Na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) – ZUreP-3 in 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15, 39/23) je Občinski svet Občine Kočevje na 18. redni seji dne 20. 11. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Gospodarska cona 2020 v Kočevju – GCK20 (del)
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/22) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 71/16, 64/18 in 81/22), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za »del območja Gospodarska cona 2020 v Kočevju – GCK20 (del)« (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 3487.
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. VSEBINA OPPN
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
III. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Kočevje; M 1:5000;
B2 Vplivi in povezave s sosednjimi območji ter prikaz omejitev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:10000;
B3 Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000;
B4 Ureditvena situacija s prerezom; M 1:1000;
B4a Prerezi območja; M 1:1000;
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000;
B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:5000;
B7 Načrt parcelacije; M 1:2000;
B7a Parcelacija zakoličbenih točk; M 1:2000.
C) SPREMLJAJOČE GRADIVO
C1 Poročilo o sodelovanju z javnostjo
C2 Prikaz stanja prostora
C3 Strokovne podlage
C4 Usmeritve nosilcev urejanja prostora
C5 Mnenja nosilcev urejanja prostora
C6 Elaborat ekonomike
C7 Gradivo za pridobitev mnenja ZRSVN za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za del enote urejanja prostora GCK20; Mnenje ZRSVN; in Okoljsko poročilo z Odločbo o sprejemljivosti vplivov plana na okolje
C8 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
C9 Povzetek za javnost
1. Opis prostorske ureditve
(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za nove gradnje objektov na območju OPPN, pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo javnih prometnic, pogoji za priključitev novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI) ter grajeno javno dobro.
(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Predvideno območje je velikost 30,2 ha in zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 310/3, 310/4, 310/5, 310/7, 310/8, 310/10, 311, 312,, 313/4, 313/7, 313/8, 313/9, 313/10, 313/12, 313/14, 313/16, 313/18, 314/10, 314/8, 315/2, 723/24, 723/23, 723/21, 723/12, 723/35, 727, 728/3, 723/44, 723/45, 723/47, 723/49, 723/51, 723/52, 726/2, 726/3, 726/4, 726/5, 728/14 (del), 728/18 (del), 728/19, 728/2, 728/20, 728/21, 729/2 (del) (vse) k. o. 1578 Željne ter 2210/1, 2210/6, 2210/8, 2211/70, 2211/6, 2211/7, 2216/4 (del), 2215/3 (del), 2211/65 (del), 2211/64 (del), 2208/9, 2208/11, 2207/39, 2207/37, 2210/9, 2210/7, 2209/12, 2211/74 (del), 2211/75 (vse) k. o. 1577 Kočevje in 1058 k. o. 1575 Stara Cerkev.
(2) Območje urejanja s tem odlokom se nanaša na severni in zahodni del enote urejanja prostora KV-4-OPPNa.
(3) Območje na zahodu omejuje regionalna cesta Kočevje–Stari Log (R1 214/1156) in obstoječ kompleks tovarne Yaskawa, na severu naselje Gorenje in Klinja vas, na vzhodu kmetijske površine in na jugu obrtna cona Kočevje (območje LIK I, II, III).
(4) Območje urejanja s tem odlokom je v naravi nepozidano območje.
(5) Območje je po namenski rabi prostora opredeljeno kot IG – gospodarske cone, CD – druga območja centralnih dejavnosti, PC – površine cest in PO ostale prometne površine in Gg – območja gozdnih zemljišč.
(6) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.
(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju GJI, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
(2) Izven območja se izvedejo priključki na GJI: priključek na elektro omrežje, vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek, telekomunikacijski priključek.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje je s prometnega vidika dostopno z zahodne strani z regionalne ceste Kočevje–Stari Log (R1 214/1156) pred vstopom v mesto Kočevje.
(2) Gospodarska cona se z sosednjimi območji poveže preko obstoječe in nove prometne mreže. Iz regionalne ceste se izvedejo dva nova priključka (P1 in P2). Iz severne smeri se izvede nov priključek na lokalno cesto LC171031 Željne–Klinja vas–Gorenje (P5) in v južnem delu se izvede nov priključek iz javne poti JP672321 Novomeška cesta–krožno (P6). Znotraj cone se izvedejo interne prometnice, ki omogočajo dostop do posamezne gradbene parcele.
