(8) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka, se v primeru, da posamezna žival v jeseni po opravljeni koprološki analizi pogine, je ukradena ali izgubljena, se proda ali odda v zakol, šteje, da je ta žival izpolnila obveznost iz četrtega odstavka tega člena.

(9) Če v obdobju paše za govedo poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem, razstavo ali v osemenjevalni center ali se živali premaknejo na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, se ta premik šteje za izpolnjevanje obdobja paše za govedo.

(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, na katerih paša ni dovoljena, določenih v skladu s 27. členom te uredbe.

(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – govedo dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK znotraj enega od ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.

(12) Ne glede na deseti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – govedo omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK zunaj enega od ekološko pomembnih območij iz desetega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.

(1) Govedu mora biti zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta čez vse leto. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Živali morajo biti v izpustu najmanj po dve uri na dan.

(2) Površina izpusta mora za posamezno kategorijo goveda obsegati najmanj:

1. za teleta	2 m² na žival,
2. za mlado govedo od šestega meseca do enega leta starosti	2,5 m² na žival,
3. za mlado govedo nad enim letom do dveh let starosti	4 m² na žival,
4. za govedo, starejše od dveh let,	4,5 m² na žival,
5. za plemenske bike	30 m² na žival.

(3) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti čreda goveda na gospodarstvu razdeljena v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu in kategoriji živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.

(4) Zahteve za izpust iz prvega odstavka tega člena in zahteve za pašo goveda iz prejšnjega člena ni mogoče uveljavljati hkrati za isto žival.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpust za govedo za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku ali urniku izpustov iz Priloge 1 te uredbe.

(6) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja izpusta za govedo iz prvega odstavka tega člena, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– prekinitve izpusta zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, ki je daljše kot deset dni, v sedmih dneh po tem obdobju umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja izpusta, v CRG priglasiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, šteje za pisni umik zahtevka za posamezno žival.

(7) Če gre žival v tekočem letu na sejem, razstavo ali v osemenjevalni center ali se živali premaknejo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, se ta premik šteje za izpolnjevanje zahteve za izpust.

(8) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz tega člena.

(1) Teletom, starejšim od osem tednov, nameščenim v skupinah, mora biti v skupinskih boksih čez vse leto zagotovljena najmanj naslednja neovirana talna površina:

– teletom do treh mesecev starosti vsaj 2 m² na žival,

– teletom, starejšim od treh mesecev, vsaj 2,5 m² na žival.

(2) Vsaj na 66 % talne površine boksa morajo biti tla polna (ne rešetkasta) in nastlana. Za ustrezen nastilj se štejejo slama, seno, lesni sekanci, lesni oblanci oziroma žagovina.

(3) Upravičenec je upravičen do plačila iz tretje alineje 26. člena te uredbe, če so poleg zahtev iz prvega in prejšnjega odstavka izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

– zahteva se izvaja za vsa teleta na kmetijskem gospodarstvu;

– teleta morajo biti v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu upravičenca neprekinjeno najmanj štiri mesece;

– v obdobju iz prejšnje alineje morajo biti teleta označena, registrirana in vodena v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goveda;

– upravičenec ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe poda izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena za vsa teleta na kmetijskem gospodarstvu.

(4) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka, se v primeru, da gredo teleta na sejem ali razstavo ali se premaknejo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali priglasi v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, ta premik ne šteje za prekinitev obdobja obvezne prisotnosti telet na kmetijskem gospodarstvu iz druge alineje prejšnjega odstavka.

(5) Če se za teleta uveljavlja zahteva iz tega člena, hkrati zanje ni mogoče uveljavljati zahteve iz prve ali druge alineje 20. člena te uredbe.

(1) Vse aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede, proste BVD, se izvajajo v skladu s pravilnikom, ki ureja status črede, proste BVD.

(2) Upravičenec, ki bo v letu 2025 izvajal aktivnosti za pridobitev statusa črede, proste BVD, ali aktivnosti za ohranitev statusa črede, proste BVD, v skladu s pravilnikom, ki ureja status črede, proste BVD, mora do 28. februarja 2025 veterinarski organizaciji predložiti izjavo o izvedbi aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede, proste BVD, na obrazcu iz Priloge 6 te uredbe. Veterinarska organizacija v sedmih dneh od prejema izjave vnese podatek o predloženi izjavi v seznam izjav za izkoreninjenje goveje virusne diareje.

