Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. novembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-237
Ljubljana, dne 6. decembra 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1O)
1. člen
V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B in 122/23) se v 1. členu v prvem odstavku za prvo alinejo dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– Direktivo Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L št. 62 z dne 2. 3. 2020, str. 13–23);
– Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1–12);«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta četrta in peta alineja.
V 4. členu se v prvem odstavku v točki d) besedilo »drugega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 94.k člena«.
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
(opredelitev skupine za DDV)
(1) Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji, ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene tega zakona kot skupina za DDV.
(2) Finančna povezava obstaja, če ima davčni zavezanec neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % kapitala drugega davčnega zavezanca ali več kot 50 % glasovalnih pravic drugega davčnega zavezanca.
(3) Gospodarska povezava obstaja, če davčni zavezanci opravljajo:
a) pretežno istovrstne dejavnosti,
b) dejavnosti, ki so medsebojno odvisne ali se dopolnjujejo ali
c) dejavnosti, ki se v celoti ali delno opravljajo v korist drugih davčnih zavezancev.
(4) Organizacijska povezava obstaja, če so davčni zavezanci v celoti ali delno pod istim upravljanjem ali če poslujejo po enotni strategiji upravljanja poslovanja.
(5) Davčni zavezanec, ki je v postopku zaradi insolventnosti, postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopku prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ne more biti član skupine za DDV.
(6) Finančne, gospodarske in organizacijske povezave iz prvega odstavka tega člena morajo obstajati neprekinjeno v celotnem obdobju obstoja skupine za DDV.
(7) Pravice in obveznosti iz tega zakona člani skupine za DDV uresničujejo kot en davčni zavezanec.«.
V 29. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami na prireditve iz prvega odstavka tega člena, na katerih je udeležba virtualna in se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, določen v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona.
(5) Kadar se storitve in pomožne storitve iz drugega odstavka tega člena nanašajo na dejavnosti, ki se prenašajo prek spleta ali so kako drugače virtualno dostopne, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima prejemnik, ki ni davčni zavezanec, sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče.«.
V 30.f členu se v prvem odstavku v točki c) besedilo »storitev ali« nadomesti z besedilom »storitev in«.
V 36.a členu se v drugem odstavku besedilo »petega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »sedmega odstavka 94. člena«.
V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Stopnja, ki se uporablja za pridobitev blaga znotraj Unije ali uvoz blaga na ozemlje Slovenije, je stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju Slovenije.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3., in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona na ozemlje Slovenije DDV obračunava in plača po nižji stopnji, opredeljeni v drugem odstavku 41. člena tega zakona.«.
V 41. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nižja stopnja DDV iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin, za katere se uporablja posebna ureditev iz 4.a) podpoglavja XI. poglavja tega zakona.«.
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
(oprostitev davka na dodano vrednost za blago v korist žrtev elementarnih nesreč)
(1) Kadar je za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, s sklepom Evropske komisije odobrena Sloveniji oprostitev plačila DDV v skladu z 11. točko prvega odstavka 51. člena tega zakona, je pod enakimi pogoji oproščena plačila DDV tudi pridobitev tega blaga znotraj Unije oziroma dobava tega blaga na ozemlju Slovenije s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi. Plačila DDV je oproščeno tudi opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v najem.
(2) Kadar se blago ali storitve, za katere je bila uveljavljena oprostitev plačila DDV iz prejšnjega odstavka, uporabljajo za namene, ki niso navedeni v 11. točki prvega odstavka 51. člena tega zakona, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.
(3) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih pridobitvah oziroma dobavah blaga in storitev iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje vsaj naslednje podatke: identifikacijsko številko za DDV, naziv in naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčno številko ali identifikacijsko številko za DDV državnega organa ali organizacije, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, vrsto in količino blaga, vrsto in količino opravljenih storitev ter davčno osnovo in znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi uveljavljene oprostitve.
(4) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti, najpozneje do zadnjega delovnega dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.
(5) Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV za blago in storitve, zajete s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za dobave takšnega blaga in storitev, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV po izdanem računu vključi v obračun DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je popravil tak račun. Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV od pridobitev blaga, zajetega s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za pridobitve takšnega blaga, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV vključi v obračun DDV.
(6) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o pridobitvah oziroma dobavah blaga in opravljenih storitvah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz tretjega odstavka tega člena.«.
V 47. členu se v prvem odstavku za besedilom »v skladu s 94. členom« doda besedilo »in prvim odstavkom 94.k člena«.
V drugem odstavku se za besedilom »v skladu s 94. členom« doda besedilo »in prvim odstavkom 94.k člena«.
V 50. členu se v drugem odstavku za točko a) doda nova točka aa), ki se glasi:
»aa) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, če gre za uvoznika iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;«.
V 54. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Za uveljavitev oprostitev iz prvega odstavka tega člena, razen tistih iz točke ab), upravičenec zahtevek za izdajo Osnovnega potrdila za oprostitev davkov (v nadaljnjem besedilu: osnovno potrdilo) vloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, po akreditaciji pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, in po pridobitvi davčne številke. Osnovno potrdilo izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osnovno potrdilo se vroči upravičencu prek sistema eDavki. Osnovno potrdilo vsebuje naslednje podatke:
– upravičenec in njegova davčna številka,
– navedbo, ali se oprostitev uveljavlja za osebne ali službene potrebe,
– mednarodna pogodba, sporazum o sedežu, sporazum o izvajanju ali sklep Vlade Republike Slovenije, ki je podlaga za uveljavitev oprostitve,
– v primeru uveljavljanja oprostitev za osebne potrebe funkcijo upravičenca, številko diplomatske oziroma konzularne oziroma službene izkaznice, datum nastopa funkcije v Sloveniji,
– transakcijski račun upravičenca,
– številka osnovnega potrdila,
– datum izdaje osnovnega potrdila,
– obdobje veljavnosti osnovnega potrdila,
– omejitve in obseg oprostitev.
(5) Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitve mora davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki poročati podatke o opravljenih oproščenih dobavah na podlagi neposredne oprostitve do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer:
– podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičenca do oprostitve,
– številko odločbe za neposredno oprostitev davka,
– številko in datum računa,
– vrsto, količino in vrednost blaga ali storitev,
– znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi oprostitve.«.
V 63. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je plačal v Sloveniji za blago in storitve, ki mu jih je dobavil davčni zavezanec, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji.«.
V 65. členu se v prvem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek se pri določitvi odbitnega deleža skupine za DDV ne upoštevajo transakcije iz sedmega odstavka 137.h člena tega zakona.«.
V 67. členu se v prvem odstavku za točko e) doda nova točka ea), ki se glasi:
»ea) za odbitke v skladu s šestim odstavkom 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti dokazilo o opravljenem plačilu računa, ki ga je plačal davčnemu zavezancu, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji;«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni zavezanec iz šestega odstavka 63. člena tega zakona lahko odbije DDV v davčnem obdobju, v katerem ga je plačal.«.
V 73. členu se v prvem odstavku za besedo »obdobje« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »vendar največ za obdobje petih let od predložitve obračuna, s katerim je bil ugotovljen presežek DDV.«.
V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Presežek DDV lahko davčni zavezanec zahteva najpozneje v petih letih od predložitve obračuna, s katerim je bil ugotovljen presežek DDV.«.
