Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. novembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-246
Ljubljana, dne 28. novembra 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK (ZRPPB-1B)
1. člen
V Zakonu o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21 in 133/23) se v 1. členu v prvem odstavku za 4. točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank.«.
V 3. členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo »Uredbo (EU) 2022/2036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2014/59/EU v zvezi z bonitetno obravnavo globalno sistemsko pomembnih institucij s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 92 z dne 30. 3. 2023, str. 32)« nadomesti z besedilom »Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z dne 22. 4. 2024)«.
V 5. členu se v 23. točki besedilo »popravljene s Popravkom (UL L št. 20 z dne 24. 1. 2020, str. 26)« nadomesti z besedilom »spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2859/2023/EU)« in besedilo »(Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr. in 66/19)« nadomesti z besedilom »Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19, 123/21 in 45/24«.
25. točka se spremeni tako, da se glasi:
»25. »izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev posojila ob ustreznem zavarovanju s strani centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v izdajo denarja v obtoku s strani centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;«.
V 30. točki se besedilo »popravljene s Popravkom (UL L št. 212 z dne 3. 7. 2020, str. 20)« nadomesti z besedilom »spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024)«.
V 35. točki se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
Za 58. točko se doda nova 59. točka, ki se glasi:
»59. »subjekt za likvidacijo« pomeni pravno osebo s sedežem v Evropski uniji, v zvezi s katero načrt reševanja skupine oziroma, za subjekte, ki niso del skupine, načrt reševanja določa, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, ali subjekt v skupini v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja, v zvezi s katerim v načrtu reševanja skupine ni določeno izvajanje pooblastil za odpis in konverzijo;«.
Dosedanji 59. in 60. točka postaneta 60. in 61. točka.
V 7. členu se v petem odstavku na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Če je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje, Banka Slovenije izda akt v skladu z 236. členom tega zakona.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Banka Slovenije je na podlagi Direktive (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2023/2864/EU) pristojen organ za zbiranje in predložitev podatkov in informacij na evropsko enotno točko dostopa.«.
V 8. členu se v prvem odstavku za besedilom »pristojna za« doda besedilo »upravljanje sklada za likvidacijo banke in«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za namene iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije zagotavlja operativno neodvisnost, pri čemer se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.«.
V 14. členu se v tretjem odstavku besedilo »31. marca« nadomesti z besedilom »30. junija«.
V 15. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(povračilo stroškov v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije lahko zahteva povrnitev vseh stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za reševanje, in stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za prisilno prenehanje banke.«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »Subjekt reševanja plača stroške v 15 dneh. Banka Slovenije lahko na predlog subjekta reševanja dovoli, da se stroški plačajo v največ šestih obrokih v obdobju enega leta od odmere.«.
V četrtem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Če subjekt reševanja ne plača odmerjenih stroškov v roku iz prejšnjega odstavka, Banka Slovenije plačilo stroškov izterja od subjekta reševanja« nadomesti z besedilom »Banka Slovenije plačilo stroškov izterja na enega ali več od naslednjih načinov«, v 3. točki pa se besedilo »sredstev premostitvene banke« nadomesti z besedilom »morebitnih prihodkov premostitvene banke«.
V 20. členu se v 10. točki prvo od dveh besedil »2175/2019/EU« nadomesti z besedilom »(EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1620/EU)« in drugo od dveh besedil »2175/2019/EU« nadomesti z besedilom »2024/1620/EU«.
V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke. Banka velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da je v zvezi z njo mogoče uporabiti ukrepe in pooblastila za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke, pri čemer se kar najbolj prepreči kakršen koli resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter z namenom zagotovitve neprekinjenosti opravljanja kritičnih funkcij banke. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona in oddelek C priloge Direktive 2014/59/EU.«.
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena subjektu reševanja prepove izplačila, ki presegajo maksimalni možni znesek za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: znesek M-MDA), izračunan v skladu z 32. členom tega zakona, ki jih subjekt reševanja izvede v obliki:
1. izplačil v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
2. vzpostavitve obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, pri katerih je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt reševanja ni izpolnjeval zahteve po skupnem blažilniku, ali
3. izplačil v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.
(2) Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila iz prejšnjega odstavka, če je subjekt reševanja v položaju, ko:
1. izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in
2. ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom in izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti subjekta reševanja tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3) Subjekt reševanja nemudoma obvesti Banko Slovenije o nastanku okoliščin, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka tega člena, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali bo subjektu reševanja prepovedala izplačila iz prvega odstavka tega člena, in pri tej oceni upošteva vse naslednje dejavnike:
1. razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve po skupnem blažilniku ter vpliv tega na rešljivost subjekta reševanja;
2. razvoj finančnega položaja subjekta reševanja in verjetnost, da bi subjekt reševanja v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
3. možnost, da bo subjekt reševanja lahko v razumnem roku zagotovil izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena;
4. ali je nezmožnost subjekta reševanja, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz 72.b ali 72.c člena Uredbe 575/2013/EU ali iz 50. in 58. člena tega zakona, omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu;
5. ali je prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega vpliva takšne prepovedi na pogoje financiranja subjekta reševanja in njegovo rešljivost, najprimernejše in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta reševanja.