(3) Upravičenec, ki bo v letu 2025 izvajal aktivnosti za pridobitev statusa črede, proste BVD, mora imeti opravljeno prvo vzorčenje za pridobitev statusa črede, proste BVD, najpozneje do 31. maja 2025. Če so rezultati preiskav negativni, mora upravičenec izvesti drugo vzorčenje ali vložiti vlogo za odobritev statusa črede, proste BVD, v skladu s pravilnikom, ki ureja status črede, proste BVD, najpozneje do 15. novembra 2025. Prijavo za odvzem vzorcev za drugo vzorčenje mora upravičenec dati veterinarski organizaciji najpozneje do 30. septembra 2025. Če so rezultati preiskav pozitivni, mora upravičenec zagotoviti, da veterinarska organizacija, na katero je dal prijavo za odvzem vzorcev, do 15. novembra 2025 začne vzorčiti živali za izkoreninjenje BVD.

(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena mora upravičenec, ki je v lanskem letu že izvajal aktivnosti za pridobitev statusa črede, proste BVD, na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ v letu 2024, in je po prvem vzorčenju zaradi pozitivnih rezultatov preiskave zagotovil, da je veterinarska organizacija, pri kateri je dal prijavo za odvzem vzorcev, začela vzorčiti živali za izkoreninjenje BVD, zagotoviti, da v letu 2025 za pridobitev statusa veterinarska organizacija, pri kateri je dal prijavo za odvzem vzorcev, izvede nadaljnja vzorčenja živali za izkoreninjenje BVD.

(5) Upravičenec, ki bo v letu 2025 izvajal aktivnosti za ohranitev statusa črede, proste BVD, mora imeti v tekočem letu opravljeno vzorčenje in testiranje za ohranitev statusa črede, proste BVD.

(6) Veterinarska organizacija mora do 31. januarja 2026 vnesti v seznam izjav za izkoreninjenje goveje virusne diareje podatke o izvedenih aktivnostih iz tretjega do petega odstavka tega člena.

(1) Plačilo za zahteve iz prve, druge in četrte alineje 20. člena te uredbe se dodeli za vse kategorije goveda iz drugega odstavka 19. člena te uredbe, plačilo za zahtevo iz tretje alineje 20. člena te uredbe pa se dodeli le za govedo, mlajše od šestih mesecev.

(2) Za določitev kategorij goveda iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost za posamezno žival, ki jo upravičenec navede v zahtevku za podintervencijo DŽ – govedo, iz CRG v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025.

(3) Za zahtevo iz četrte alineje 20. člena te uredbe se plačilo dodeli za povprečno število goveda v tekočem letu, izraženo v GVŽ. Povprečno letno število GVŽ govedi se izračuna kot aritmetično povprečje seštevka zmnožkov števila govedi posameznih kategorij iz CRG po stanju na dan 1. februarja tekočega leta in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume ter ustreznih koeficientov GVŽ iz drugega odstavka 19. člena te uredbe. Za izračun se uporabi naslednja formula:

PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ(D4))/5

(4) Okrajšave iz prejšnjega odstavka pomenijo:

1. PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ govedi;

2. GVŽ(1.2.): število GVŽ goveda po stanju na dan 1. februarja tekočega leta;

3. GVŽ(D1): število GVŽ goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;

4. GVŽ(D2): število GVŽ goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;

5. GVŽ(D3): število GVŽ goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;

6. GVŽ(D4): število GVŽ goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov.

(5) Štiri reprezentativne naključno izbrane datume iz tretjega odstavka tega člena določi agencija in jih objavi na svoji spletni strani.

(6) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ za vsako posamezno zahtevo iz 20. člena te uredbe.

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – govedo letno znaša:

– paša goveda 52,90 eura/GVŽ,

– izpust 41,06 eura/GVŽ,

– vzreja telet 60,71 eura/GVŽ,

– izkoreninjenje BVD:

a) za pridobitev statusa 8,26 eura/GVŽ,

b) za vzdrževanje statusa 4,13 eura/GVŽ.

(1) Za izvajanje podintervencije DŽ – govedo iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo:

1. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 30. maja, iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe;

2. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 10. junija, iz Priloge 4 te uredbe;

3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 20. junija, iz Priloge 4 te uredbe;

4. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena, iz Priloge 4 te uredbe.

(2) Evidence iz prejšnjega odstavka izdela Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in jih pošlje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/.