V 74.h členu se v petem odstavku v četrti alineji besedilo »drugega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 94.k člena«.
V 76. členu se v prvem odstavku v 4. točki v tretji alineji besedilo »s tem zakonom« nadomesti z besedilom »z določbami 80.a člena tega zakona«.
V 78. členu se v drugem odstavku točka a) spremeni tako, da se glasi:
»a) davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v tekočem koledarskem letu ne bo presegel zneska 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije, izračunanega v skladu s prvim odstavkom 94.a člena tega zakona, in tega zneska ni presegel v predhodnem koledarskem letu;«.
V točki b) se besedilo »drugega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 94.k člena«.
Na koncu točke d) se pika nadomesti s podpičjem in doda nova točka e), ki se glasi:
»e) davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena tega zakona, ki je identificiran za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu z 2. oddelkom 1. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici.«.
Za 78.a členom se doda nov 78.b člen, ki se glasi:
(prijava skupine za DDV davčnemu organu)
(1) Predstavnik skupine za DDV davčnemu organu v elektronski obliki predloži prijavo za identifikacijo skupine za DDV in zahtevek za izdajo davčne številke z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 5.a in 137.h člena tega zakona in s soglasjem vseh davčnih zavezancev, ki se priključujejo skupini, v skladu s prvim odstavkom 78. člena tega zakona.
(2) Z dnem identifikacije skupine za DDV prej samostojnim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV, preneha identifikacija za namene DDV po uradni dolžnosti. Davčni zavezanec, ki mu preneha samostojna identifikacija za namene DDV, predloži obračun DDV v rokih in na način, ki je določen za primer prenehanja identifikacije za namene DDV.«.
V 79. členu se v prvem odstavku za točko c) doda nova točka ca), ki se glasi:
»ca) davčnega zavezanca, kot je opredeljen v 5.a členu tega zakona;«.
V tretjem odstavku se na koncu točke c) pika nadomesti s podpičjem in doda nova točka d), ki se glasi:
»d) seznam skupin za DDV z imeni oziroma nazivi, naslovi, davčnimi številkami, datumi vstopa posameznih članov v skupino za DDV in izstopa iz nje.«.
V 80. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) O prenehanju identifikacije za namene DDV skupini za DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka predstavnika skupine za DDV za prenehanje identifikacije za namene DDV oziroma po uradni dolžnosti, če:
a) niso več izpolnjeni pogoji iz 5.a in prvega, drugega in devetega odstavka 137.h člena tega zakona,
b) predstavnik izstopi iz skupine za DDV, nov predstavnik pa ni imenovan,
c) vsi člani skupine za DDV prenehajo obstajati ali
d) predstavnik skupine za DDV ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu. Šteje se, da predstavnik skupine za DDV ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu, če ne odda obračuna DDV v rokih, ki so določeni s tem zakonom, ali ne plača obveznosti iz naslova DDV do dneva zapadlosti.
(3) Davčni organ odločbo o prenehanju identifikacije skupine za DDV vroči vsem članom skupine za DDV.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
V 81. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun tudi za druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije.«.
Peti odstavek se črta.
Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi:
(izjeme od obveznosti izdajanja računov)
(1) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena se ne nanaša na davčne zavezance iz prvega odstavka 94.k člena tega zakona, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (na primer neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah, prodaja preko avtomatov) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca. Davčni zavezanci na prodajnem mestu na vidnem mestu objavijo obvestilo s seznamom dobav kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki jih dobavljajo, ter navedbo, da gre za dobave v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti zavezanca, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov po tem členu.
(2) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena se ne nanaša na prodajo vozovnic in kart v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; na vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; na prodajo periodičnega tiska; prodajo blaga in storitev preko avtomatov; prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja in interneta; prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.
(3) Podatke o prodaji blaga iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. Podatke o prodaji storitev iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom obsega prodaje najmanj enkrat mesečno. Določbi prvega in drugega stavka tega odstavka se ne uporabljata za davčne zavezance, ki podatke o prodaji blaga in storitev preko avtomatov zagotavljajo s sporočanjem podatkov o prodaji davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčno potrjevanje računov.
(4) Obveznost izdajanja računov v skladu s prejšnjim členom se ne nanaša na tiste oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena tega zakona, za katere se dokumenti izdajajo množično in ki so opravljene na ozemlju Slovenije ali se opravijo zunaj Unije in za katere, potem ko so opravljene, davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev izda drug dokument (na primer obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo), iz katerega morata biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z relevantno določbo 4. točke 44. člena tega zakona.
(5) Podatke o oproščenem prometu iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti v svojem knjigovodstvu s popisom opravljenih oproščenih finančnih storitev po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.
(6) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena se ne nanaša na:
a) dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, če vrednost obdavčljivih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla, znesek 5.000 eurov, kadar jih opravijo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona in drugi davčni zavezanci, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
– njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev,
– jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti, in
– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
b) dobave blaga in storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena tega zakona, oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena tega zakona, organizirajo priložnostno in izključno v svojo lastno korist in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
(7) Dobave oseb, ki izpolnjujejo pogoje za izvzem iz obveznosti izdajanja računov po točki a) prejšnjega odstavka, se po točki b) prejšnjega odstavka presojajo, če vrednost teh dobav presega znesek obdavčljivega prometa iz točke a) prejšnjega odstavka.
(8) Podatke o dobavah blaga in storitev iz točke a) šestega odstavka tega člena mora davčni zavezanec zagotoviti v svojem knjigovodstvu.«.
V 82. členu se v prvem odstavku na koncu 17. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 18. točka, ki se glasi:
»18. v primeru uporabe posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji navedbo »Posebna ureditev – Plačana realizacija«.«.
V 83. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. izda račun v skladu z drugim odstavkom 81. člena tega zakona ali«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona izda poenostavljen račun za dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, razen za dobave blaga in storitev iz 81.a člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV ali posamično identifikacijsko številko za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu s tretjim odstavkom 284. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji, mora na izdanem poenostavljenem računu navesti »Posebna ureditev – Plačana realizacija«.
(11) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi podatke na poenostavljenem računu, ki ga izda davčni zavezanec, ki ima sedež ali, če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji, za opravljene dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije, za katere je predpisana oprostitev obračunavanja DDV v skladu s tem zakonom.«.
V 85. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Vsak davčni zavezanec mora za zagotovitev podatkov iz prvega odstavka tega člena voditi evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Evidenca obračunanega DDV obsega obdavčene dobave blaga in storitev, oproščene dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV ali brez nje, druge dobave blaga in storitev, v zvezi s katerimi je DDV dolžan plačati prejemnik blaga ali storitev, prodajo blaga na daljavo in montažo ali instaliranje blaga v drugi državi članici, katerih kraj obdavčitev je druga država članica, uvoz blaga ter obračunan DDV od opravljenih dobav in obračunan DDV od nabav blaga in storitev ter pridobitev blaga, pri katerih je davčni zavezanec kot prejemnik dolžan obračunati DDV. Evidenca odbitka DDV obsega nabave blaga in storitev v Sloveniji, nabave blaga in storitev ter pridobitve blaga, za katere je nastala obveznost za obračun in plačilo DDV v Sloveniji, odbitek DDV in DDV, ki se ne sme odbiti.