(5) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka ponovi najmanj enkrat na mesec, dokler je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, če so pri subjektu reševanja devet mesecev zatem, ko je obvestil Banko Slovenije, še vedno podane okoliščine iz drugega odstavka tega člena, razen če na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:
1. neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;
2. motnja iz prejšnje točke ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt reševanja na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;
3. zaprtje trga iz prejšnje točke je ugotovljeno tudi za več drugih subjektov;
4. zaradi motnje iz 1. točke tega odstavka subjekt reševanja ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, da bi lahko izpolnil zahtevo po skupnem blažilniku, ali
5. prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena bi lahko povzročila negativne učinke za del bančnega sektorja, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost.
(6) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka glede uporabe izjeme ponovi najmanj enkrat na mesec.«.
V 32. členu se v drugem odstavku v 1. in 2. točki besedilo »banka zadržala« nadomesti z besedilom »subjekt reševanja zadržal«.
V tretjem odstavku se beseda »banka« nadomesti z besedilom »subjekt reševanja«.
V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter po posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s subjekti v postopku reševanja mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje. Skupina se šteje za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da:
1. je mogoče uporabiti ukrepe za prisilno prenehanje subjektov v skupini ali je subjekte v skupini mogoče rešiti z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja in
2. se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka v čim večji meri preprečijo resnejše negativne posledice za finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti ali drugimi učinki, ki vplivajo na delovanje celotnega sistema, ter
3. se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka prizadeva zagotoviti nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij, ki jih opravljajo subjekti v skupini, z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi.
V 34. členu se v tretjem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. dejstva, da je banka v položaju, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom ter izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti banke tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ali«.
V 35. členu se v desetem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Banka Slovenije počaka na odločitev Evropskega bančnega organa.«, za besedilom »v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa« pa se doda besedilo »in pri tem se obdobje za doseženo odločitev upošteva za obdobje v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU«.
V 36. členu se v tretjem odstavku besedilo »mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi« nadomesti z besedilom »je treba sprejeti na ravni skupine v postopku reševanja«.
V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.
V 37. členu se v četrtem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.
V 39. členu se v petem odstavku besedilo »nadzorniških zahtev glede dodatno potrebnega kapitala« nadomesti z besedilom »napotka o dodatno potrebnem kapitalu«.
V 40. členu se v tretjem odstavku v 3. točki za besedo »nadaljevanje« doda besedilo »in digitalna operativna odpornost«, v 16. točki pa se za besedo »banke« dodata vejica in besedilo »vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi iz Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1)«.
V 41. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Banke zagotavljajo informacije za pripravo in posodabljanje načrta reševanja na podlagi oddelka B Priloge Direktive 2014/59/EU.«.
V 43. členu se v prvem odstavku v 3. točki za besedo »članici« dodata vejica in besedilo »nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v drugi državi članici«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »Načrt reševanja skupine« doda besedilo »poleg elementov iz tretjega odstavka 40. člena tega zakona«.
V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje EU nadrejeni družbi povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz drugega odstavka prejšnjega člena.«.
V 48. členu se v tretjem odstavku v 4. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Banka Slovenije pošlje banki povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja iz prejšnjega odstavka.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:
(izjema od minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti)
(1) Določba prejšnjega člena ne velja za hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami in ki v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki velja za hipotekarno kreditno institucijo, ne smejo sprejemati vlog, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
1. navedene institucije prenehajo po običajnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, določenih za te institucije, in se izvajajo v skladu z 38., 40. in 42. členom Direktive 2014/59/EU, ter
2. postopki iz prejšnje točke zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja, določenim v Direktivi 2014/59/EU.
(2) Hipotekarne kreditne institucije, izvzete iz določb prejšnjega člena, niso vključene v konsolidacijo skupine v postopku reševanja za potrebe 57. člena tega zakona.«.
V 50. členu se v šestem odstavku v 1. točki beseda »petim« nadomesti z besedo »šestim«, v 3. točki pa se v prvi alineji beseda »šestim« nadomesti z besedo »sedmim«.
V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka Slovenije za subjekte za likvidacijo ne določi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije oceni, ali je upravičeno, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekt za likvidacijo na posamični podlagi določi v znesku, ki presega znesek, ki zadostuje za pokritje izgub iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Pri tej oceni Banka Slovenije upošteva zlasti morebiten vpliv na finančno stabilnost in tveganje širjenja negativnih posledic na finančni sistem, vključno v zvezi z zmožnostjo financiranja sistema jamstva za vloge, vzpostavljenega na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge. Kadar Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, subjekt za likvidacijo izpolni zahtevo z uporabo enega ali več od naslednjega:
1. kapital;
2. obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU, z izjemo točk (b) in (d) drugega odstavka 72.b člena navedene uredbe;
3. obveznosti iz tretjega do petega odstavka 50. člena tega zakona.
(5) Drugi odstavek 77. člena in 78.a člen Uredbe 575/2013/EU se ne uporabljata za subjekte za likvidacijo, katerim Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
(6) Deleži v kapitalskih instrumentih in kvalificiranih obveznostih, ki jih izdajo podrejene institucije, ki so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, se ne odbijejo na podlagi petega odstavka 72.e člena Uredbe 575/2013/EU.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek subjekt reševanja, ki sam ni subjekt v postopku reševanja, vendar je podrejena družba subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v Evropski uniji, odbije svoje deleže v kapitalskih instrumentih podrejenih institucij, ki so del iste skupine v postopku reševanja in so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Pogoj, ki mora biti pri tem izpolnjen je, da je skupni znesek teh deležev enak ali večji od 7 % skupnega zneska njegovega kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, izračunan letno na dan 31. decembra kot povprečje preteklih 12 mesecev.«.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.