(1) Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – govedo se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, in uredbo, ki ureja pogojenost, ter v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.

(2) Če upravičenec za zahtevo iz 23. člena te uredbe na kmetijskem gospodarstvu ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz uredbe, ki ureja pogojenost, za zahtevo iz prvega odstavka 23. člena te uredbe, je to razlog za zavrnitev zahtevka za to zahtevo, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo upravne sankcije zaradi neizpolnjevanja zahtev iz uredbe, ki ureja pogojenost.

(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za podintervencijo DŽ – drobnica rediti najmanj tako število drobnice, kot ustreza dvema GVŽ drobnice. Pri tem se upoštevajo vsi ovni in ovce ter kozli in koze, ki so označeni s sredstvi za identifikacijo drobnice z identifikacijsko številko živali v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, ter so stari najmanj devet mesecev.

(2) Za preračun števila drobnice v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe Komisije 2021/2290/EU za ovce in koze upošteva koeficient 0,15.

(3) Upravičenec mora imeti vsaj en dan pred oddajo zahtevka iz 6. člena te uredbe urejene vse podatke v Centralnem registru drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.

(1) Podintervencija DŽ – drobnica vključuje obvezno in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te podintervencije. Izbirni zahtevi mora upravičenec izvajati za vse živali, za katere uveljavlja obvezno zahtevo.

(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je paša drobnice.

(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:

– hlevska reja drobnice in

– izpust.

(1) Paša drobnice se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.

(2) Pri izvajanju paše morajo biti za vse živali, za katere upravičenec uveljavlja pašo drobnice, izpolnjeni naslednji pogoji:

1. drobnica se mora pasti neprekinjeno najmanj 210 dni ali najmanj 180 dni na kmetijskih gospodarstvih, razvrščenih na območje s krajšo vegetacijsko dobo (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za drobnico) v času od 15. marca do 30. novembra 2025;

2. drobnica lahko prenočuje v hlevu;

3. zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;

4. voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe;

5. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede na zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino GERK, na katerih je izvajanje paše dovoljeno in ki jih upravičenec navede v zbirni vlogi, ne sme presegati 3 GVŽ/ha, razen če se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno-deteljnimi mešanicami ali deteljno-travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.

(3) Ne glede na 5. točko prejšnjega odstavka se v primeru, da upravičenec hkrati uveljavlja zahtevo za pašo drobnice in zahtevo za pašo goveda iz 20. člena te uredbe, upošteva obtežba z živalmi iz 6. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe.

(4) Kmetijsko gospodarstvo je razvrščeno v območje s krajšo vegetacijsko dobo iz prve alineje drugega odstavka tega člena, če ima po preveritvi geoprostorskih obrazcev zbirnih vlog za leto 2024 v registru kmetijskih gospodarstev več kot 50 % grafične površine GERK z vrsto rabe 1300, 1320 in 1222 znotraj območja s krajšo vegetacijsko dobo iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Pri GERK z vrsto rabe 1222 se upoštevajo le GERK, ki so trajno zatravljeni na celotni površini nasada in imajo dvonamensko rabo. Podatki o razvrščenosti kmetijskih gospodarstev v območje s krajšo vegetacijsko dobo iz Priloge 5 te uredbe so razvidni na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/.

(5) Začetka obdobja paše za drobnico ni mogoče uveljavljati pred 15. marcem 2025 oziroma datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.

(6) Koprološka analiza iz 3. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana pred začetkom paše in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana v obdobju od 14 dni pred končanim obdobjem paše za drobnico do 31. decembra 2025 in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. januarja 2026. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 100 živali. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja. Ovce in koze, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretirajo v času presušitve.

(7) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo verificiranim veterinarskim organizacijam po končanem obdobju paše za drobnico najpozneje do 15. decembra 2025.

(8) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena se obdobje paše za drobnico za posamezne živali lahko prekine zaradi jagnjitve oziroma jaritve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.

(9) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali, za katere uveljavlja zahtevek za podintervencijo DŽ – drobnica, ne zagotovi celotnega obdobja paše za drobnico iz 1. točke drugega odstavka tega člena, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, po tem obdobju v sedmih dneh umakniti zahtevek za te živali v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

– nevarnosti napada velikih zveri sporočiti višjo silo v skladu s 54. členom te uredbe;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obveznosti iz šestega odstavka tega člena, v CRD priglasiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, šteje za pisni umik zahtevka za posamezno žival.

