Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. novembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-235
Ljubljana, dne 6. decembra 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2AB)
1. člen
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS) se v 16. členu za enajstim odstavkom doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Ne glede deveti odstavek tega člena se dohodek iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če se ne uporabijo šesti, sedmi in osmi odstavek 43. člena tega zakona in če plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo, na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
V 23. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za dolgotrajno oskrbo)«.
V 1. točki se za besedilom »invalidskega zavarovanja« doda vejica, besedilo »in zdravstvenega zavarovanja« pa se nadomesti z besedilom »zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo«.
Na koncu 5. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. začasnega denarnega prejemka po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo.«.
V 26. členu se v 2. točki v tretji alineji za besedilom »Uredbe 2021/2115/EU« črtata vejica in besedilo »v višini 50 % plačila«.
V 27. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. odškodnine za navadno škodo ter odškodnine za nepremoženjsko škodo za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine in za strah na podlagi sodbe sodišča, razen odškodnin, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona. Med navedene odškodnine se štejejo tudi odškodnine, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;«.
V 37. členu se v prvem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, vključno s plačili za delno plačilo za izgubljen dohodek po posebnih predpisih,«.
V drugem odstavku se v 6. točki besedilo »obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo« nadomesti z besedilom »obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo«.
V 39. členu se v tretjem odstavku na koncu 7. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjenje osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca;
9. kolo ali kolo-rikša, kot sta opredeljena po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, vendar na posameznega delojemalca največ eno kolo ali kolo-rikša v petih letih, če nabavna vrednost, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 2.000 eurov.«.
V 42. členu se prvi odstavek črta.
V 43. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedilom »osebno motorno vozilo« dodata vejica in besedilo »razen vozila iz devetega odstavka tega člena,«.
Drugi a odstavek se črta.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega stavka, zmanjša za 50 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila na električni pogon zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom, ki ureja policijo.
(10) Če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora, znesek bonitete na delojemalca, ne glede na prvi in enajsti odstavek tega člena, znaša 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.
(11) Če je treba v skladu s prvim odstavkom tega člena določen znesek bonitete pripisati več subjektom hkrati, se znesek pripiše posameznemu delojemalcu sorazmerno glede na število subjektov ali na drug način, ki ustrezneje odraža ugodnost posameznega delojemalca, če s tem členom ali s tem zakonom ni drugače določeno.«.
V 45. členu se v prvem odstavku za besedo »podlagi« doda besedilo »3. točke prvega odstavka in«.
Za 45.a členom se doda nov 45.b člen, ki se glasi:
(posebna davčna obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij)
(1) Posebna obravnava po tem členu se lahko uveljavlja za dohodke, ki jih delavci prejmejo od svojega delodajalca, ki je gospodarska družba, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. delodajalec je v času podelitve delnic ali deležev ali podelitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij, ki je vzpostavljen in se vodi na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje investicij,
2. delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je do časa iz 1. točke tega odstavka trajalo več kot eno leto,
3. delavec je oseba v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev ali v času pridobitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev, pri čemer se za delavca ne šteje večinski družbenik v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev ali v času pridobitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev, tudi če je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima ali je imel kadar koli v obdobju, v katerem je gospodarska družba vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v tej gospodarski družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.
(2) Ne glede na prvi odstavek 15. člena in četrti odstavek 43. člena tega zakona obveznost izračuna davčne obveznosti od dohodka iz prvega odstavka tega člena nastane ob izpolnitvi katerega od naslednjih pogojev:
1. odsvojitev pridobljenih delnic ali deležev,
2. prenehanje delovnega razmerja,
3. prenehanje ali preoblikovanje delodajalca ali ko se delodajalec preneha šteti za plačnika davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
4. od pridobitve delnic ali deležev je preteklo deset let.
(3) Davčna osnova od dohodka iz prvega odstavka tega člena je vrednost delnice ali deleža v času prejema delnice ali deleža, zmanjšana za:
– morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ali deleža ter
– negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice ali deleža v času prejema tega dohodka.