V 55. členu se v šestem odstavku beseda »varovalnega« nadomesti z besedo »proticikličnega«.
V 58. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko Banka Slovenije odloči, da bo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 52. do 55. člena tega zakona za podrejeno družbo iz tega člena določila na konsolidirani podlagi, kadar ugotovi, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
1. podrejena družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– podrejena družba je v neposredni lasti subjekta v postopku reševanja in:
a) subjekt v postopku reševanja je nadrejeni finančni holding v Evropski uniji ali nadrejeni mešani finančni holding v Evropski uniji;
b) podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v isti državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;
c) subjekt v postopku reševanja nima neposredno v lasti nobene podrejene institucije ali nobenega podrejenega subjekta iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, kadar za ta subjekt velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določena v skladu s tem členom ali v skladu z 52. do 55. členom tega zakona, razen zadevne podrejene družbe;
č) odbitki, zahtevani na podlagi petega odstavka 72.e člena Uredbe 575/2013/EU, bi nesorazmerno vplivali na podrejeno družbo;
– za podrejeno družbo velja dodatna kapitalska zahteva, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, samo na konsolidirani podlagi, določitev minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z 52. do 55. členom tega zakona na konsolidirani podlagi pa ne bi privedla do precenjene potrebe po dokapitalizaciji podskupine, ki jo sestavljajo subjekti v zadevnem obsegu konsolidacije, za namene 2. točke tega odstavka, zlasti kadar je več subjektov za likvidacijo znotraj istega obsega konsolidacije;
2. izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z 52. do 55. členom tega zakona na konsolidirani podlagi, ki nadomesti izpolnjevanje te zahteve na posamični podlagi, nima bistvenega negativnega vpliva na:
– verodostojnost in izvedljivost strategije reševanja skupine;
– sposobnost podrejene družbe, da po izvedbi pooblastil za odpis ali konverzijo izpolnjuje svojo kapitalsko zahtevo;
– ustreznost mehanizma notranjih prenosov izgub in dokapitalizacije, vključno z odpisom ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti zadevne podrejene družbe ali drugih subjektov v skupini v postopku reševanja v skladu s 97. členom tega zakona.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »petega odstavka tega člena ter kapital iz šestega« nadomesti z besedilom »šestega odstavka tega člena ter kapital iz sedmega«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Kadar subjekt iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka 49. člena tega zakona na konsolidirani podlagi, znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti tega subjekta vključuje naslednje obveznosti, ki jih v skladu s šestim odstavkom tega člena izda podrejena družba s sedežem v Evropski uniji, vključena v konsolidacijo tega subjekta:
1. obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki niso vključeni v konsolidacijo subjekta, ki izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi;
2. obveznosti, izdane obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja.
(9) Obveznosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne presegajo zneska, ki se določi tako, da se od zneska minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja za podrejeno družbo, vključeno v konsolidacijo, odšteje vsota vsega naslednjega:
1. obveznosti, ki se izdajo subjektu, ki izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, vključenih v konsolidacijo navedenega subjekta;
2. zneska kapitala, ki se izda v skladu s sedmim odstavkom tega člena.«.
V 59. členu se v tretjem odstavku v 2. točki za besedo »zakonom« dodata vejica in besedilo »kar koli nastopi prej«.
V 61. členu se v tretjem odstavku besedilo »petega in šestega« nadomesti z besedilom »šestega in sedmega«.
V sedmem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje katerega koli subjekta skupine v postopku reševanja, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.«.
Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
Dosedanji deseti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali za reševanje na ravni skupine, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU. Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali na ravni skupine, zadeve ne sme predložiti Evropskemu bančnemu organu za zavezujoče posredovanje, če je raven, ki jo je določil pristojni organ za reševanje podrejene družbe:
1. znotraj 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, zahteve iz 57. člena tega zakona, ter
2. v skladu s 55. členom tega zakona.«.
V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se v 2. točki besedilo »osmim in devetim« nadomesti z besedilom »devetim in desetim«.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in vse odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 45.h člena Direktive 2014/59/EU, če skupna odločitev ni sprejeta, so za Banko Slovenije zavezujoče.«.
Dosedanja trinajsti in štirinajsti odstavek postaneta štirinajsti in petnajsti odstavek.
V 62. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«.
V drugem odstavku se za besedo »subjekte« doda beseda »reševanja«.
V petem odstavku se v napovednem stavku za besedo »subjekti« doda beseda »reševanja«, v 1. točki pa se beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Subjekt reševanja iz prvega odstavka tega člena informacije iz prejšnjega odstavka hkrati predloži Banki Slovenije kot organu za zbiranje podatkov v skladu z Direktivo 2023/2864/EU, da so dostopne na evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v skladu z naslednjimi zahtevami:
1. predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, ali kadar to zahteva pravo Evropske unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v 4. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU in
2. spremljajo jih metapodatki:
– vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
– identifikator pravnega subjekta zadevnega subjekta, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– velikost zadevnega subjekta po kategorijah, kot so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU in
– oznaka, iz katere je razvidno, ali informacije vsebujejo osebne podatke.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Zahteve glede poročanja in javnih razkritij po tem členu se ne uporabljajo za subjekt za likvidacijo, razen če je Banka Slovenije za tak subjekt določila minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s četrtim odstavkom 52. člena tega zakona. V tem primeru Banka Slovenije za navedeni subjekt določi vsebino in pogostost obveznosti glede poročanja in razkritja iz izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s petim in šestim odstavkom 45.i člena Direktive 2014/59/EU. Banka Slovenije te obveznosti glede poročanja in razkritja, ki ne presegajo tistega, kar je potrebno za spremljanje izpolnjevanja zahteve v skladu s četrtim odstavkom 52. člena tega zakona, sporoči zadevnemu subjektu za likvidacijo.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedo »zakona« dodata vejica in besedilo »vključno z odločitvami, sprejetimi na podlagi četrtega odstavka 58. člena tega zakona«.