(7) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejšo vsebino evidenc iz prejšnjega odstavka.«.
Za 85.a členom se doda nov 85.b člen, ki se glasi:
(obveznost predložitve evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV)
(1) Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV v skladu z 88. členom tega zakona, predložiti:
– evidenco obračunanega DDV in
– evidenco odbitka DDV.
(2) Davčni zavezanec vodi evidenci iz šestega odstavka 85. člena tega zakona za vsako posamezno davčno obdobje.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena davčni zavezanec v primeru predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa v skladu z 88.a členom tega zakona evidenci iz prvega odstavka tega člena predloži hkrati s predložitvijo obračuna DDV za obdobje, na katero se nanaša obračun DDV.
(4) Če davčni zavezanec za davčno obdobje predloži obračun DDV, ki ni skladen s podatki v že predloženih evidencah iz prvega odstavka tega člena, mora davčnemu organu nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od predložitve obračuna DDV predložiti popravek evidenc.
(5) Davčni zavezanec mora evidenci iz prvega odstavka tega člena predložiti davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.
(6) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje in način elektronske predložitve evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV iz prvega odstavka tega člena.«.
V 86. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov in evidenc)«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Določbe tega člena se nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme od oseb iz prvega odstavka 94. člena in prvega odstavka 94.k člena tega zakona.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Po prenehanju identifikacije za namene DDV skupini za DDV mora predstavnik skupine za DDV hraniti evidence, ki so podlaga za obračun DDV, na način in v rokih iz tega člena ter davčnemu organu omogočiti izvajanje davčnega nadzora glede pravilnosti davčnega obračuna. Predhodni predstavnik skupine za DDV novemu predstavniku zagotovi prenos vseh evidenc, ki so podlaga za obračun DDV.«.
Za 88.c členom se doda nov 88.d člen, ki se glasi:
(predizpolnjen obračun DDV)
(1) Davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc iz prvega odstavka 85.b člena tega zakona sestavi predizpolnjen obračun DDV za davčnega zavezanca, ki predloži evidenci davčnemu organu, najpozneje tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV v skladu z 88. členom tega zakona, če davčni zavezanec sam še ni predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
(2) Davčni organ predizpolnjen obračun DDV sestavi in vroči davčnemu zavezancu v elektronski obliki po elektronski poti najpozneje naslednji delovni dan po prejemu evidenc v skladu s prejšnjim odstavkom. Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek glede elektronskega vročanja, velja vročitev za opravljeno z dnem, ko je davčni organ odložil predizpolnjen obračun DDV v informacijski sistem davčnega organa, do katerega dostopa davčni zavezanec.
(3) Predizpolnjen obračun DDV se šteje za obračun DDV davčnega zavezanca v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona, če davčni zavezanec sam ne predloži obračuna DDV davčnemu organu najpozneje do roka za predložitev obračuna DDV iz 88. člena tega zakona.
(4) Šteje se, da je obračun DDV iz prejšnjega odstavka predložen davčnemu organu v trenutku, ko predizpolnjen obračun DDV postane obračun DDV davčnega zavezanca.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se, če davčni zavezanec v predloženih evidencah uveljavlja vračilo presežka DDV v skladu s 73. členom tega zakona, predizpolnjen obračun DDV šteje za obračun DDV davčnega zavezanca, predložen davčnemu organu, z dnem vročitve predizpolnjenega obračuna DDV davčnemu zavezancu v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(6) Če davčni zavezanec v primeru iz prvega odstavka tega člena ne prejme predizpolnjenega obračuna DDV do roka za predložitev obračuna DDV, mora sam predložiti obračun DDV v predpisanem roku.
(7) V primerih obveznosti za predložitev obračuna DDV na podlagi sedmega odstavka 88. člena in odločitve davčnega organa iz 88.a člena tega zakona davčni organ ne sestavi predizpolnjenega obračuna DDV.«.
V 89. členu se za devetim odstavkom doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Za skupino za DDV je davčno obdobje koledarski mesec.«.
32. člen
Besedilo 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni zavezanec, ki ima sedež, ali če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji, je oproščen obračunavanja DDV, če v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska prometa ne presega v tekočem koledarskem letu.
(2) Davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, je oproščen obračunavanja DDV v Sloveniji, če v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska prometa ne presega v tekočem koledarskem letu ter je identificiran za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu z 2. oddelkom 1. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici.
(3) Če davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka tega člena v tekočem koledarskem letu preseže znesek 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije, lahko v tekočem koledarskem letu še naprej uporablja oprostitev za male davčne zavezance, vse dokler letni promet na ozemlju Slovenije ne preseže zneska 66.000 eurov.
(4) Iz posebne ureditve iz tega podpoglavja so izvzete dobave novih prevoznih sredstev, ki so opravljene pod pogoji iz 2. točke 46. člena tega zakona.
(5) Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, velja določba prvega odstavka tega člena, za davčnega zavezanca pa se za tako dejavnost šteje nosilec, kot je določen v skladu s predpisi, ki urejajo dohodnino.
(6) Kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca za namene prvega in drugega odstavka tega člena je kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja. Za določitev tega kraja se upoštevajo kraj, kjer se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja, kraj registriranega sedeža podjetja in kraj srečevanja vodstva podjetja. Kot glavno merilo se upošteva kraj, kjer se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja.
(7) Če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave z namenom izogibanja plačilu DDV, se za namene prvega odstavka tega člena skupni znesek prometa povezanih oseb v koledarskem letu šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v zakonu, ki ureja dohodnino in zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb glede cen med povezanimi osebami rezidenti.
(8) Davčni zavezanec, ki uporablja oprostitev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na računih.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko davčni zavezanec odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.«.
Za 94. členom se dodajo novi 94.a do 94.j člen, ki se glasijo:
(izračun letnega prometa)
(1) Letni promet davčnega zavezanca iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena na ozemlju Slovenije je skupna vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi v koledarskem letu v Sloveniji v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Letni promet davčnega zavezanca iz prvega odstavka prejšnjega člena na ozemlju druge države članice pomeni skupno vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi v koledarskem letu v drugi državi članici. Promet davčnega zavezanca v drugi državi članici obsega zneske transakcij, ki jih določi ta država članica v skladu z 288. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.
(3) Promet davčnega zavezanca na ozemlju Slovenije za namene uporabe posebne ureditve iz tega podpoglavja obsega naslednje zneske brez DDV:
a) vrednost dobav blaga in storitev, ki so obdavčene oziroma bi bile obdavčene, če bi jih opravil davčni zavezanec, ki ne uporablja posebne ureditve iz tega podpoglavja;
b) vrednost transakcij, ki so oproščene v skladu z 52. do 55. členom tega zakona;
c) vrednost transakcij, ki so oproščene v skladu s 46. členom tega zakona;
d) vrednost transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske.
(4) V promet davčnega zavezanca iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih sredstev davčnega zavezanca.
(5) V promet davčnega zavezanca iz tretjega odstavka tega člena se všteva tudi vrednost prenosa blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, po ceni v skladu s četrtim odstavkom 36. člena tega zakona, če se odpošiljanje blaga začne v Sloveniji.