(3) Območje OPPN spada v ekološko pomembno območje (EPO 80000) Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Na območju urejanja ni vodotokov in vodovarstvenih območij (VVO). Na samem območju ni evidentiranih območij ohranjanja narave, se pa na širšem območju nahajata območji Nature 2000 – POO Kočevsko (ID SI3000263) in POV Kočevsko (ID SI5000013).
(4) Na območju ni evidentiranih enot varstva kulturne dediščine, se pa ca. 400 m severozahodno od območja nahaja arheološko območje Gorenje – arheološko najdišče (EŠD 11977).
(5) Območje ni poplavno ogroženo, leži izven razredov poplavne nevarnosti in ni podvrženo plazljivosti in eroziji.
(6) Preko območja OPPN potekata daljnovod DV 110 kV Hudo–Kočevje (med stojnima mestoma SM 108 in SM 110) ter daljnovod DV 110 kV Ribnica–Kočevje (med stojnima mestoma, SM 49A in SM 51). Na območju je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje–RTP Črnomelj.
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalimi površinami
(funkcionalna zasnova območja)
(1) Celotno območje dela OPPN se nameni opravljanju storitvenih, servisnih in proizvodnih dejavnosti.
(2) Območje gospodarske cone je razdeljeno na 19 gradbenih parcel namenjenih gradnji stavb ter na parcele namenjene gradnji transformatorskih postaj, zadrževalnikov voda ter gradnji javnih prometnic, ki omogočajo dostope do vseh parcel namenjenih gradnji stavb za izvajanje dejavnosti.
(3) Za večjo fleksibilnost pozidave je omogočeno združevanje posameznih gradbenih parcel pod pogoji tega odloka.
(4) OPPN je razdeljen na pet karejev, in sicer: kare A, B, C, D in E.
(5) Kare A, B, C, D in E: Kareji predstavljajo nepozidano stavbno zemljišče cone in se jih nameni za izvajanje poslovnih dejavnosti v skladu s tem odlokom. Stavbe in dejavnosti znotraj kareja se izvede kot samostojne objekte in dejavnosti. Promet znotraj karejev A, B, C, D in E se uredi v sklopu manipulacijskih površin posamezne gradbene parcele namenjene gradnji stavb. Vhodi na območje GCK20 cone se izvedejo preko obstoječega glavnega uvoza v cono v južnem delu območja ali preko novih priključkov iz regionalne ceste. Vhodi potekajo skozi dostopno »Cesto A« na jugu območja ter tudi preko dostopnih »Cest C« in »D« in tudi na severu preko obstoječe lokalne ceste Žemlje–Gorenje. Na skrajnem vzhodu se uredi t. i. »povezovalna cesta«, ki povezuje križišče iz lokalne ceste na severu s karejem A in cesto A proti jugu območja in se nadaljuje v »cesto E«. Poleg tega je predvidena tudi »Cesta B«, ki se napaja iz povezovalne ceste. Interni tovorni promet poteka dvosmerno in enosmerno krožno okoli vseh karejev. V sklopu manipulacijskih površin območja A, B, C, D in E se uredijo še parkirišča za tovorna vozila in za osebna vozila. Parkirišča za osebni promet se lahko uredijo v sklopu posamezne parcele. V severovzhodnem delu območja D se lahko izvede tudi višji oporni zid, ki bo omogočil izvedbo dodatnih parkirišč za osebna vozila ter krožni promet tovornim vozilom. Smeri prometnih tokov se uredijo z ustrezno talno signalizacijo. Možna je postavitev pomožnih stavb kot so dodatne nadstrešnice, namenjene zaščiti tovora in blaga pred zunanjimi vremenskimi vplivi, dozidave namenjene tehnološkemu procesu ter tipski objekti (šotori in podobno) namenjeni skladiščenju, pri čemer je potrebno upoštevati določen faktor zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin v skladu s tem odlokom. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli (sončni, fotovoltaični …) za proizvodnjo energije. Na območju je možno urediti tudi samostoječe sončne elektrarne.
(6) Na območju OPPN se uredita dve novi transformatorski postaji TP GCK1 (območje F1) ter TP GCK2 (območje F2). Obstoječa jamborska TP Brunvirt (območje F3) se nadomesti z novo. Jugozahodno od območja OPPN, tik ob javni poti JP672321, se nahaja obstoječa TP Poslovna cona LIK.