V 64. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. je subjekt v postopku reševanja uporabil alternativni ukrep zasebnega sektorja, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v lastniški instrument ali, ko se je v zvezi s tem subjektom v postopku reševanja izvedlo pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s tem zakonom, da bi se dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje, vključno z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom.«.
V 67. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Banka Slovenije informacije iz prejšnjega odstavka predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 72. členu se v prvem odstavku v 5. točki besedilo »makrobonitetni nadzor« nadomesti z besedilom »finančno stabilnost«.
V 74. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(postopki prisilnega prenehanja subjektov reševanja)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje oceni, da so v zvezi z banko izpolnjeni pogoji za reševanje iz 1. in 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona, vendar ukrep za reševanje ne bi bil v javnem interesu v skladu s 3. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona, se v zvezi z banko začne postopek prisilnega prenehanja po tem zakonu.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »v primeru iz prejšnjega odstavka«.
V 88. členu se v prvem odstavku za besedo »strani« doda besedilo »in zagotovi objavo na spletni strani Evropskega bančnega organa«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
Za 96. členom se doda nov 96.a člen, ki se glasi:
(vpliv na postopke izvršbe ali zavarovanja)
(1) V času trajanja mirovanja obveznosti, ki ga Banka Slovenije določi v skladu s 86. in 87. členom tega zakona, ali med postopkom reševanja zoper subjekt reševanja ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki ga vodi sodišče ali davčni organ.
(2) Postopek izvršbe ali zavarovanja, začet proti subjektu reševanja pred začetkom postopka reševanja, se z začetkom postopka reševanja prekine.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek začetek postopka reševanja ne vpliva na postopek izvršbe, ki je bil začet proti subjektu reševanja pred začetkom postopka reševanja, če je bila do začetka postopka reševanja v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet izvršbe.«.
V 97. členu se v drugem odstavku beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
V 101. členu se v petem odstavku besedilo »petega in šestega« nadomesti z besedilom »šestega in sedmega«.
V 104. členu se v četrtem odstavku na koncu 2. točke podpičje nadomesti z besedo »in«, v 3. točki pa se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Obveznosti iz prvega odstavka tega člena so nadrejene obveznostim iz 8. točke drugega odstavka 230. člena tega zakona.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Obveznosti, pri katerih se v skladu s tem členom zahteva za vključitev pogodbene določbe ne uporablja, ali obveznosti, ki ne vključujejo pogodbene določbe iz prvega odstavka prejšnjega člena, se ne upoštevajo pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.«.
V 113. členu tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V 116. členu se v drugem odstavku beseda »subjekta« nadomesti z besedo »subjekt«.
V 119. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar obstaja obveznost priglasitve nameravane koncentracije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, mora prevzemnik ob prenosu sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja v okviru instrumenta prodaje poslovanja pridobiti tudi soglasje organa, pristojnega za varstvo konkurence, o skladnosti koncentracije s pravili konkurence v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.«.
Dosedanji drugi do šesti odstavek postanejo tretji do sedmi odstavek.
V 120. členu se v petem odstavku besedilo »(EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L št. 320 z dne 11. 12. 2019, str. 1)« nadomesti z besedilom »2859/2023/EU«.
V 128. členu se v tretjem odstavku v 2. točki beseda »zagotoviti« nadomesti z besedo »zagotovi«.
V 130. členu se v prvem odstavku beseda »ustavi« nadomesti z besedo »ustanovi«.
V 139. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Banka Slovenije informacijo iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 149. členu se v četrtem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Mirovanje iz prvega odstavka tega člena ni dopustno za obveznosti plačila ali izročitve v razmerju do:«.
V 152. členu se v četrtem odstavku besedilo »se po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, štejejo za kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije« nadomesti z besedilom »so kreditne institucije, investicijska podjetja ali ki bi bila investicijska podjetja, če bi bil njihov sedež v Republiki Sloveniji, ali finančne institucije«.
V 157. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »popravljeno s Popravkom (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 38)« nadomesti z besedilom »spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/895 z dne 13. decembra 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/63 glede izračuna kvalificiranih obveznosti in prehodne ureditve (UL L št. 2024/895 z dne 20. 3. 2024)«.
V 165. členu se v tretjem odstavku besedilo »petega odstavka in 2. točke šestega odstavka 58. člena tega zakona izda oziroma izdajo instrumente iz petega oziroma šestega« nadomesti z besedilom »šestega odstavka in 2. točke sedmega odstavka 58. člena tega zakona izda oziroma izdajo instrumente iz šestega oziroma sedmega«.
V 206. členu se v četrtem odstavku 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. plača dogovorjeno denarno nadomestilo ali
2. predloži izjavo in dokazila, da so pri njem izpolnjeni pogoji za prevzem sredstev, pravic ali obveznosti banke.«.