(6) V promet na ozemlju Slovenije iz tretjega odstavka tega člena se pri fizični osebi všteva promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne ekonomske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).
(uporaba čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki ima sedež, ali če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji, lahko uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, če izpolnjuje naslednje pogoje:
a) v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska 100.000 eurov letnega prometa v Uniji in tega praga prav tako ni presegel v tekočem koledarskem letu,
b) v predhodnem koledarskem letu na ozemlju druge države članice, v kateri namerava uporabiti oprostitev, ni presegel praga letnega prometa, ki ga določi ta država članica in tega praga prav tako ne presega v tekočem koledarskem letu,
c) praga letnega prometa na ozemlju druge države članice ni presegel niti v predpreteklem koledarskem letu, če druga država članica tako določa in
d) je identificiran za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v skladu s 94.c členom tega zakona.
(2) Letni promet v Uniji iz točke a) prejšnjega odstavka pomeni skupno vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi v koledarskem letu na ozemlju Slovenije, izračunano v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena in skupno vrednost dobav blaga in storitev v vseh drugih državah članicah, izračunano v skladu z drugim odstavkom 94.a člena tega zakona.
(3) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev v skladu s 6.c podpoglavjem XI. poglavja tega zakona, ne sme hkrati uporabljati posebne ureditve iz tega podpoglavja tega zakona.
(obvestilo o začetku uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz točk a), b) in c) prvega odstavka prejšnjega člena in namerava uporabljati čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici, o tem predhodno obvesti davčni organ.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka v predhodnem obvestilu navede vsaj naslednje podatke za identifikacijo:
a) ime, dejavnost, pravno obliko, naslov, identifikacijsko številko za DDV ali davčno številko in kontaktne podatke,
b) državo članico ali države članice, v katerih namerava uporabiti čezmejno oprostitev obračunavanja DDV,
c) znesek letnega prometa na ozemlju Slovenije iz tretjega odstavka 94.a člena tega zakona in znesek letnega prometa v vsaki drugi državi članici v skladu z drugim odstavkom 94.a člena tega zakona v preteklem koledarskem letu,
d) če v posamezni državi članici ali državah članicah iz prejšnje točke velja prepoved uporabe oprostitve obračunavanja DDV za male davčne zavezance zaradi preseganja nacionalnega praga letnega prometa dve koledarski leti, znesek letnega prometa v tej državi članici ali teh državah članicah v predpreteklem koledarskem letu,
e) skupno vrednost dobav blaga in storitev iz tretjega odstavka 94.a člena tega zakona, opravljenih na ozemlju Slovenije, in skupno vrednost dobav blaga in storitev iz drugega odstavka 94.a člena tega zakona, opravljenih v vsaki drugi državi članici v tekočem koledarskem letu pred obvestilom,
f) podatek o uporabi posebne ureditve iz 6.b podpoglavja XI. poglavja tega zakona ter individualno identifikacijsko številko za DDV za uporabo te posebne ureditve.
(3) Če posamezna država članica oprostitve iz točke b) prejšnjega odstavka uporablja različne prage letnega prometa za posamezne sektorje dejavnosti, mora davčni zavezanec za to državo članico navesti podatke o letnem prometu iz točk c), d) in e) prejšnjega odstavka ločeno po sektorjih dejavnosti.
(4) Davčni organ o prejetem predhodnem obvestilu obvesti pristojne organe drugih držav članic, navedenih v predhodnem obvestilu. Davčni organ davčnemu zavezancu, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, dodeli posamično identifikacijsko številko za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV, ko prejme prvo sporočilo druge države članice o potrditvi uporabe oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju te države članice. Davčni organ davčnemu zavezancu potrdi ali zavrne uporabo dodeljene posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah, navedenih v predhodnem obvestilu, ko prejme sporočilo druge države članice o potrditvi ali zavrnitvi uporabe oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju te države članice. Davčni organ dodeli, potrdi ali zavrne uporabo posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV najpozneje 35 delovnih dni po prejemu predhodnega obvestila davčnega zavezanca. Navedeni rok se podaljša na podlagi zahteve druge države članice, v kateri namerava davčni zavezanec uporabljati oprostitev obračunavanja DDV, če ta država članica potrebuje dodaten čas, da izvede potrebne preglede zaradi preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davka. Davčni organ o zahtevi druge države članice za podaljšanje roka obvesti davčnega zavezanca. Če davčni organ ne prejme odziva druge države članice glede uporabe oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju te države članice v 35 delovnih dneh po prejemu predhodnega obvestila davčnega zavezanca, davčni organ šteje, da je davčnemu zavezancu potrjena uporaba oprostitve obračunavanja DDV v tej državi članici in davčnemu zavezancu dodeli oziroma potrdi uporabo posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v tej državi članici. Davčni organ odločitev o dodelitvi, potrditvi ali zavrnitvi uporabe posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah sporoči davčnemu zavezancu.
(5) Posamična identifikacijska številka iz prejšnjega odstavka je davčna številka s kodo države »SI« in pripono »-EX«.
(6) Davčni zavezanec uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici od dneva, ko mu je bila vročena odločitev davčnega organa o dodelitvi oziroma potrditvi posamične identifikacijske številke za uporabo oprostitve v tej državi članici iz predhodnega obvestila.
(spremembe uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94.b člena tega zakona mora davčnemu organu s posodobitvijo predhodnega obvestila sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena, vključno z namero, da bo uporabil oprostitev obračunavanja DDV v državi članici ali državah članicah, ki niso navedene v predhodnem obvestilu ali posodobitvah predhodnega obvestila, in odločitvijo o prenehanju uporabe oprostitve v državi članici ali državah članicah, ki so navedene v predhodnem obvestilu ali posodobitvah predhodnega obvestila. V posodobitvi predhodnega obvestila mora biti navedena posamična identifikacijska številka iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(2) Davčni zavezanec, ki davčnemu organu s posodobitvijo predhodnega obvestila sporoči namero, da bo uporabil oprostitev obračunavanja DDV v državi članici ali državah članicah, ki niso navedene v predhodnem obvestilu ali posodobitvah predhodnega obvestila, mora v posodobitvi obvestila sporočiti to državo članico ali te države članice in za vsako od teh držav članic podatke iz točk c), d) in e) drugega odstavka ter tretjega odstavka prejšnjega člena, razen če so te informacije že vključene v četrtletna poročila, predhodno predložena v skladu s 94.e členom tega zakona.
(3) Davčni organ davčnemu zavezancu potrdi ali zavrne uporabo posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah, navedenih v posodobitvi predhodnega obvestila, ko prejme sporočilo druge države članice o potrditvi ali zavrnitvi uporabe oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju te države članice. Davčni organ potrdi uporabo posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV najpozneje 35 delovnih dni po prejemu posodobitve predhodnega obvestila davčnega zavezanca. Navedeni rok se podaljša na podlagi zahteve druge države članice, v kateri namerava davčni zavezanec uporabljati oprostitev obračunavanja DDV, če ta država članica potrebuje dodaten čas, da izvede potrebne preglede zaradi preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davka. Davčni organ o zahtevi druge države članice za podaljšanje roka obvesti davčnega zavezanca. Če davčni organ ne prejme odziva druge države članice glede uporabe oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju te države članice v 35 delovnih dneh po prejemu posodobitve predhodnega obvestila davčnega zavezanca, davčni organ šteje, da je davčnemu zavezancu potrjena uporaba oprostitve obračunavanja DDV v tej državi članici in davčnemu zavezancu potrdi uporabo posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v tej državi članici. Davčni organ odločitev o potrditvi ali zavrnitvi uporabe posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah sporoči davčnemu zavezancu.