(10) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka, se v primeru, da posamezna žival v jeseni po opravljeni koprološki analizi pogine, se proda ali odda v zakol, šteje, da je ta žival izpolnila obveznost iz šestega odstavka tega člena.

(11) Če v obdobju paše poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem, razstavo ali na odvzem semena za potrebe shranjevanja v genski banki ali se živali premaknejo na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje za izpolnjevanje obdobja paše za drobnico.

(12) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, na katerih paša ni dovoljena, določenih v skladu s 27. členom te uredbe.

(13) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – drobnica dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK znotraj enega od ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – drobnica omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK zunaj enega od ekološko pomembnih območij iz dvanajstega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.

(1) Pri hlevski reji v času izven obdobja paše za drobnico v tekočem letu mora biti ovcam in kozam v hlevu v skupinskih boksih zagotovljeno najmanj:

– 1,5 m² neovirane talne površine na ovco oziroma kozo in

– 0,35 m² neovirane talne površine na jagnje oziroma kozlička.

(2) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja hlevske reje, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred koncem tekočega leta, v CRD priglasiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, šteje za pisni umik zahtevka za posamezno žival.

(3) Če gre žival v tekočem letu na sejem, razstavo ali na odvzem semena za potrebe shranjevanja v genski banki ali se živali premaknejo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, in se premik živali priglasi v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje za izpolnjevanje zahteve za hlevsko rejo drobnice.

(4) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.

(1) V celotnem obdobju bivanja v hlevu v času izven obdobja paše za drobnico v tekočem letu mora biti drobnici zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Živali morajo biti v izpustu najmanj po dve uri na dan.

(2) Površina izpusta mora obsegati najmanj:

– 2,5 m² na ovco oziroma kozo in

– 0,5 m² na jagnje oziroma kozlička.

(3) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti trop drobnice na gospodarstvu razdeljen v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpust za drobnico za posamezne živali lahko prekine zaradi jagnjitve oziroma jaritve, bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku ali urniku izpustov iz Priloge 1 te uredbe.

(5) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi izpusta čez vse obdobje iz prvega odstavka tega člena, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred koncem tekočega leta, v CRD priglasiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, šteje za pisni umik zahtevka za posamezno žival.

(6) Če gre žival v tekočem letu na sejem, razstavo ali na odvzem semena za potrebe shranjevanja v genski banki ali se živali premaknejo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, in se premik živali priglasi v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje za izpolnjevanje zahteve za izpust.

(7) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz tega člena za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.

(1) Plačilo se dodeli za ovne in ovce ter kozle in koze, ki so označeni s sredstvi za identifikacijo drobnice z identifikacijsko številko živali v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, ter so ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe stari najmanj devet mesecev.

(2) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – drobnica letno znaša:

1. paša drobnice:

a) 50,67 eura/GVŽ za najmanj 210 dni paše ali

b) 43,43 eura/GVŽ za najmanj 180 dni paše;

2. hlevska reja drobnice:

a) 52,25 eura/GVŽ na območju z 210 dni paše ali

b) 62,70 eura/GVŽ na območju s 180 dni paše;

3. izpust:

a) 17,10 eura/GVŽ na območju z 210 dni paše ali

b) 20,52 eura/GVŽ na območju s 180 dni paše.

Za izvajanje podintervencije DŽ – drobnica iz te uredbe se v digitalni obliki uporabljajo grafične evidence iz 27. člena te uredbe in podatki o razvrščenosti kmetijskih gospodarstev v območje s krajšo vegetacijsko dobo iz 31. člena te uredbe.

Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – drobnica se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, in uredbo, ki ureja pogojenost, ter v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.

(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za podintervencijo DŽ – konji rediti najmanj 2 GVŽ konj.

(2) Za preračun števila konj v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe Komisije 2021/2290/EU za kopitarje, starejše od šestih mesecev, upošteva koeficient 1. Za konje, stare do vključno šest mesecev, pa se uporablja koeficient 0,4.

(3) Podpora se dodeli za vse kategorije registriranih čistopasemskih konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo. Reja privezanih konj ni dovoljena, razen v času krmljenja. Seznam pasem čistopasemskih konj je v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Upravičenec mora imeti vsaj en dan pred oddajo zahtevka iz 6. člena te uredbe urejene vse podatke v Centralnem registru kopitarjev v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev.

(1) Paša konj se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.