(7) Za zadrževanje padavinskih voda ter za uravnavanje in zmanjšanje vpliva pozidave na povečan in pospešen odtok meteorne vode se uredijo trije zadrževalniki. V kareju A se uredi večji zadrževalnik Z3 (volumen max. 8500 m3), v kareju C se uredi zadrževalnik Z2 (volumen max. 4.000 m3) ter v kareju D se uredi zadrževalnik Z1 (volumen max. 600 m3).
(8) Ostalo območje predstavljajo javne prometnice z vzhodno »povezovalno cesto«, ki je prečno povezana z obstoječo regionalno cesto na zahodu. Povezovalna cesta se lahko v nadaljevanju nadgradi v obvoznico Kočevje.
(9) Ob vzhodnem in severnem robu območja OPPN se vzpostavijo zelene bariere z avtohtono zasaditvijo. Območje gozda ob regionalni cesti se ohranja.
(10) Zeleni pas v smeri proti stanovanjskim naseljem se uredi širine 5 do 15 m, ki se ga intenzivno zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovno vegetacijo. Zasaditev se izvedene z neformalno zasnovo, sestavljeno iz pretežno visoke avtohtone vrste z velikimi listnimi ploskvami zasajene najmanj v dveh vzporednih vrstah in grmovne vrste. Zasaditev se izvede na način, da bodo skriti vsi objekti v vseh horizontalnih slojih. Ohranjena mora biti preglednost, skladno s predpisi o prometni varnosti oziroma v pasovih GJI. Izvede se tudi drevesna, grmovna in travnata zasaditev znotraj cone, ki zajema najmanj 10 % površin. Na parkiriščih znotraj cone mora biti zasajeno vsaj eno veliko drevo na 4 parkirna mesta ali srednje veliko drevo na 3 parkirna mesta.
(11) OPPN (del) se nahaja tik ob regionalni cesti I. reda, št. R1-214, na odseku 1156 Kočevje–Stari Log, od km 1,396 do km 1,709 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste. Na širšem obravnavanem območju se nahajata dva cestna priključka iz regionalne ceste P3 in P4. Priključek P3 služi, kot dostop do območja kompleksa Yaskawa, P4 pa je kot dostop do kompleksa Govedoreja Kočevje (GO–KO) Priključka se ohranjata. Preko priključka P3 se v nadaljevanju izvede priključevanje nove gospodarske cone na obstoječo prometno mrežo. Gospodarska cona se na obstoječo prometno mrežo priključuje preko dveh novih cestnih priključkov P1 in P2 s priključitvijo na regionalno cesto R1-214 ter preko dveh novih cestnih priključkov P5 in P6 s priključitvijo na obstoječe občinske ceste.
(12) Zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev odvajanja padavinskih voda iz območja cone, se teren znotraj posameznega kareja uredi v skladu z 12. členom tega odloka.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju dela OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) dovoljeno izvajanje predelovalnih dejavnosti, promet, skladiščenje, oskrba z energijo, in ravnanje z odpadki ter gospodarskih, poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti: trgovine, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.
(vrste dopustnih glavnih objektov in pomožnih objektov)
(1) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih glavnih objektov:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– 125 Industrijske stavbe in skladiščne stavbe,
– 1274 Druge nestanovanjske stavbe (razen 12741).
(2) Na območju OPPN je v sklopu gradbene parcele za gradnjo stavb dovoljena gradnja naslednjih pomožnih objektov (enostavni in nezahtevni objekti), kot so:
– 1242 – garažne stavbe,
– 12745 – vetrolov pred vhodom v glavni objekt, nadstrešnica,
– 2111 – regionalne ceste,
– 21121 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 24205 – ograje (varovalna ograja kot enostavni objekt),
– ekološki otok,
– urbana oprema.
(3) Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje. Lahko je samostoječi ali se glavnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan. Po velikosti ne presega glavnega objekta in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki. Pomožni objekt se lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi glavnega objekta.
(4) Na območju OPPN (del) je prepovedano umestiti: obrate, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega, obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje, zbirne centre za odpadke ter obrate za skladiščenje/predelavo odpadkov.