(4) Davčni zavezanec uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici od dneva, ko mu je bila vročena odločitev davčnega organa o potrditvi posamične identifikacijske številke za uporabo oprostitve v tej državi članici iz posodobitve predhodnega obvestila.
(5) Davčni zavezanec, ki bo prenehal uporabljati oprostitev obračunavanja DDV v državi članici ali državah članicah, o tem obvesti davčni organ s posodobitvijo predhodnega obvestila. Davčni zavezanec davčnemu organu sporoči državo članico ali države članice, v katerih bo prenehal uporabljati oprostitev.
(6) Prenehanje uporabe oprostitve iz prejšnjega odstavka začne učinkovati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja od dneva predložitve posodobitve predhodnega obvestila davčnemu organu. Če je posodobitev predhodnega obvestila predložena davčnemu organu v zadnjem mesecu koledarskega četrtletja, preneha možnost uporabe oprostitve prvi dan drugega meseca naslednjega koledarskega četrtletja.
(7) Če druga država članica, v kateri davčni zavezanec uporablja oprostitev obračunavanja DDV, sporoči davčnemu organu, da davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za uporabo oprostitve obračunavanja DDV od dobav blaga in storitev na njenem ozemlju, davčni organ odloči o prenehanju uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v tej državi članici in o tem obvesti davčnega zavezanca.
(8) Pritožba zoper odločitev o prenehanju uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ne zadrži njene izvršitve.
(1) Davčni zavezanec, ki ima sedež, ali če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji in uporabi čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, mora davčnemu organu za vsako koledarsko četrtletje predložiti četrtletno poročilo z naslednjimi podatki:
a) posamično identifikacijsko številko iz četrtega odstavka 94.c člena tega zakona,
b) skupno vrednostjo dobav blaga in storitev iz tretjega odstavka 94.a člena tega zakona, ki jih je opravil v koledarskem četrtletju v Sloveniji, ali »0«, če ni opravil nobene dobave, in
c) skupno vrednostjo dobav blaga in storitev, izračunano v skladu z drugim odstavkom 94.a člena tega zakona, ki jih je opravil v koledarskem četrtletju v vsaki od drugih držav članic, ali »0«, če ni opravil nobene dobave.
(2) Če davčni zavezanec uporabi oprostitev v državi članici, ki uporablja različne prage letnega prometa za posamezne sektorje dejavnosti, mora v četrtletnem poročilu za vsako tako državo članico sporočiti podatke iz točke c) prejšnjega odstavka ločeno po sektorjih dejavnosti. Če davčni zavezanec v koledarskem četrtletju opravi dobave blaga oziroma storitev le v eni dejavnosti, vpiše podatke o prometu samo za to dejavnost, za druge dejavnosti, v katerih ni opravil nobene dobave, sporoči vrednost »0«.
(3) Če davčni zavezanec znotraj koledarskega četrtletja začne ali preneha uporabljati čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v državi članici ali državah članicah, mora v četrtletnem poročilu navesti datum začetka ali prenehanja uporabe čezmejne oprostitve.
(4) Če davčni zavezanec predloži četrtletno poročilo za koledarsko četrtletje, v katerem je davčnemu organu predložil predhodno obvestilo ali posodobitev predhodnega obvestila, davčni zavezanec v četrtletnem poročilu navede podatke iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena, zmanjšane za vrednosti transakcij, ki jih je vključil v predhodno obvestilo ali posodobitev predhodnega obvestila za isto četrtletje.
(5) Če davčni zavezanec predloži četrtletno poročilo za koledarsko četrtletje, v katerem je prejel posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV na podlagi predhodnega obvestila, ki ga je davčnemu organu predložil v predhodnem koledarskem četrtletju, davčni zavezanec v tekočem četrtletnem poročilu navede tudi manjkajoče podatke iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena za predhodno četrtletje, ki jih ni vključil v predhodno obvestilo.
(6) Davčni zavezanec mora četrtletno poročilo iz tega člena predložiti davčnemu organu najpozneje zadnji dan meseca, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katero se podatki nanašajo.
(poročilo o preseganju letnega prometa v Uniji za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
(1) Če davčni zavezanec preseže prag letnega prometa v Uniji iz točke a) prvega odstavka 94.b člena tega zakona, mora predložiti poročilo o preseganju letnega prometa v Uniji v 15 delovnih dneh od dneva, ko je bil presežen prag.
(2) Davčni zavezanec mora v poročilu iz prejšnjega odstavka navesti naslednje podatke:
a) posamično identifikacijsko številko iz četrtega odstavka 94.c člena tega zakona,
b) datum, na katerega je presegel prag letnega prometa v Uniji,
c) skupno vrednost dobav blaga in storitev iz tretjega odstavka 94.a člena tega zakona, ki jih je opravil v Sloveniji od začetka tekočega koledarskega četrtletja do datuma, na katerega je presegel prag letnega prometa v Uniji, ali »0«, če ni opravil nobene dobave, in
d) skupno vrednost dobav blaga in storitev iz drugega odstavka 94.a člena tega zakona, ki jih je opravil v vsaki od drugih držav članic od začetka tekočega koledarskega četrtletja do datuma, na katerega je presegel prag letnega prometa v Uniji, ali »0«, če ni opravil nobene dobave.
(3) Če davčni zavezanec uporablja oprostitev v državi članici, ki uporablja različne prage letnega prometa za posamezne sektorje dejavnosti, mora davčnemu organu za vsako tako državo članico sporočiti skupno vrednost dobav blaga in storitev iz točke d) prejšnjega odstavka, ločeno po sektorjih dejavnosti.
(4) Davčni organ izključi davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV z dnem, ko davčni zavezanec preseže prag letnega prometa v Uniji.
(5) Pritožba zoper odločitev o izključitvi davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV ne zadrži njene izvršitve.
(1) Če davčni zavezanec ugotovi, da je v predloženem predhodnem obvestilu iz prvega odstavka 94.c člena tega zakona potreben popravek podatkov iz točk a), c), d), e) ali f) drugega odstavka 94.c člena tega zakona, preden mu je davčni organ dodelil posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, davčni zavezanec znova predloži davčnemu organu predhodno obvestilo. Rok za dodelitev posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne oprostitve iz četrtega odstavka 94.c člena tega zakona začne teči z dnem ponovne predložitve predhodnega obvestila.
(2) Če davčni zavezanec ugotovi, da je v predloženem predhodnem obvestilu iz prvega odstavka 94.c člena tega zakona potreben popravek podatkov iz točke b) drugega odstavka 94.c člena tega zakona, davčni zavezanec predloži davčnemu organu posodobitev predhodnega obvestila v skladu s 94.d členom tega zakona.