(2) Pri izvajanju paše morajo biti za vse živali, za katere upravičenec uveljavlja pašo konj, izpolnjeni naslednji pogoji:

1. konji se morajo pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za konje) v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra 2025;

2. konji lahko prenočujejo v hlevu;

3. zatiranje zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize spomladi pred začetkom paše in jeseni po končanem obdobju paše;

4. voditi je treba dnevnik paše;

5. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede v zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino GERK, na katerih je izvajanje paše dovoljeno in ki jih upravičenec navede v zbirni vlogi, ne sme presegati 3 GVŽ/ha, razen če se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno-deteljnimi mešanicami ali deteljno-travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.

(3) Ne glede na 5. točko prejšnjega odstavka se v primeru, da upravičenec hkrati uveljavlja zahtevo za pašo in izpust za konje in zahtevo za pašo goveda iz 20. člena te uredbe, upošteva obtežba z živalmi iz 6. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe.

(4) V tekočem letu mora biti v času izven obdobja paše za konje konjem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Pri izpuščanju konj v izpuste je treba upoštevati naslednje pogoje:

– mlade živali v starosti od šestih mesecev do treh let morajo biti v izpustu vsaj dve uri na dan v čredi, ki šteje najmanj dva konja; velikost izpusta mora biti 50 m² na posameznega konja;

– odrasli konji, starejši od treh let, in plemenske kobile z žrebeti do šestih mesecev starosti morajo biti v izpustu vsaj dve uri na dan v čredi, ki šteje najmanj dva konja; velikost izpusta mora biti najmanj 50 m² na posameznega odraslega konja oziroma plemensko kobilo z žrebetom;

– plemenski žrebci morajo biti v izpustu vsaj dve uri na dan; velikost izpusta mora biti najmanj 200 m²na posameznega žrebca.

(5) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti čreda konj na gospodarstvu razdeljena v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.

(6) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz tretjega odstavka tega člena za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz tega člena.

(7) Začetka obdobja paše za konje ni mogoče uveljavljati pred 1. aprilom 2025 oziroma datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.

(8) Koprološka analiza iz 3. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana pred začetkom paše in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana v obdobju od 14 dni pred končanim obdobjem paše za konje do 31. decembra 2025 in morajo biti podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. januarja 2026. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 konj. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja.

(9) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo verificiranim veterinarskim organizacijam po končanem obdobju paše za konje najpozneje do 30. novembra 2025.

(10) Ne glede na 1. točko drugega odstavka in četrti odstavek tega člena se obdobje paše za konje in izpust za posamezne živali lahko prekine zaradi žrebitve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni za pašo in deset dni za izpust, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše oziroma dnevniku ali urniku izpusta.

(11) Če upravičenec za vse živali ali določeno število živali, za katere uveljavlja zahtevek za podintervencijo DŽ – konji, ne zagotovi celotnega obdobja paše za konje iz 1. točke drugega odstavka tega člena ali izpusta iz četrtega odstavka tega člena, mora v primeru:

– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s 54. členom te uredbe;

– prekinitve paše ali izpusta zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, po tem obdobju v sedmih dneh umakniti zahtevek za te živali v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025;

– nevarnosti napada velikih zveri sporočiti višjo silo v skladu s 54. členom te uredbe;

– pogina, kraje ali izgube živali ali če določeno število živali zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred koncem tekočega leta, umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025.

(12) Če v obdobju paše poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival v tekočem letu na sejem ali razstavo ali se živali premaknejo na pašo ali izpust na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva ter se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev, se ta premik šteje za izpolnjevanje obdobja paše in izpusta za konje.

(13) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v skladu s 27. členom te uredbe;

– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK ali delu GERK znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, na katerih paša ni dovoljena, določenih v skladu s 27. členom te uredbe.

(14) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – konji dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK znotraj enega od ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.

(15) Ne glede na trinajsti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – konji omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK, če del tega GERK zunaj enega od ekološko pomembnih območij iz trinajstega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.

(1) Plačilo se dodeli za vse kategorije konj.

(2) Za določitev kategorij konj iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost za posamezno žival, ki jo upravičenec navede v zahtevku za podintervencijo DŽ – konji, iz Centralnega registra kopitarjev v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025.

(3) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.

Višina plačila za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje letno znaša 48,16 eura/GVŽ.

Za izvajanje podintervencije DŽ – konji iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 27. člena te uredbe.

Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – konji se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, in uredbo, ki ureja pogojenost, ter v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.