(4) Vrednost delnice ali deleža v času prejema delnice ali deleža iz tretjega odstavka tega člena se določa po pravilih določanja vrednosti bonitete iz prvega odstavka 43. člena tega zakona.
(5) Vrednost delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti iz druge alineje tretjega odstavka tega člena je:
– v primeru odsvojitve delnice ali deleža v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev gospodarske družbe, razen kadar gospodarska družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu, enaka dogovorjeni odkupni vrednosti delnice ali deleža;
– v primeru drugih odsvojitev delnic ali deležev iz 1. točke drugega odstavka tega člena in prenehanja ali preoblikovanja delodajalca iz 3. točke drugega odstavka tega člena enaka vrednosti, ki se določi v skladu s prvim odstavkom 99. člena tega zakona;
– v drugih primerih enaka primerljivi tržni ceni delnice ali deleža v tem času.
(6) V primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena delavec obvesti delodajalca o odsvojitvi delnic ali deležev na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(7) Za odsvojitev pridobljene delnice ali deleža iz 1. točke drugega odstavka tega člena se šteje odsvojitev, kot je opredeljena v 94. členu tega zakona, vključno z odsvojitvijo v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev gospodarske družbe.
(8) Uporaba posebne davčne obravnave za dohodke po tem členu se izključuje z uporabo šestega, sedmega in osmega odstavka 43. člena tega zakona.«.
V 48. členu se v tretjem odstavku v prvi alineji znesek »50.000 eurov« nadomesti z zneskom »30.000 eurov«, druga alineja pa se spremeni tako, da se glasi:
»– če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 60.000 eurov in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,«.
V šestem odstavku se znesek »100.000 eurov« nadomesti z zneskom »60.000 eurov«.
Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega:
– 60.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 30.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 45.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka,
– 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.«.
Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi:
»(15) Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.«.
Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v naslednji višini:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov |
nad | do |
| 60.000 | 80 % | | |
60.000 | | 0 % | nad | 60.000 |
(2) Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov |
nad | do |
| 12.500 | 80 % | | |
12.500 | 30.000 | 40 % | nad | 12.500 |
30.000 | | 0 % | nad | 30.000 |
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.«.
V 60. členu se v drugem odstavku za besedo »naslednjih« doda beseda »petih«.
V 65.a členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Zavezanec lahko za neizkoriščeni del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja.
(6) Neizkoriščeni del olajšave po tem členu se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.«.
V 66. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedilom »za te namene« dodata vejica in besedilo »ter drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene«.
V 98. členu se za devetim odstavkom doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Kadar zavezanec pridobi dohodek v obliki delnic ali deležev, za katerega je bila uveljavljena posebna davčna obravnava v skladu s 45.b členom tega zakona, se za nabavno vrednost delnice ali deleža šteje vrednost delnice ali deleža (boniteta) na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali deleže, zmanjšana za morebitno negativno razliko iz druge alineje tretjega odstavka 45.b člena tega zakona.«.
Za 113. členom se doda nov 113.a člen, ki se glasi:
(posebna osebna olajšava za nove rezidente)
(1) Zavezancu, ki prejema dohodke iz delovnega razmerja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7 % prejete plače oziroma nadomestila plače, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– je rezident Slovenije;
– v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih pred datumom nastopa dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije in v tem obdobju ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji iz naslova dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti;
– v pogodbi o zaposlitvi ima zagotovljeno plačo v višini najmanj 2-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec;
– ima sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji z delodajalcem, ki je v skladu s tem zakonom, ali zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, rezident Slovenije ali nerezident Slovenije (ki ima v skladu s tem zakonom, ali zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Sloveniji, podružnico v Sloveniji), če se plača oziroma nadomestilo plače v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove delodajalca v Sloveniji;
– ob datumu nastopa dela v Sloveniji še ni dopolnil 40 let starosti.