(3) Če davčni zavezanec ugotovi, da je v predloženem predhodnem obvestilu iz prvega odstavka 94.c člena tega zakona potreben popravek podatkov iz točk a), c), d), e) ali f) drugega odstavka 94.c člena tega zakona, ko mu je davčni organ že dodelil posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, davčni zavezanec predloži davčnemu organu posodobitev predhodnega obvestila v skladu s 94.d členom tega zakona.
(4) Če davčni zavezanec pošlje posodobitev predhodnega obvestila v času, ko davčni organ še ni prejel vseh odzivov držav članic iz predhodnega obvestila, v kateri davčni zavezanec želi uveljaviti oprostitev, se šteje, da je davčni organ prejel posodobitev predhodnega obvestila šele, ko je davčnemu zavezancu sporočil odzive vseh držav članic, navedenih v predhodnem obvestilu.
(5) Če davčni zavezanec ugotovi, da je v predloženem četrtletnem poročilu potreben popravek podatkov iz točk b) in c) prvega odstavka 94.e člena tega zakona, davčni zavezanec znova predloži davčnemu organu četrtletno poročilo.
(6) Če davčni zavezanec ugotovi, da je v predloženem poročilu o preseganju letnega prometa v Uniji potreben popravek podatkov iz točk b) in c) in d) drugega odstavka 94.f člena tega zakona, davčni zavezanec znova predloži davčnemu organu poročilu o preseganju letnega prometa v Uniji.
(prenehanje uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
(1) Davčni organ izključi davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV in deaktivira posamično identifikacijsko številko davčnega zavezanca iz četrtega odstavka 94.c člena tega zakona v naslednjih primerih:
a) če davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94.b člena tega zakona;
b) ko davčni zavezanec sporoči svojo odločitev o prenehanju uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV;
c) ko davčni zavezanec sporoči, da so njegove dejavnosti prenehale, ali davčni organ drugače domneva oziroma ugotovi, da so dejavnosti davčnega zavezanca prenehale;
d) ko davčni zavezanec sporoči, da bo sedež dejavnosti prenesel iz Slovenije v drugo državo članico;
e) če je davčni zavezanec izbrisan iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra ali predpisane evidence, ko davčni organ ugotovi, da je bil davčni zavezanec izbrisan iz registra oziroma evidence.
(2) Izključitev davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v primeru iz točke a) prejšnjega odstavka začne učinkovati z dnem, ko davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 94.b člena tega zakona.
(3) Davčni zavezanec v zahtevi za izključitev iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV navede razlog in datum prenehanja uporabe posebne ureditve iz točke b) ali datum prenehanja dejavnosti iz točke c) ali datum prenosa sedeža in državo, v katero bo prenesel sedež dejavnosti, iz točke d) prvega odstavka tega člena.
(4) Izključitev davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v primeru iz točk b), c) in d) prvega odstavka tega člena začne učinkovati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja. Če je davčni zavezanec predložil zahtevo za izključitev davčnemu organu v zadnjem mesecu koledarskega četrtletja, začne izključitev davčnega zavezanca učinkovati prvi dan drugega meseca naslednjega koledarskega četrtletja.
(5) Izključitev davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v primeru iz točke e) prvega odstavka tega člena začne učinkovati z dnem izbrisa davčnega zavezanca iz ustreznega registra oziroma evidence.
(6) Davčni organ, če nima nasprotnih informacij, domneva, da so dejavnosti davčnega zavezanca v skladu s točko c) prvega odstavka tega člena prenehale, če davčni zavezanec v obdobju osmih zaporednih koledarskih četrtletij ni poročal o dobavi blaga ali storitev v nobeni drugi državi članici.
(7) Pritožba zoper odločitev o izključitvi iz te posebne ureditve ne zadrži njene izvršitve.
(obveznost obračunavanja DDV in prepoved odbijanja DDV)
(1) Če davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici v Sloveniji uporablja oprostitev obračunavanja DDV v skladu z drugim in tretjim odstavkom 94. člena tega zakona in davčnemu organu v državi članici sedeža ne predloži četrtletnega poročila o prometu za dve zaporedni koledarski četrtletji najpozneje zadnji dan meseca, ki sledi koledarskemu mesecu, na katerega se podatki nanašajo, ali predloži četrtletno poročilo o prometu za koledarsko četrtletje z zamudo, ki je daljša od 30 dni, mora biti od dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije obračunan DDV v skladu s tem zakonom.
(2) Davčni zavezanec, ki ima sedež, ali če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji, ki uporablja oprostitev obračunavanja DDV na ozemlju Slovenije v skladu s prvim odstavkom 94. člena tega zakona in čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v eni ali več državah članicah v skladu s prvim odstavkom 94.b člena tega zakona ter obračunava DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah, nima pravice, da od DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje obdavčene dobave blaga in storitev, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga in storitev v Sloveniji, če je to blago in storitve uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij v drugi državi članici.
(3) Davčni zavezanec, ki ima sedež, ali če nima sedeža, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji, ki obračunava DDV v skladu s tem zakonom in uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94.b člena tega zakona, nima pravice, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga in storitev v Sloveniji, če je to blago in storitve uporabil za namene svojih oproščenih transakcij v drugi državi članici.
(1) Vrednosti iz drugega odstavka 94.a člena, drugega odstavka 94.b člena, točk c), d) in e) drugega odstavka ter tretjega odstavka 94.c člena, drugega in petega odstavka 94.d člena, točk b) in c) prvega odstavka ter drugega odstavka 94.e člena in točk c) in d) drugega odstavka ter tretjega odstavka 94.f člena tega zakona so izražene v eurih. Če so bile dobave opravljene v drugih valutah, davčni zavezanec za preračun vrednosti uporabi referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga Banka Slovenije objavi za prvi dan koledarskega leta, ali če za ta dan ni objave, za naslednji dan objave.
(2) Davčni zavezanec pošlje predhodno obvestilo iz prvega odstavka 94.c člena, posodobitev predhodnega obvestila iz prvega in petega odstavka 94.d člena, četrtletno poročilo iz prvega odstavka 94.e člena, poročilo o preseganju letnega prometa v Uniji za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV iz prvega odstavka 94.f člena, popravke podatkov iz 94.g člena ter zahtevek za izključitev iz čezmejne oprostitve obračunavanja DDV iz tretjega odstavka 94.h člena tega zakona davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.
(3) Davčni organ vroča dokumente o dodelitvi, potrditvi, zavrnitvi ali prenehanju uporabe posamične identifikacijske številke za uporabo oprostitve v posamezni državi članici in obvestila o podaljšanju roka iz četrtega odstavka 94.c člena, tretjega in sedmega odstavka 94.d člena ter izključitvi davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV iz četrtega odstavka 94.f člena in prvega odstavka 94.h člena tega zakona v elektronski obliki po elektronski poti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če davčni zavezanec dokumenta ne prevzame v 3 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, ne glede na določbo zakona, ki ureja davčni postopek.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše vsebino in način pošiljanja predhodnega obvestila, posodobitve predhodnega obvestila, četrtletnega poročila, poročila o preseganju praga letnega prometa v Uniji za uporabo oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici, popravkov podatkov ter zahtevka za izključitev davčnemu organu.«.