(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja podintervencijo DŽ – perutnina, izveden pregled gospodarstva in podatke iz pregleda gospodarstva najpozneje en dan pred oddajo zahtevka iz 6. člena te uredbe vnesene v seznam hlevov za perutnino.

(2) Na dan pregleda gospodarstva mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – perutnina, zagotavljati zmogljivost hlevov za:

– najmanj 350 kokoši nesnic, če uveljavlja zahteve iz 47. člena te uredbe, ki se nanašajo na kokoši nesnice. Za kokoši nesnice je obvezna reja v alternativnih sistemih;

– najmanj 500 piščancev, če uveljavlja zahteve iz 47. člena te uredbe, ki se nanašajo na pitovne piščance.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pregled gospodarstva ni potreben, če ima upravičenec že opravljen pregled gospodarstva na podlagi uredbe, ki ureja intervencijo DŽ za leto 2024, in v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 na gospodarstvu ni sprememb glede izpolnjevanja zahtev iz 47. člena te uredbe. Če so v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 na gospodarstvu nastale spremembe glede izpolnjevanja zahtev iz 47. člena te uredbe, pa mora biti znova opravljen pregled gospodarstva iz prvega odstavka tega člena.

(1) Pregled gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega najmanj:

1. pregled in popis podatkov o hlevih na gospodarstvu in podatkov o številu kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancev;

2. določitev zaporedne številke hleva za pitovne piščance na gospodarstvu, kjer je več hlevov za pitovne piščance;

3. pregled pogojev za izpolnjevanje posamezne zahteve iz 48. in 49. člena te uredbe;

4. določitev največjega števila živali na posamezen hlev za kokoši nesnice, pri katerem je še izpolnjena zahteva glede gostote naseljenosti;

5. izris tlorisa za posamezen hlev na gospodarstvu, v katerem je bil opravljen pregled izpolnjevanja zahtev.

(2) Pregled gospodarstva iz prejšnjega odstavka izvede agencija.

(3) Agencija vnese v seznam hlevov za perutnino naslednje podatke iz pregleda gospodarstva:

1. za hleve za kokoši nesnice:

a) registrsko številko hleva,

b) uporabno površino hleva,

c) vrsto reje,

č) največje število kokoši nesnic v hlevu, pri katerem je še izpolnjena zahteva glede gostote naseljenosti,

d) izpolnjevanje vstopnega pogoja iz prve alineje drugega odstavka 44. člena te uredbe,

e) izpolnjevanje zahtev iz 47. člena te uredbe;

2. za hleve za pitovne piščance:

a) zaporedno številko hleva iz druge točke prvega odstavka tega člena,

b) uporabno površino hleva,

c) izpolnjevanje vstopnega pogoja iz druge alineje drugega odstavka 44. člena te uredbe,

č) izpolnjevanje zahtev iz 47. člena te uredbe.

(4) Pregled gospodarstva je za upravičenca brezplačen.

Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz podintervencije DŽ – perutnina od 1. januarja do 31. decembra 2025.

(1) Podintervencija DŽ – perutnina vključuje obvezno in izbirno zahtevo za kokoši nesnice in pitovne piščance. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te podintervencije. Izbirno zahtevo mora upravičenec izvajati za vse živali, za katere uveljavlja obvezno zahtevo.

(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je manjša gostota naseljenosti.

(3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom.

(1) Pri zahtevi za manjšo gostoto naseljenosti za kokoši nesnice v alternativnih sistemih reje gostota naseljenosti ne sme preseči sedmih kokoši nesnic na m² uporabne površine za nesnice.

(2) Pri zahtevi za manjšo gostoto naseljenosti za pitovne piščance gostota naseljenosti ne sme preseči 30 kg/m² uporabne površine za piščance, pri čemer se podesti in pohodne površine pod njimi prištevajo k neto tlorisni površini vzrejnega prostora, podesti lahko obsegajo največ 10 % neto tlorisne površine vzrejnega prostora in so lahko rešetkasti ali polni, postavljeni pa morajo biti tako, da lahko živali uporabljajo površino podestov in površino pod njimi.

(3) V hlevih, v katerih poteka reja v več nadstropjih oziroma ločenih prostorih znotraj hleva, morajo biti živali zaradi zagotavljanja manjše gostote naseljenosti enakomerno razporejene v vsakem nadstropju hleva oziroma prostoru v hlevu.