V 212. členu se v tretjem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. sklada za likvidacijo bank;«.
216. člen se črta.
Za črtanim 216. členom se dodajo novo podpoglavje z naslovom »3.2.6.a Financiranje instrumentov za likvidacijo bank« in novi 216.a člen do 216.n člen, ki se glasijo:
(sklad za likvidacijo bank)
(1) Banka Slovenije vzpostavi sklad, ki je namenjen financiranju izvajanja ukrepov in pooblastil, povezanih s postopkom prisilne likvidacije banke, ki jih banki lahko izreče Banka Slovenije v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: sklad za likvidacijo bank).
(2) Sklad za likvidacijo bank predstavlja premoženje bank, s katerim v skladu s tem zakonom upravlja Banka Slovenije. Banka Slovenije sklad za likvidacijo bank upravlja tako, da ga vodi, predstavlja in zastopa. Banka Slovenije v okviru vodenja sklada za likvidacijo bank tudi upravlja njegovo premoženje.
(3) Sklad za likvidacijo bank nima pravne osebnosti.
(4) Sredstva, ki predstavljajo premoženje sklada za likvidacijo bank, se lahko uporabijo le v skladu s tem zakonom.
(5) Obveznosti, ki jih prevzame sklad za likvidacijo bank, se poplačajo iz njegovega premoženja. Banka Slovenije in banke ne odgovarjajo za obveznosti sklada za likvidacijo bank.
(sposobnost biti stranka v sodnem postopku)
Sklad za likvidacijo bank ima sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Pri tem ga zastopa Banka Slovenije ali oseba, ki jo Banka Slovenije za to pooblasti.
(1) Premoženje sklada za likvidacijo bank je ločeno od drugega premoženja Banke Slovenije in od drugega premoženja v upravljanju Banke Slovenije.
(2) Če Banka Slovenije upravlja premoženje sklada za likvidacijo bank skupaj z drugim premoženjem Banke Slovenije ali drugim premoženjem v upravljanju Banke Slovenije, mora za sredstva in obveznosti sklada za likvidacijo bank voditi ločeno knjigovodsko evidenco.
(3) Banka Slovenije upravlja sredstva sklada za likvidacijo bank tako, da se zagotavlja ustrezna razpoložljivost njegovih naložb za potrebe financiranja ukrepov prisilne likvidacije v posamezni banki v skladu s prvim odstavkom 216.č člena tega zakona.
(1) Banka Slovenije določi naložbeno politiko za upravljanje sredstev sklada za likvidacijo bank tako, da se zagotavljajo njihova varnost, nizko tveganje in visoka likvidnost.
(2) Sredstva sklada za likvidacijo bank, ki pomenijo naložbo v družbi za prevzem sredstev, nastalo na podlagi drugega odstavka 216.e člena tega zakona, upravlja Banka Slovenije z upoštevanjem ciljev ukrepov prisilne likvidacije ter standardov skrbnega gospodarjenja.
(3) Banka Slovenije ovrednoti sredstva sklada za likvidacijo bank po pošteni vrednosti ter mesečno obvešča banke o vrednosti sklada za likvidacijo bank ter vrednosti naložbe posamezne banke v skladu za likvidacijo bank. Banka Slovenije ob koncu poslovnega leta sestavi računovodske izkaze sklada za likvidacijo bank, ki jih revidira pooblaščena revizorka ali revizor.
(kritje stroškov upravljanja)
Stroški, povezani z revidiranjem računovodskih izkazov, ter drugi stroški Banke Slovenije, povezani z upravljanjem sklada za likvidacijo bank, se krijejo iz sredstev sklada za likvidacijo bank. Stroški upravljanja, ki jih zaračuna Banka Slovenije, ne smejo presegati dejanskih stroškov upravljanja sklada za likvidacijo bank.
(1) Sredstva sklada za likvidacijo bank se lahko uporabijo za financiranje izvajanja ukrepov prisilne likvidacije, ki jih izreče Banka Slovenije, če Banka Slovenije oceni, da je zagotovitev sredstev sklada za likvidacijo bank v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije v posamezni banki nujna, da se uresničijo cilji prisilne likvidacije v skladu s tem zakonom.
(2) Sredstva sklada za likvidacijo bank se lahko, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uporabijo za:
1. vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev v skladu z 212. členom tega zakona, kadar je neto vrednost premoženja banke, ki se prenaša, višja ali enaka neto vrednosti obveznosti banke, ki se prenašajo na družbo za prevzem sredstev z uporabo instrumenta izločitve sredstev;
2. plačilo nadomestila banki, kadar sklad za likvidacijo bank z uporabo instrumenta prodaje poslovanja kot prevzemnik prevzame sredstva, pravice ali obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije banke;
3. posojila, garancije, jamstva ali druga zavarovanja, dana v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije banke;
4. posojilo skladu za jamstvo vlog, vzpostavljenemu na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge, za namene zagotavljanja potrebne likvidnosti za izplačilo kritja zajamčenih vlog.
(3) Sredstva sklada za likvidacijo bank se ne smejo uporabiti za pokrivanje preteklih izgub banke v postopku prisilne likvidacije.
(uveljavljanje zahtevkov v postopku prisilne likvidacije)
V primeru uporabe sredstev na način iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena sklad za likvidacijo bank v razmerju do banke, ki je v postopku prisilne likvidacije, uveljavlja zahtevek za povračilo izplačanih zneskov.