(2) Zmanjšanje dohodnine po prvem odstavku tega člena se prizna največ za pet zaporednih davčnih let, če v tem času izpolnjuje pogoje iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena, pri čemer se za prvo davčno leto šteje davčno leto, v katerem je nastopil delo v Sloveniji. Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima zavezanec sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji najmanj deset mesecev v posameznem davčnem letu.
(3) Zmanjšanje dohodnine po tem členu se ne uporablja za dohodke, za katere se davčna osnova določa v skladu s 45.a členom tega zakona.«.
V 114. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.698 eurov letno ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 9.777 eurov letno,
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.698 eurov letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 235 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 2.194 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 4.153 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 6.112 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.959 eurov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.«.
V 116. členu se za besedilom »v davčnem letu« črtata vejica in besedilo »in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni«.
V 120. členu se v prvem odstavku za besedilom »ali več preteklih let« dodata vejica in besedilo »ali zavezancu, ki je prejel dohodek iz 45.b člena tega zakona«.
V 127. členu se v prvem odstavku število »45.a« nadomesti s številom »45.b«
Na koncu petega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Za dohodek po tem odstavku se šteje tudi dohodek iz 45.b člena tega zakona.«.
V petnajstem odstavku se za besedilom »v skladu s tretjim do šestim odstavkom 112. člena« doda besedilo »in 113.a členom«, za besedilom »iz tretjega do šestega odstavka 112. člena« pa se doda besedilo »in 113.a člena«.
Za šestnajstim odstavkom se doda nov sedemnajsti odstavek, ki se glasi:
»(17) Akontacija dohodnine od dohodka, za katerega se uporabi dvanajsti odstavek 16. člena tega zakona, se izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku tega člena, ne glede na to, ali je dohodek izplačal glavni delodajalec.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(vrednotenje bonitete za privatno rabo električnih vozil v letih od 2025 do 2029)
Ne glede na novi deveti odstavek 43. člena zakona je vrednost bonitete, če delodajalec zagotovi osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, za davčna leta 2025 do 2029 enaka nič.
(posebna ureditev pogojev za izstop iz sistema normiranih odhodkov za leti 2025 in 2026)
Ne glede na spremenjeni štirinajsti odstavek 48. člena zakona mora zavezanec ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov:
a) za leto 2025: če njegovo povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, za leti 2023 in 2024 presega 150.000 eurov, oziroma v primeru zavezanca iz šestega odstavka 48. člena zakona, povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva;
b) za leto 2026: če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, za leto 2025 presegajo:
– 60.000 eurov in je bil v letu 2025 v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 30.000 eurov in v letu 2025 v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka 48. člena zakona.
(posebna ureditev za pretekle izgube)
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za davčne izgube, nastale v davčnih letih do vključno leta 2024, v davčnih letih do vključno davčnega leta 2029.
(olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod)
Zavezanec lahko neizkoriščeni del olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod iz 65.a člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS) uveljavlja za vlaganja v digitalni in zeleni prehod od davčnega leta 2025 dalje.
(uskladitev posebne olajšave za vzdrževane družinske člane)
Uskladitev posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je določena s spremenjenim 114. členom zakona, se za leto 2025 opravi v skladu s 118. členom zakona.
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, novi dvanajsti odstavek 16. člena, spremenjeni 26. člen, nova 8. točka tretjega odstavka 39. člena, spremenjena 43. in 45. člen, novi 45.b člen, spremenjeni 48., 59., 60., 65.a in 66. člen, novi deseti odstavek 98. člena, novi 113.a člen ter spremenjeni 116., 120. in 127. člen zakona pa se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025, razen spremenjenega 42. člena zakona, ki se začne uporabljati za davčna leta od vključno 1. januarja 2026.
(2) Do začetka uporabe spremenjenih 16., 26., 39., 42., 43., 45., 48., 59., 60., 65.a, 66., 98., 116., 120. in 127. člena zakona se uporabljajo 16., 26., 39., 42., 43., 45., 48., 59., 60., 65.a, 66., 98., 116., 120. in 127. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS).
Št. 435-01/24-6/33
Ljubljana, dne 28. novembra 2024
EPA 1681-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