(1) Pri zahtevi za obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom za kokoši nesnice je treba kokošim zagotoviti najmanj eno igralo iz žične mreže ali drugega rešetkastega materiala, v katero je natlačena slama ali mrva, položeno na tla ali v visečem položaju, ali najmanj en mineralni kamen za kljuvanje na 500 živali.

(2) Pri zahtevi za obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom za pitovne piščance je treba piščancem zagotoviti najmanj eno igralo iz žične mreže ali drugega rešetkastega materiala, v katero je natlačena slama ali mrva, položeno na tla ali v visečem položaju na 1500 živali.

(1) Upravičenec, ki uveljavlja eno ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za kokoši nesnice, mora v seznam hlevov za perutnino ob vsaki vselitvi v hlev in izselitvi iz njega ali izpraznitvi hleva v letu 2025, za vsak posamezen hlev, za katerega na gospodarstvu uveljavlja eno ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe, sporočiti število vseljenih ali izseljenih živali. Pri doseljevanju in izseljevanju dela živali v obstoječi jati se sporoča tudi podatek o številu poginulih živali do datuma naselitve ali izselitve dela živali. Podatke je treba sporočiti najpozneje v 14 dneh od dneva vselitve oziroma izselitve živali. Če je štirinajsti dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki v letu 2025 prvič vlaga zahtevek iz 6. člena te uredbe, podatke iz prejšnjega odstavka za obdobje od 1. januarja 2025 do datuma oddaje zahtevka sporočiti najpozneje en dan pred oddajo zahtevka, v obdobju po oddaji zahtevka pa v 14 dneh od dneva vselitve oziroma izselitve živali.

(3) Če je hlev, za katerega se na gospodarstvu uveljavlja ena ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za kokoši nesnice, 1. januarja 2025 že naseljen, mora upravičenec do 15. januarja 2025 sporočiti tudi število živali v tem hlevu na dan 1. januarja 2025.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki v letu 2025 prvič vlaga zahtevek iz 6. člena te uredbe, podatek o številu živali iz prejšnjega odstavka sporočiti najpozneje en dan pred oddajo zahtevka.

(5) Če je hlev, za katerega se na gospodarstvu uveljavlja ena ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za kokoši nesnice, 31. decembra 2025 še naseljen, mora upravičenec najpozneje do 15. januarja 2026 sporočiti tudi podatek o številu poginulih živali v obdobju od zadnje naselitve do 31. decembra 2025.

(6) Upravičenec, ki uveljavlja eno ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za pitovne piščance, mora v seznam hlevov za perutnino iz 20. točke 2. člena te uredbe ob vsaki vselitvi v hlev in izlovu iz njega ali izpraznitvi hleva v letu 2025 za vsak posamezen hlev, za katerega na gospodarstvu uveljavlja eno ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe, sporočiti število vseljenih ali izseljenih živali ter pri izpraznitvi hleva tudi podatek o telesni masi izseljenih živali. Če se že pred izpraznitvijo hleva izlovi določeno število živali, mora upravičenec za vsak izlov sporočiti število živali v hlevu pred izlovom, število izlovljenih živali in skupno telesno maso izlovljenih živali. Podatke je treba sporočiti najpozneje v 14 dneh od dneva vselitve ali izpraznitve hleva ali izlova živali. Če je štirinajsti dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki v letu 2025 prvič vlaga zahtevek iz 6. člena te uredbe, podatke iz prejšnjega odstavka za obdobje od 1. januarja 2025 do datuma oddaje zahtevka sporočiti najpozneje en dan pred oddajo zahtevka, v obdobju po oddaji zahtevka pa v 14 dneh od dneva vselitve oziroma izselitve živali.

(8) Če je hlev, za katerega se na gospodarstvu uveljavlja ena ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za pitovne piščance, 1. januarja 2025 že naseljen, mora upravičenec najpozneje do 15. januarja 2025 sporočiti tudi število živali v tem hlevu na dan 1. januarja 2025.

(9) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki v letu 2025 prvič vlaga zahtevek iz 6. člena te uredbe, podatek o številu živali iz prejšnjega odstavka sporočiti najpozneje en dan pred oddajo zahtevka.

(10) Če je hlev, za katerega se na gospodarstvu uveljavlja ena ali obe zahtevi iz 47. člena te uredbe za pitovne piščance, 31. decembra 2025 še naseljen, mora upravičenec najpozneje do 15. januarja 2026 sporočiti tudi podatek o številu poginulih živali v obdobju od datuma zadnje naselitve tega hleva do 31. decembra 2025.