(1) Sredstva sklada za likvidacijo bank zagotavljajo banke.
(2) Banke zagotovijo sredstva za delovanje sklada za likvidacijo bank z vplačilom ustanovnih denarnih sredstev in izrednim vplačilom denarnih sredstev.
(1) Ciljna raven sredstev sklada za likvidacijo bank znaša 3 odstotke vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji, pri čemer se sredstva v višini 1,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog zagotovijo z vplačanimi ustanovnimi denarnimi sredstvi v skladu z 216.i členom tega zakona. Za sredstva v višini 1,7 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pa banke zagotavljajo likvidna sredstva kot zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev v skladu z 216.j in 216.k členom tega zakona.
(2) Za izračun ciljne ravni sredstev sklada za likvidacijo bank se kot vsota vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji upošteva podatek o stanju na dan 30. septembra 2014.
(vplačilo ustanovnih sredstev)
(1) Banke vplačajo denarna sredstva na podlagi odločbe Banke Slovenije, s katero ta določi višino sredstev, ki naj jih banka vplača.
(2) Banka Slovenije določi višino sredstev, ki jih v sklad za likvidacijo bank vplačajo vse banke tako, da vplačila vseh bank dosežejo skupno 1,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog. Če se premoženje sklada za likvidacijo bank zmanjša zaradi izplačila v skladu s 1. točko drugega odstavka 216.m člena tega zakona, preostale banke na podlagi zahteve Banke Slovenije sorazmerno zagotovijo sredstva v višini izplačanega zneska.
(3) Banka Slovenije pri določanju višine vplačil sredstev posamezne banke upošteva delež, ki ga glede na obveznosti vseh bank, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital bank po 72. členu Uredbe 575/2013/EU, in za zajamčene vloge vseh bank, pomenijo obveznosti te banke, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital te banke po 72. členu Uredbe 575/2013/EU, in za zajamčene vloge pri tej banki na dan 30. septembra 2014.
(4) Banka Slovenije ne zahteva vplačila denarnih sredstev, če ugotovi, da banka zaradi vplačila ne bo zagotavljala ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo izpolnjevala zahtev glede kapitalske ustreznosti in ustrezne likvidnosti v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali Uredbo 575/2013/EU in so oziroma bodo verjetno s tem podani razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. V tem primeru Banka Slovenije od banke zahteva vplačilo denarnih sredstev, ko ugotovi, da so pri banki prenehali razlogi iz prejšnjega stavka. Banka Slovenije najmanj vsakih šest mesecev preverja, ali so pri banki še podani razlogi iz prvega stavka tega odstavka. Če banka preneha pred vplačilom denarnih sredstev, preostale banke na podlagi zahteve Banke Slovenije sorazmerno zagotovijo sredstva v višini zneska, ki bi ga morala vplačati banka, ki je prenehala pred vplačilom.
(5) Banka Slovenije v treh dneh od vplačil denarnih sredstev bank po prvem odstavku tega člena javno objavi seznam bank, ki so vplačale denarna sredstva, in višino vplačanih denarnih sredstev po posameznih bankah ter seznam bank, ki denarnih sredstev niso vplačale. Banka Slovenije v treh dneh od dneva izplačila javno objavi tudi seznam bank, ki so jim bila izplačana denarna sredstva na podlagi 1. točke drugega odstavka 216.m člena tega zakona, in višino teh izplačil po posamezni banki. Banka Slovenije v treh dneh od vplačil denarnih sredstev bank po prvem odstavku tega člena javno objavi tudi seznam bank, ki jim na podlagi prejšnjega odstavka ni bilo treba vplačati denarnih sredstev.
(izredno vplačilo denarnih sredstev)
(1) Če sredstva, ki jih banke v sklad za likvidacijo bank vplačajo na podlagi prejšnjega člena, ne zadoščajo za financiranje izvajanja ukrepov prisilne likvidacije, Banka Slovenije naloži bankam, da v sklad za likvidacijo bank vplačajo dodatna denarna sredstva v obsegu, potrebnem za financiranje izvajanja teh ukrepov, vendar skupno največ v višini likvidnih sredstev, ki jih banke zagotavljajo na podlagi 216.k člena tega zakona.
(2) Delež posamezne banke pri vplačilu dodatnih sredstev v sklad za likvidacijo bank na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka se določi sorazmerno z deležem, ki ga predstavljajo likvidna sredstva te banke glede na likvidna sredstva pri vseh bankah.
(3) Posamezna banka zagotovi vplačilo dodatnih sredstev v sklad za likvidacijo bank največ v višini likvidnih sredstev, ki jih zagotavlja na podlagi 216.k člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije v treh dneh od naložitve bankam, da v skladu s prvim odstavkom tega člena vplačajo dodatna sredstva, javno objavi seznam teh bank in višino dodatno vplačanih sredstev po posameznih bankah.
(5) Banka Slovenije naloži banki vplačilo dodatnih sredstev iz tega člena z odločbo o plačilu dodatnih sredstev. Za postopek izdaje odločbe o vplačilu dodatnih sredstev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah, če ni v šestem odstavku tega člena določeno drugače.
(6) Banka Slovenije v odločbi o vplačilu dodatnih sredstev opredeli račun, na katerega banke plačajo dodatna sredstva. Banka dodatna sredstva vplača v osmih dneh od vročitve odločbe. Odločba o plačilu dodatnih sredstev je izvršljiva z dokončnostjo.