Za naslovom 2. podpoglavja XI. poglavja se doda nov 94.k člen, ki se glasi:
(oprostitev obračunavanja DDV za dobave, opravljene v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
(1) Obračunavanja DDV je oproščena dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določa zakon, ki ureja dohodnino, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se za davčnega zavezanca za namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti, določijo za predstavnika.
(2) Davčni zavezanec, ki uporablja oprostitev v skladu s prejšnjim odstavkom, nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na računih.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko davčni zavezanec odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki ter jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.«.
V 95. členu se v prvem odstavku besedilo »drugega odstavka 94. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »prvega odstavka prejšnjega člena«.
V 96. členu se v prvem odstavku besedilo »drugega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 94.k člena«.
Besedilo 105. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na 103. člen tega zakona se lahko obdavčljivi preprodajalec odloči, da bo tudi od dobav umetniških predmetov, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci, ki niso obdavčljivi preprodajalci, pri čemer dobava ni bila obdavčena po nižji stopnji v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona, obračunaval DDV od dosežene razlike v ceni.
(2) Obdavčljivi preprodajalec mora obračunavati DDV v skladu s tem členom najmanj dve koledarski leti.
(3) Obdavčljivi preprodajalec obračunava DDV po tem členu od davčne osnove, ki jo določi v skladu s 104. členom tega zakona.«.
V 130.b členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja za vse dobave blaga in storitev, ki jih opravlja znotraj Unije, razen dobav, ki jih opravi v drugi državi članici, v kateri uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v skladu s 94.c členom tega zakona.«.
V 131. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka obsega zneske iz tretjega odstavka 94.a člena tega zakona.«.
Za 137.g členom se dodajo naslov novega 9. podpoglavja in novi 137.h do 137.k člen, ki se glasijo:
(pravila za skupino za DDV)
(1) Davčni zavezanec je lahko hkrati član samo ene skupine za DDV.
(2) Skupina za DDV med svojimi člani imenuje člana, ki zastopa skupino za DDV (v nadaljnjem besedilu: predstavnik skupine za DDV). Predstavnik skupine za DDV je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti skupine za DDV po tem zakonu.
(3) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti se vročajo predstavniku skupine za DDV osebno po elektronski poti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4) Če član skupine za DDV dobavi blago ali opravi storitev osebi, ki ni član te skupine za DDV, se šteje, da blago dobavi ali storitev opravi skupina za DDV.
(5) Če članu skupine za DDV blago dobavi ali storitev opravi oseba, ki ni član te skupine za DDV, se šteje, da je bilo blago dobavljeno ali storitev opravljena skupini za DDV.
(6) Člani skupine za DDV uporabljajo identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV v transakcijah z osebami, ki niso člani te skupine za DDV.
(7) Transakcije med člani skupine za DDV niso predmet DDV.
(8) Prejšnji odstavek se ne uporablja za transakcije med članom skupine za DDV v Sloveniji in njegovim sedežem ali njegovo stalno poslovno enoto v drugi državi.
(9) Za vključitev v skupino za DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima predložene vse obračune DDV, ki jih je bil dolžan predložiti, in plačane vse zapadle obveznosti za DDV;
– ni bil pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja ali bil kaznovan za hujši prekršek v zvezi z DDV;
– ni v postopku zaradi insolventnosti, postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopku prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(10) Davčni zavezanec, ki se pridruži skupini za DDV, uporablja ureditev iz tega podpoglavja najmanj v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.
Davčni organ vodi evidenco davčnih zavezancev iz 5.a člena tega zakona, ki vsebuje identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV in imena oziroma nazive, naslove, davčne številke ter datume vstopa posameznih članov v skupino za DDV in izstopa iz nje.
(vključitev in izključitev članov iz skupine za DDV)
(1) Davčni organ vključi člana v skupino za DDV na podlagi vloge predstavnika skupine za DDV s soglasjem davčnega zavezanca, ki se skupini za DDV pridružuje, in soglasjem obstoječih članov skupine za DDV.
(2) Davčni organ izključi člana iz skupine za DDV:
a) po uradni dolžnosti, če ne izpolnjuje več pogojev iz 5.a in 137.h člena tega zakona,
b) na podlagi vloge predstavnika skupine za DDV s soglasjem člana, ki se izključuje iz skupine za DDV.
(3) Če član skupine ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v skupini za DDV, ki so opredeljeni v 5.a in 137.h členu tega zakona, predstavnik skupine za DDV o tem obvesti davčni organ v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
(4) Pritožba zoper odločbo o izključitvi člana iz skupine za DDV ali zoper odločbo, s katero davčni organ zavrne vstop člana v skupino za DDV, ne zadrži njene izvršitve.
(5) Če predstavnik skupine za DDV preneha obstajati ali izstopi iz skupine, člani skupine za DDV med seboj imenujejo novega predstavnika najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva izstopa predstavnika iz skupine za DDV ali izbrisa predstavnika iz ustreznega registra.
(1) Člani skupine za DDV so solidarno odgovorni za plačilo DDV, ki izhaja iz njihovega članstva v skupini za DDV.
(2) Preveč plačani zneski DDV se vrnejo predstavniku skupine za DDV.«.
V 140. členu se v prvem odstavku za 4. točko doda nova 4.a točka, ki se glasi:
»4.a ne predloži davčnemu organu poročila o opravljenih pridobitvah oziroma dobavah blaga in storitev, za katere je uveljavljal oprostitev na podlagi 41.a člena zakona ali ne predloži poročila v predpisanem roku in na predpisan način oziroma v predloženem poročilu izkaže nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (tretji, četrti ali šesti odstavek 41.a člena);«.
Za 6. točko se dodajo nove 6.a, 6.b in 6.c točka, ki se glasijo:
»6.a na prodajnem mestu ne objavi obvestila s seznamom dobav pridelkov, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov (prvi odstavek 81.a člena);
6.b ne zagotovi popisa začetnih in končnih zalog blaga oziroma popisa obsega prodaje storitev, za prodaje, za katere ne velja obveznost izdajanja računov, ali popisa ne opravi v predpisanem roku (tretji odstavek 81.a člena);
6.c ne zagotovi popisa opravljenih oproščenih finančnih transakcij ali ne zagotovi podatkov o dobavah blaga in storitev iz točke a) šestega odstavka 81.a člena v svojem knjigovodstvu (peti in osmi odstavek 81.a člena);«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. na računu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke ali podatke, ki so v nasprotju z 82. členom, tretjim in četrtim ter šestim do osmim in desetim odstavkom 83. člena, 84.a, 110. ali 116. členom tega zakona;«.
Na koncu 14. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 15. točka, ki se glasi:
»15. v osmih dneh od dneva nastanka spremembe ne obvesti davčnega organa, da član skupine za DDV ne izpolnjuje pogojev za članstvo v skupini za DDV (tretji odstavek 137.j člena).«.
V 141. členu se v prvem odstavku v 5. točki besedilo »prvim in četrtim odstavkom 83. člena« nadomesti z besedilom »prvim, drugim in petim odstavkom 83. člena«.
Za 7. točko se doda nova 7.a točka, ki se glasi:
»7.a ne vodi predpisanih evidenc ali davčnemu organu ne predloži predpisanih evidenc oziroma popravka teh evidenc ali evidenc oziroma popravka evidenc ne predloži v predpisanih rokih ali na predpisan način (prvi do četrti ali peti odstavek 85.b člena);«.