(vrste dopustnih gradbeno inženirskih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer:
– 2111 Regionalne ceste,
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (samo zadrževalniki …),
– 2153 Sistem za namakanje in osuševanje,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 23022 Hranilniki električne energije,
– 23021 Elektrarne in drugi energetski objekti (sončne elektrarne, fotonapetostne elektrarne do 1 MW),
– 24205 Objekti za preprečevanje zdrsa in ograditev (ograje in oporni zidovi),
– 24206 Odprta skladišča in odprte prodajalne površine,
– 24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);
– rekonstrukcije objektov;
– manjša rekonstrukcija;
– odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;
– vzdrževanje objektov.
2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(lega, velikost ter oblikovanje glavnih objektov)
(1) Glavne in pomožne objekte se locira znotraj posamezne gradbene parcele kareja A, B, C, D in E upoštevajoč minimalne zelene površine iz 15. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 17. člena tega odloka. Objekte se gradi znotraj določene gradbene meje. V grafičnem delu so velikosti načrtovanih stavb prikazane le informativno.
(2) Upravni deli objektov se praviloma locirajo na glavno dostopno javno prometnico, v ozadje oziroma dvoriščno stran pa se locirajo proizvodni del in skladišča.
(3) Maksimalni vertikalni gabarit: gabariti niso enotno predpisani. Upošteva se vertikalni gabarit prevladujočih obstoječih stavb na območju. Predvideni so objekti višine do 15 m. Možna je izvedba visokega pritličja ali drugačna oblika etažnosti, ki je pogojena s tehnologijo proizvodnje. Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo ipd.) lahko višji od maksimalnih dopustnih gabaritov. Ti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. V primeru zasnove objekta kot poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit razgiban.
(4) Na lokacijah pod daljnovodi se maksimalna višina stavbe določi v fazi projektiranja ter v dogovoru z upravljavcem daljnovoda.
(5) Dopustna je ureditev kleti; višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena. Če je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit razgiban.
(6) Kota pritličja: kota pritličja objekta se določi maksimalno 0,5 m nad koto platoja gradbene parcele. Plato se prilagodi višini javne prometnice, iz katere je urejen glavni dostop.
(7) Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik z možnimi manjšimi aneksi. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja. Oblikovno se poudari glavno fasado objekta, kjer se praviloma nahaja tudi glavni vhod v objekt.
(8) Glavni objekt se oblikuje:
– streha: za objekte večjih dimenzij so dopustne ravna strehe, enokapne strehe naklona do 20° ali ločene strehe; z oblikovanim horizontalnim vencem v katerem so višinsko potopljeni elementi strehe, kot so nakloni, eventualna notranja slemena, elementi odvodnjavanja, paneli, strojna oprema ipd. Nad ravnino strehe so lahko nameščene le naprave in ureditve manjšega merila (npr. komunikacijske, klimatske, solarne naprave, fotovoltaika ipd.).
– kritina: primernega materiala glede na tip strehe.
– fasada: različni tipi fasadnih oblog v belih ali svetlih tonih. Glavne fasade ter glavni vhodi se lahko poudarijo z različnimi materiali in/ali barvami v skladu s celostno podobo podjetja.
– Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. Manipulacijske zunanje površine se asfaltirajo.
(lega, velikost ter oblikovanje pomožnih objektov)
(1) Pomožne objekte se locira znotraj posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb upoštevajoč delež zelenih površin iz 15. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 17. člena tega odloka. Odmik od sosednjega zemljišča mora znašati min. 1,5 m (najbolj izpostavljeni del objekta).
(2) Pomožni objekti morajo biti tlorisno podrejeni glavnemu objektu.
(3) Pomožne objekte se maksimalno možno poenoti z oblikovanjem glavnega objekta.
(4) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograja).
(5) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Kočevja.
(lega, velikost ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov)
(1) Gradbeno inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
(2) Fotonapetostne elektrarne z električno močjo pod 1 MW ter ostali paneli se nameščajo na strehe načrtovanih stavb.
(3) Dovoljene so žičnate ali kovinske ograje, vendar morajo biti transparentne. Ograje je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na mejo, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Na območju cone se lahko izvede oporne zidovi višji od 1 m, kot posledica ureditve platojev posamezne gradbene parcele ali izvedbe javne prometnice. Ti so kamniti ali betonski obloženi s kamnito oblogo.
