Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. novembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-236
Ljubljana, dne 22. novembra 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN-1C)
1. člen
V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 – odl. US) se v 2. členu 9. točka spremeni tako, da se glasi:
»9. Lastnik ali lastnica nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: lastnik nepremičnine) za namene tega zakona je oseba, ki je v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, vpisana kot lastnik.«.
V 2.a členu se v drugem odstavku v prvi alineji besedilo »nad 50 kW« nadomesti z besedilom »1 MW ali več«.
V 5. členu se v četrtem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– model za elektrarne (PNE) se uporablja za vrednotenje elektrarn in spremljajočih objektov;«.
V 17. členu se besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(3) Organ vrednotenja upošteva pripombe občin in strokovne javnosti, ki so v skladu z merili določanja modelov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, ter pripravi predlog modelov vrednotenja.«.
18. člen se črta.
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predlog modelov vrednotenja iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona organ vrednotenja objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Organ vrednotenja javno objavi datum začetka in datum prenehanja pošiljanja pripomb k predlogu modelov vrednotenja. Rok za pošiljanje pripomb ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Organ vrednotenja pripombe iz prejšnjega odstavka, ki so utemeljene glede na merila za določanje modelov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, upošteva pri pripravi predloga modelov vrednotenja.«.
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na podlagi predloga modelov vrednotenja iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona ali v primerih iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona vlada izda predpis o določitvi modelov vrednotenja.«.
24. člen se črta.
V 26. členu se v drugem odstavku besedilo »najdlje za pet let« nadomesti z besedilom »in velja do naslednjega pripisa posplošene vrednosti na podlagi predpisa iz 20. člena tega zakona«.
Tretji odstavek se črta.
Besedilo 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine mora vsebovati:
– osebno ime, naslov in EMŠO oziroma naziv in matično številko lastnika oziroma lastnikov nepremičnine, ki predlog vlagajo,
– identifikacijske oznake za parcelo, stavbo ali del stavbe oziroma identifikacijsko oznako posebne enote vrednotenja, za katero se ugotavlja posebna okoliščina, in
– poročilo o vplivu posebne okoliščine.
(2) Poročilo o vplivu posebne okoliščine iz tretje alineje prejšnjega odstavka izdela ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Izdelano mora biti v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, upoštevati mora najgospodarnejšo rabo nepremičnine, kot je opredeljena v 3. členu tega zakona, in neobremenjeno lastninsko pravico na nepremičnini ter mora vsebovati:
– identifikacijske oznake za parcelo, stavbo ali del stavbe oziroma identifikacijsko oznako posebne enote vrednotenja, za katero se ugotavlja posebna okoliščina,
– kratek opis posebne okoliščine,
– dokazila o obstoju posebne okoliščine,
– velikost vpliva posebne okoliščine v razmerju do vrednosti enote vrednotenja ali posebne enote vrednotenja, določene z modelom vrednotenja,
– če obstaja več posebnih okoliščin, mora vsebovati skupni vpliv vseh posebnih okoliščin, ki se ugotovi tako, da se vplivi za vsako posebno okoliščino, določeni na način iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, spremenijo v faktorje za izračun nove posplošene vrednosti glede na posplošeno vrednost, določeno z modeli vrednotenja, in med seboj množijo,
– opis metode, po kateri je bila velikost vpliva ugotovljena, ter
– izjavo ocenjevalca vrednosti nepremičnin o skladnosti oziroma neskladnosti dejanskega stanja ocenjevane nepremičnine in podatkov iz uradnih evidenc.
(3) Poročilo o vplivu posebne okoliščine mora biti v digitalni obliki in v času vložitve predloga za ugotavljanje posebne okoliščine ne sme biti starejše od dveh mesecev.
(4) Za namen odmere upravnih taks se šteje, da je predlog za ugotavljanje posebne okoliščine zahteva z enim zahtevkom ne glede na to, na koliko enot vrednotenja se nanaša.«.
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Kadar se zaradi posledic naravne nesreče na določenem območju vrednosti enot vrednotenja ali posebnih enot vrednotenja spremenijo za vsaj 20 %, vlada na podlagi strokovnega poročila organa vrednotenja izda sklep, s katerim določi območje, na katerem je naravna nesreča vplivala na vrednosti nepremičnin, ter nepremičninam na tem območju določi odstotek znižanja posplošene tržne vrednosti ter čas trajanja tega znižanja. Sklep iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če organ vrednotenja predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine iz 28. člena tega zakona ugodi, odloči o vrsti, velikosti vpliva in datumu začetka veljavnosti vpliva posebnih okoliščin na posamezno enoto vrednotenja ali posebno enoto vrednotenja. Velikost vpliva posebnih okoliščin organ vrednotenja določi v razmerju glede na posplošeno vrednost, ki je enoti vrednotenja pripisana v evidenci vrednotenja. Datum začetka veljavnosti vpliva posebne okoliščine je datum vložitve predloga za ugotavljanja posebne okoliščine.
(2) Podatki o posebni okoliščini se v evidenci vrednotenja evidentirajo na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Če vpliv posebne okoliščine preneha pred naslednjim pripisom posplošene vrednosti na podlagi predpisa iz 20. člena tega zakona, mora lastnik nepremičnine to najpozneje v 30 dneh po prenehanju sporočiti organu vrednotenja na način iz 28. člena tega zakona.
(4) Če se podatki o enoti vrednotenja ali posebni enoti vrednotenja, na katero se nanaša posebna okoliščina, spremenijo tako, da se za vrednotenje uporabi drug model vrednotenja, vpliv posebne okoliščine preneha veljati.«.
Naslov poglavja »VI. STROKOVNA KOMISIJA VREDNOTENJA« in 32. ter 33. člen se črtajo.
V 40. členu se v drugem odstavku v drugem stavku za kratico »EMŠO« dodata vejica in besedilo »delež lastništva«, za besedilom »matična številka« se dodata vejica in besedilo »delež lastništva«, tretji stavek pa se črta.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Lastnik nepremičnine lahko pridobi potrdilo o podatkih evidence vrednotenja za posamezno nepremičnino, zgodovinski izpisek podatkov evidence vrednotenja na določen datum za posamezno nepremičnino ali zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja za vse nepremičnine v lasti istega lastnika.«.
PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(prenehanje mandata članov Strokovne komisije vrednotenja)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha mandat članom Strokovne komisije vrednotenja.
(začasni podatki o lastniku)
Dokler se v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, vodijo podatki o osebah, vpisanih z oznako »posebni podatki o lastniku«, se za namene tega zakona tudi te osebe štejejo za lastnika nepremičnine.
(pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin)
Zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja organ vrednotenja pošlje vsem lastnikom nepremičnin do 31. decembra 2025.
(uporaba podatkov o vrednosti nepremičnin na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
(1) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, se kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020.
(2) Vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva od dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena tega zakona, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), do vključno 31. julija 2026.
(3) V obdobju od dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena tega zakona, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), do vključno 31. julija 2026 se v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu Geodetske uprave Republike Slovenije pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.
(prenehanje veljavnosti dosedanjih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Pravilnik o posebnih okoliščinah, ki vplivajo na posplošeno vrednost nepremičnin (Uradni list RS, št. 14/20) in
– Pravilnik o Strokovni komisiji vrednotenja (Uradni list RS, št. 48/18).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbi 24. in 52. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 – odl. US) pa se uporabljata do 31. decembra 2025.
Št. 435-04/24-02/18
Ljubljana, dne 14. novembra 2024
EPA 1682-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