(zagotavljanje likvidnih sredstev)
(1) Banke morajo biti sposobne, da skladu za likvidacijo bank kadarkoli zagotovijo denarna sredstva v skupnem znesku, ki znaša 1,7 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah. Višina zneska denarnih sredstev, ki ga mora biti sposobna zagotoviti posamezna banka, se določi v sorazmerju z deležem, ki ga glede na obveznosti vseh bank, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital bank po 72. členu Uredbe 575/2013/EU, in za zajamčene vloge vseh bank, pomenijo obveznosti te banke, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital te banke po 72. členu Uredbe 575/2013/EU, in za zajamčene vloge pri tej banki.
(2) Banke za zagotavljanje sposobnosti izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotavljajo likvidna sredstva v obliki varnih in likvidnih naložb najmanj v višini, določeni v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Likvidna sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo izključno za namene izrednega vplačila denarnih sredstev bank v sklad za likvidacijo bank na podlagi zahteve Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
(4) Banka Slovenije s sklepom predpiše merila in pogoje za naložbe bank, ki se lahko upoštevajo kot likvidna sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena, ter določi vsebino, roke in način poročanja bank glede izpolnjevanja te obveznosti.
(1) Ne glede na določbe 216.i člena tega zakona Banka Slovenije z odločbo zahteva od banke, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, po ustanovitvi sklada za likvidacijo bank, vplačilo denarnih sredstev najpozneje v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
(2) Banka Slovenije določi višino denarnih sredstev, ki jih vplača banka, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, tako, da določi povprečno vrednost naložb bank v sklad za likvidacijo bank, ki jo prilagodi upoštevajoč predvideno stopnjo tveganosti poslovanja nove banke. Povprečna vrednost naložb bank v sklad za likvidacijo bank se določi na podlagi zadnjega revidiranega izkaza finančnega položaja banke.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek zahteva Banka Slovenije od banke, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, po ustanovitvi sklada za likvidacijo bank, da banka zagotovi likvidna sredstva najpozneje v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
(4) Banka Slovenije določi višino likvidnih sredstev, ki jih zagotavlja banka, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, tako, da določi povprečno višino likvidnih sredstev, ki jih zagotavljajo druge banke, in jo prilagodi upoštevajoč predvideno stopnjo tveganosti poslovanja nove banke.
(značilnost vplačanih sredstev)
(1) Sredstva, ki jih banka vplača v sklad za likvidacijo bank, predstavljajo naložbo te banke.
(2) Naložba posamezne banke v sklad za likvidacijo bank ni prenosljiva in se izplača banki iz sklada:
1. če banka preneha ali se zoper banko začne postopek prisilnega prenehanja, ali
2. ob prenehanju delovanja sklada za likvidacijo bank, z likvidacijo njegovih naložb.
(3) Naložba v sklad za likvidacijo bank se v primerih iz prejšnjega odstavka izplača banki glede na sorazmerni delež sredstev, ki jih je banka vplačala v sklad za likvidacijo bank. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka se delež banke določi z upoštevanjem vrednosti sredstev sklada za likvidacijo bank, ki se določi na podlagi zadnjega razpoložljivega revidiranega izkaza finančnega položaja sklada za likvidacijo bank.
Sklad za likvidacijo bank preneha delovati 31. decembra 2030.«.
V 227. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedilom »zahtevek za« doda besedilo »vračilo kritja stroškov v zvezi z izplačilom kritja zajamčenih vlog in«, v 1. točki se besedilo »15 delovnih dneh« nadomesti z besedilom »treh mesecih«, v 2. točki pa se besedilo »osmih delovnih dneh« nadomesti z besedilom »treh mesecih«.
V 230. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Po poplačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se iz splošne razdelitvene mase poplačajo terjatve upnikov po naslednjem vrstnem redu:
1. prednostne terjatve, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
2. zajamčene vloge;
3. terjatve, katerih prvotna zapadlost je krajša od sedmih dni in katerih imetnik je:
– institucija, ki ni del iste skupine, ali
– plačilni ali poravnalni sistem oziroma upravljavec ali udeleženec tega sistema, če so terjatve posledica sodelovanja subjekta reševanja v plačilnem ali poravnalnem sistemu ter se za poravnavo v sistemu v skladu z zakonom, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, uporabljajo pravila o dokončnosti poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana;
4. upravičene vloge vlagateljev, ki so fizične osebe ali pravne osebe, ki ustrezajo merilom za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zneskih, ki presegajo zajamčene vloge, vključno z vlogami, ki bi se štele za upravičene, če ne bi bile vplačane pri podružnici banke v tretji državi;
5. druge upravičene vloge, ki niso zajete v 2. ali 4. točki tega odstavka;
6. vloge pri banki, ki se ne upoštevajo kot upravičene vloge, ali terjatve iz 3. točke tega odstavka, vključno z:
– vlogami bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
– vlogami zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
– vlogami kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
– vlogami pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
– vlogami držav in centralnih bank ter vlogami subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna;
– vlogami lokalnih skupnosti ter vlogami neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti;
7. nezavarovane terjatve, razen dolžniških instrumentov iz 8. točke tega odstavka;
8. nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
– njihova prvotna pogodbena zapadlost je vsaj eno leto;
– nimajo vgrajenih lastnosti izvedenih finančnih instrumentov in sami niso izvedeni finančni instrument;
– v zadevni pogodbeni dokumentaciji oziroma v prospektu v zvezi z njihovo izdajo je izrecno navedeno, da se terjatve iz teh instrumentov v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za terjatvami iz 1. do 7. točke tega odstavka in pred podrejenimi terjatvami iz 9. točke tega odstavka;
9. podrejene terjatve, ki se na podlagi pogodbene ureditve med strankama v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za popolnim poplačilom terjatev iz 1. do 8. točke tega odstavka;
10. terjatve iz naslova postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podrejene terjatve iz 9. točke drugega odstavka tega člena se dodatno razvrstijo v prednostne vrstne razrede podrejenih terjatev in se poplačajo iz splošne razdelitvene mase po naslednjem vrstnem redu:
1. podrejene terjatve, ki niso razvrščene v nobeno od kategorij iz 2. ali 3. točke tega odstavka;
2. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega kapitala banke;
3. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega temeljnega kapitala banke.«.