(oblikovanje zelenih površin)
(1) Vzdolž vzhodne meje gospodarske cone se vzpostavi zelena bariera z intenzivno hortikulturno ureditvijo. Prav tako se zelena bariera z gosto avtohtono zasaditvijo vzpostavi v pasu ob lokalni cesti v severnem delu območja OPPN. Zelena bariera se uredi širine 5 do 15 m, ki se jo intenzivno zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovno vegetacijo. Zasaditev se izvedene z neformalno zasnovo, sestavljeno iz pretežno visoke avtohtone vrste z velikimi listnimi ploskvami zasajene najmanj v dveh vzporednih vrstah in grmovne vrste. Zasaditev se izvede na način, da bodo skriti vsi objekti v vseh horizontalnih slojih. Ohranjena mora biti preglednost, skladno s predpisi o prometni varnosti oziroma v pasovih GJI. Izvede se tudi drevesna, grmovna in travnata zasaditev znotraj cone, ki zajema najmanj 10 % površin posamezne gradbene parcele.
(2) Na severozahodnem robu območja se maksimalno ohranja obstoječ pas gozda vzdolž regionalne ceste. V območju gozda se izvede zadrževanje padavinskih voda. Po vkopu zadrževalnika se na površini zadrževalnika in neposredni okolici ponovno vzpostavi gozdna vegetacija. Zagotovljena mora biti kulisa gozda med regionalno cesto in gospodarsko cono. Posek gozda zaradi izvedbe zadrževalnika se lahko izvede še le po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo in izdani ugotovitveni odločbi s strani pristojnega zavoda za gozdove.
(3) Na parkiriščih znotraj cone mora biti zasajeno vsaj eno veliko drevo na 4 parkirna mesta ali srednje veliko drevo na 3 parkirna mesta.
(4) V sklopu posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb se zagotovi najmanj 10 % zelenih površin.
(5) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja cest.
(6) Zasaditve v največji razrasti ne smejo posegati v prosti profil cestnega telesa državne ceste.
(7) V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.
(8) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(9) Pri predvidenem poseku drevja iz točke (2), ki je z Gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Grintovec (2020–2029) opredeljen kot gozd, mora biti pred začetkom gradnje označeno in evidentirano drevje za posek. Drevje za posek označi in evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, skladno s predpisom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Ravno tako se v skladu z zakonodajo o gozdovih drevje lahko poseka šele po pridobitvi dovoljenja za gradnjo in izdani ugotovitveni odločbi. Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila predpisa o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter predpisa o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami tega odloka.
(2) Kare A predstavlja gradbene parcele stavb GP3, GP4 in GP5. Kare B predstavlja gradbene parcele stavb GP6, GP7, GP8, GP9, GP10 in GP11. Kare C predstavlja gradbene parcele stavb GP12, GP13, GP14, GP15, GP16 in GP17. Kare D predstavlja gradbene parcele stavb GP18 in GP19. Kare E predstavlja gradbene parcele stavb GP1 in GP2.
(3) Uredita se tudi dve posebni gradbeni parceli GPYaskava za ureditve kompleksa Yaskave ter GPrtp za ureditve obstoječe razdelilne transformatorske postaje (RTP).
(4) V gospodarski coni se uredijo gradbene parcele transformatorskih postaj. Območje F1 predstavlja gradbeno parcelo GPtp1, kjer se zgradi nova TP GCK1. Območje F2 predstavlja gradbeno parcelo GPtp2, kjer se zgradi nova TP GCK2. Območje F3 predstavlja gradbeno parcelo GPtp3, kjer se zgradi nadomestna TP Brunvirt.
(5) V gospodarski coni se uredijo trije zadrževalniki padavinskih voda. V kareju D se v sklopu gradbene parcele GPz1 uredi zadrževalnik Z1. V kareju C se v sklopu gradbene parcele GPz2.1 in GPz2.2 uredi zadrževalnik Z2. V kareju A se v sklopu gradbene parcele GPz3 uredi zadrževalnik Z3.
(6) Ostali del območja predstavlja gradbeno parcelo javnih prometnic GPc. Gradbena parcela javnih prometnic se lahko poljubno deli glede na faznost gradnje.
(7) V sklopu gradbene parcele javnih cest se uredijo tudi zeleni drenažni jarki za odvodnjavanje cone ter zelene bariere vzdolž vzhodne meje območja cone.
(8) Gradbene parcele namenjene gradnji stavb se lahko združuje pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico in priključitev na javno energetsko in komunalno omrežje. V primeru združevanja parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja.