11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV oziroma odbija DDV v nasprotju s 94., 94.b ali 94.k členom tega zakona;«.
Za 11. točko se dodajo nove 11.a do 11.e točka, ki se glasijo:
»11.a porablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici brez predhodnega obvestila davčnemu organu (prvi odstavek 94.c člena);
11.b davčnemu organu ne sporoči spremembe ali prenehanja uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici (prvi ali peti odstavek 94.d člena);
11.c začne uporabljati čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v posamični državi članici prej, kot je določeno v šestem odstavku 94.c člena ali četrtem odstavku 94.d člena;
11.d davčnemu organu ne predloži četrtletnega poročila ali ga ne preloži v predpisanem roku ali navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (prvi do peti ali šesti odstavek 94.e člena);
11.e ne predloži poročila o preseganju letnega prometa ali ga ne predloži v predpisanem roku ali v poročilu navede nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke (prvi do tretji odstavek 94.f člena).«.
Besedilo 141.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 3., 4., 5. in 8. točko prvega odstavka 140. člena ter 1., 2. in 12. točko prvega odstavka prejšnjega člena se za prekršek ne kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če predložijo obračun DDV v skladu z 88.b ali 88.c členom tega zakona ali če predložijo obračun DDV v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora v skladu s 140.a členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS).«.
V 146. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, vključno z natančnejšimi kriteriji in načini uporabe nižjih stopenj DDV, uveljavljanja oprostitev DDV ter načinom vlaganja vlog v elektronski obliki, izda minister, pristojen za finance.«.
Prilogi I in IV se nadomestita z novima Prilogama I in IV, ki sta kot Priloga 1 in Priloga 2 sestavni del tega zakona.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uporaba spremenjenega 73. člena)
(1) Spremenjeni 73. člen zakona se uporablja za prenose presežkov in zahtevke za vračilo DDV, ki se nanašajo na obračune DDV, predložene davčnemu organu za davčna obdobja, ki se začnejo po dnevu začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek spremenjenega 73. člena zakona se presežki DDV, ugotovljeni z obračunom DDV, zapadlim pred dnem začetka uporabe tega zakona, lahko prenašajo v naslednja davčna obdobja do 31. decembra 2029.
(3) Ne glede na drugi odstavek spremenjenega 73. člena zakona lahko davčni zavezanci zahtevke za vračilo presežkov DDV, ki se nanašajo na obračune DDV, predložene davčnemu organu za davčna obdobja, ki so se začela pred dnem začetka uporabe tega zakona, predložijo davčnemu organu do 31. decembra 2029.
(uporaba stopnje DDV pri prehodu na splošno stopnjo DDV)
(1) Za opravljen del dobave pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, za katero se z dnem začetka uporabe tega zakona uporablja splošna stopnja DDV, katere del dobave je opravljen pred dnem začetka uporabe tega zakona, preostali del pa po tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo teh pijač po splošni stopnji DDV. Ne glede na prejšnji stavek pa davčni zavezanec lahko na dan pred začetkom uporabe tega zakona od delnih dobav pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, opravljenih pred dnem začetka uporabe tega zakona, obračuna DDV po nižji stopnji, ki je veljala pred dnem začetka uporabe tega zakona, če je račun za že opravljene dobave izdan najpozneje do 25. dne v mesecu, v katerem se je začel uporabljati ta zakon.
(2) Davčni zavezanec, ki pred dnem začetka uporabe tega zakona prejme celotno plačilo za dobavo pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, za katero se z dnem začetka uporabe tega zakona uporablja splošna stopnja DDV, dobava pa bo v celoti opravljena po tem datumu, obračuna DDV po stopnji, ki velja pred dnem začetka uporabe tega zakona.
(3) Davčni zavezanec, ki pred dnem začetka uporabe tega zakona prejme delno plačilo za dobavo pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, za katero se z dnem začetka uporabe tega zakona uporablja splošna stopnja DDV, dobava pa bo v celoti opravljena po tem datumu, od zneska prejetega predplačila obračuna DDV po stopnji, ki velja pred dnem začetka uporabe tega zakona, od preostalega zneska za plačilo pa po stopnji, ki velja z dnem začetka uporabe tega zakona.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil za dobave pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki kot plačniki DDV.
(rok za uskladitev podzakonskega predpisa)
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz 54. in 146. člena in izda predpis iz enajstega odstavka 83. člena, sedmega odstavka 85. člena, šestega odstavka 85.b člena in tretjega odstavka 94.j člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(spremembi in dopolnitev Zakona o finančni upravi)
V Zakonu o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23 in 47/24 – odl. US) se:
a) v 50. členu za 7. točko doda nova 7.a točka, ki se glasi:
»7.a skupine za DDV,«;
b) v 53. členu:
– naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(vpis pravnih oseb, združenj oseb, ki so brez pravne osebnosti, skupin za DDV in drugih oseb v davčni register)«,
– v prvem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Skupina za DDV se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz prijave za vpis v evidenco skupin za DDV.«.
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se novi šesti odstavek 85. člena in nova 85.b ter 88.d člen zakona začnejo uporabljati 1. julija 2025.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se drugi odstavek 81.a člena zakona v delu, v katerem se nanaša na izjemo od obveznosti izdajanja računov za prodajo storitev preko avtomatov, uporablja od 1. januarja 2026.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nova četrti in peti odstavek 54. člena zakona začneta uporabljati 1. januarja 2026.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se novi 5.a, 78.b, drugi in tretji odstavek 80., 137.h do 137.k ter deseti odstavek 89. člena in spremenjeni prvi odstavek 65. ter prvi in tretji odstavek 79. člena zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2026.
(6) Do začetka uporabe spremenjenega prvega odstavka 1. člena, prvega odstavka 4. člena, prvega odstavka 30.f člena, drugega odstavka 36.a člena, tretjega odstavka 40. člena, prvega in drugega odstavka 47. člena, prvega in drugega odstavka 73. člena, petega odstavka 74.h člena, prvega odstavka 76. člena, drugega odstavka 78. člena, drugega odstavka 81. člena, 83. člena, naslova ter sedmega odstavka 86. člena, 94. člena, prvega odstavka 95. člena, prvega odstavka 96. člena, 105. člena, drugega odstavka 130.b člena, drugega odstavka 131. člena, prvega odstavka 140. člena, prvega odstavka 141. člena, 141.a člena, drugega odstavka 146. člena ter prilog I in IV zakona, se uporabljajo prvi odstavek 1. člena, prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 30.f člena, drugi odstavek 36.a člena, tretji odstavek 40. člena, prvi in drugi odstavek 47. člena, prvi in drugi odstavek 73. člena, peti odstavek 74.h člena, prvi odstavek 76. člena, drugi odstavek 78. člena, drugi odstavek 81. člena, 83. člen, naslov ter sedmi odstavek 86. člena, 94. člen, prvi odstavek 95. člena, prvi odstavek 96. člena, 105. člen, drugi odstavek 130.b člena, drugi odstavek 131. člena, prvi odstavek 140. člena, prvi odstavek 141. člena, 141.a člen, drugi odstavek 146. člena ter prilogi I in IV Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B in 122/23).
Št. 434-02/24-5/26
Ljubljana, dne 28. novembra 2024
EPA 1683-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