(11) Če podatki iz prvega do desetega ostavka tega člena niso sporočeni v rokih iz prvega do desetega odstavka tega člena, se za vsak prepozno sporočen ali nesporočen podatek zniža plačilo za podintervencijo DŽ – perutnina za 3 %.

(12) Upravičenec mora vso spremno dokumentacijo, ki spremlja premike živali iz prvega in četrtega odstavka tega člena, hraniti na kmetijskem gospodarstvu vsaj do konca leta 2026 in jo mora v primeru pregleda na kraju samem dati na vpogled kontrolorju.

(1) Plačilo se dodeli za povprečno število kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancev med trajanjem obveznosti iz 46. člena te uredbe, izraženo v GVŽ. Povprečno število kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancev v seznam hlevov za perutnino iz 20. točke 2. člena te uredbe za posamezno gospodarstvo.

(2) Povprečno število živali iz prejšnjega odstavka se za kokoši nesnice izračuna iz števila naseljenih in števila izseljenih živali, če je med trajanjem obveznosti iz 46. člena te uredbe v hlevu le ena jata kokoši nesnic. Če sta med trajanjem obveznosti iz 46. člena te uredbe v hlevu dve jati, se povprečno število živali iz prejšnjega odstavka izračuna kot povprečje iz povprečnih števil za posamezno jato.

(3) Povprečno število živali iz prvega odstavka tega člena se za pitovne piščance izračuna kot povprečje iz podatkov o povprečnem številu živali na posamezen turnus. Povprečno število živali na turnus še izračuna iz števila vseljenih in števila izseljenih živali.

(4) Plačilo iz druge točke 52. člena te uredbe se dodeli za povprečno število živali iz prejšnjega odstavka, če je hlev, za katerega upravičenec uveljavlja podintervencijo DŽ – perutnina, v tekočem letu naseljen najmanj 240 dni. Če je ta hlev v tekočem letu naseljen manj kot 240 dni, se število živali, ki so upravičene do plačila, izračuna po naslednji formuli:

	povprečno število živali x število dni naseljenosti hleva
	240 dni

(5) Za preračun števila kokoši nesnic in pitovnih piščancev v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:

– kokoši nesnice: 0,014,

– pitovni piščanci: 0,007.

(6) Plačilo se dodeli za najmanj 350 kokoši nesnic oziroma najmanj 500 pitovnih piščancev.

(7) Če se v okviru pregleda gospodarstva za kokoši nesnice ugotovi, da na dan pregleda niso izpolnjeni pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve iz 48. oziroma 49. člena te uredbe, se višina plačila iz prve točke 52. člena sorazmerno zniža glede na čas, ko pogoji niso bili izpolnjeni, po naslednji formuli:

	višina plačila x (365 dni – število dni neizpolnjevanja zahteve)
	365 dni

(8) Če se v okviru pregleda gospodarstva za pitovne piščance ugotovi, da na dan pregleda niso izpolnjeni pogoji za izpolnjevanje zahteve iz 48. oziroma 49. člena te uredbe, se za izračun povprečnega števila piščancev pitancev ne upoštevajo podatki o povprečnem številu živali na turnus za vse turnuse pred datumom pregleda vključno s turnusom, v katerem je bil izveden pregled.

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – perutnina letno znaša za:

1. kokoši nesnice:

a) manjša gostota naseljenosti 239,00 eura/GVŽ,

b) obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom 117,92 eura/GVŽ;

2. pitovne piščance:

a) manjša gostota naseljenosti 44,14 eura/GVŽ,

b) obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom 31,29 eura/GVŽ.

Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – perutnina se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, in v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.

Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, upravičenec ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 11., 20., 30., 39. in 47. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do celotnega plačila iz 15., 26., 35., 41. in 52. člena te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2025, ter priloži ustrezna dokazila.

(1) Za intervencijo DŽ v letu 2025 je namenjenih do 10.093.202,00 eura.

(2) Plačila iz intervencije DŽ za leto 2025 se v celoti izvedejo po 1. aprilu 2026.

(3) Sredstva za izvajanje intervencije DŽ za leto 2025 zagotovi ministrstvo v letu 2026 v okviru svojega finančnega načrta iz proračuna Republike Slovenije v višini 29,80 % in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 70,20 %.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 98/2024 z dne 22. 11. 2024

3067. Uredba o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2025, stran 9766.