V šestem odstavku se besedilo »8., 9. ali 10.« nadomesti z besedilom »7., 8. ali 9.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Kadar subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona izda instrumente z lastnostmi iz 7. ali 8. točke drugega odstavka tega člena in 1. točke četrtega odstavka tega člena ali kadar izda instrumente, ki se štejejo za postavke kapitala, se v običajnem insolvenčnem postopku, ki velja za ta subjekt, ne glede na določbe drugih zakonov glede določanja prednostnega vrstnega reda pri poplačilu terjatev iz naslova teh instrumentov smiselno uporabljajo določbe tega člena.«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Če se posamezni instrument ali obveznost banke ali subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona le deloma pripozna kot postavka kapitala, se celotni instrument oziroma obveznost šteje za terjatev iz postavk kapitala.
(9) Terjatve upnikov v stečajnem postopku iz istega prednostnega vrstnega reda se poplačujejo sorazmerno ne glede na čas nastanka terjatve, tudi če je s pogodbo, ki velja za posamezni instrument oziroma terjatev, to drugače določeno.«.
V 242. členu se v drugem odstavku besedilo »se uporabijo« nadomesti z besedilom »se smiselno uporabijo«.
V 250. členu se v prvem odstavku na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Banka Slovenije v roku iz prejšnjega stavka zagotovi tudi objavo obvestila iz prejšnjega stavka na spletni strani Evropskega bančnega organa.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točka (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 282. členu se v prvem odstavku za 15. točko doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. kot subjekt za likvidacijo, za katerega je Banka Slovenije določila vsebino in pogostost poročanja in javnih razkritij, te obveznosti ne izpolni (sedmi odstavek 62. člena);«.
Dosedanje 16. do 21. točka prvega odstavka postanejo 17. do 22. točka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prilagoditev ciljne vrednosti)
Vrednost denarnih sredstev sklada za likvidacijo bank se na podlagi zahteve Banke Slovenije uskladi s ciljno vrednostjo iz novega 216.h člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(smiselna uporaba spremenjenega 230. člena zakona za investicijska podjetja)
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal reševanje investicijskih podjetij, se spremenjeni 230. člen zakona smiselno uporablja za investicijska podjetja v primeru njihovega postopka zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, pri čemer opravlja naloge organa za reševanje investicijskih podjetij agencija, pristojna za finančne trge. Pri smiselni uporabi za investicijska podjetja se v prvem in drugem poglavju ter 230. členu zakona namesto izraza »banka« uporablja izraz »investicijsko podjetje« in sklici na zakon, ki ureja bančništvo, se smiselno uporabljajo kot sklici na zakon, ki ureja bonitetni nadzor investicijskih podjetij.
(veljavnost ustanovnih sredstev)
Z dnem uveljavitve tega zakona sklad za reševanje bank, ustanovljen na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 – ZRPPB in 27/17), nadaljuje poslovanje kot sklad za likvidacijo bank v skladu z novimi 216.a do 216.n členi zakona, ustanovna sredstva, ki so bila vplačana na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 – ZRPPB in 27/17), pa se štejejo kot vplačila v sklad za likvidacijo bank iz prvega odstavka novega 216.i člena zakona.
(začetek uporabe določb, ki spreminjajo ZRPPB-1 zaradi prenosa drugih direktiv)
(1) Določbe spremenjenih 3. in 16. točke tretjega odstavka 40. člena zakona in določba spremenjenega drugega odstavka 41. člena zakona se uporabljajo od 17. januarja 2025.
(2) Določbe spremenjenega šestega odstavka 62. člena, novega drugega odstavka 67. člena, novega tretjega odstavka 88. člena, novega sedmega odstavka 139. člena in novega petega odstavka 250. člena zakona se uporabljajo od 10. januarja 2030.
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 – ZRPPB in 27/17),
– Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje (Uradni list RS, št. 6/15) in
– Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje (Uradni list RS, št. 87/22), ki pa se uporablja do uveljavitve podzakonskega akta, izdanega na podlagi četrtega odstavka novega 216.k člena zakona, pri čemer se namesto izraza »sklad za reševanje« uporablja izraz »sklad za likvidacijo bank«, namesto sklicevanja na Zakon o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 – ZRPPB in 27/17) pa se uporablja sklic na zakon.
(rok za sprejem podzakonskega akta Banke Slovenije)
Banka Slovenije sprejme akt iz četrtega odstavka novega 216.k člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/24-10/10
Ljubljana, dne 20. novembra 2024
EPA 1711-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