(9) Združevanje parcel je možno v skladu s HH študijo ter priključevanjem posameznih parcel in cest na posamezne zadrževalnike, v skladu z grafično prilogo Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo GJI (Priloga B5 »Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«).
(10) V primeru drugačnih priključevanj parcel in cest na posamezne zadrževalnike, je treba ponovno preveriti ureditev (združevanje parcel) znotraj modela in novelirati volumensko zasnovo zadrževalnikov.
(11) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo)
(1) Faktor zazidanosti (FZ) gradbenih parcel za gradnjo stavb v gospodarski coni znaša max. 0,60. V zazidano površino se upošteva površina vseh osnovnih in pomožnih stavb.
(2) V sklopu posamezne gradbene parcele za gradnjo stavb je treba zagotoviti min. 10 % zelenih površin.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi.
(javna cestna infrastruktura)
(1) Območje urejanja s tem OPPN se na obstoječo cestno mrežo priključuje preko dveh novih cestnih priključkov na regionalno cesto R1-214, in sicer preko P1 in P2 ter dveh novih cestnih priključkov, ki se priključujeta na obstoječe občinske ceste P5 in P6:
– P1: nov cestni priključek na R1-214/1156 v km cca 1,400
– P2: nov cestni priključek na R1-214/1156 v km cca 1,710
– P5: nov cestni priključek na lokalno cesto LC171031 (Željne–Klinja vas–Gorenje)
– P6: nov cestni priključek na javno pot JP672321.
(2) Pri načrtovanju novih cestnih priključkov se upošteva prometno analizo, ki se v fazi projektiranja novelira. Oba nova križišča na regionalni cesti (P1 in P2) se uredita kot klasična trikraka križišča. Ob vozišče regionalne ceste se umestijo površine za pešce in/ali kolesarje.
(3) Prometna mreža znotraj cone povezuje vse kareje in je razdeljena na prečne ceste A, B, C in D, ki povezujejo regionalno cesto s povezovalno cesto, cesto E v južnem delu ter povezovalno cesto, ki povezuje prečne ceste in poteka vzdolž vzhodnega roba območja OPPN.
(4) Cesta A: poteka v nadaljevanju javne poti JP672321, kjer se uredi novo trikrako križišče (območje P6) do nove povezovalne ceste, kjer se uredi novo krožišče.
(5) Cesta B: poteka polkrožno od povezovalne ceste do ceste C.
(6) Cesta C: povezuje regionalno cesto (priključek P1) ter povezovalno cesto.
(7) Cesta D: povezuje regionalno cesto (priključek P2) ter povezovalno cesto.
(8) Cesta E: poteka v podaljšku povezovalne ceste v smeri proti jugu.
(9) Povezovalna cesta: uredi se vzdolž vzhodne meje cone in poteka od ceste E do lokalne ceste LC 171031 (priključek P5) in med sabo povezuje prečne ceste A, B, C in D.
(10) Vzdolž lokalne ceste LC 171031 Željne–Klinja vas–Gorenje se izvede enostranski pločnik.
(11) Vse javne prometnice znotraj gospodarske cone morajo biti projektirane za merodajno vozilo – tovorno vozilo s priklopnikom. Širina vozišča mora biti min. 2 x 3 m z ustreznimi razširitvami ter enostranskim pločnikom širine vsaj 1,70 m.
(12) Na posamezno gradbeno parcelo se lahko uredi en glavni dostop namenjen predvsem obiskovalcem in zaposlenim ter en gospodarski dostop namenjen predvsem tovornim vozilom. Glavni dostopi dveh sosednjih gradbenih parcel naj se združujeta.
(13) Parkiranje in obračanje vseh vrst vozil se mora vršiti v sklopu posamezne gradbene parcele. Vzvratno vključevanje vozil na javno prometnico je prepovedano. Če je gradbena parcela varovana z zapornico je treba zapornico locirati tako, da je vsaj enemu tovornemu vozilu omogočena ustavitev pred zapornico v sklopu gradbene parcele. Ustavljanje in parkiranje vozil na javni prometnici je prepovedano.
(14) Pri projektiranju cestnih priključkov na javne ceste se mora upoštevati preglednostni trikotnik in izračunati preglednostno razdaljo. V polju preglednosti ob križiščih, v krivinah in priključkih na javne ceste ni dovoljeno postavljati ovir ter zasajevati zelene meje, drevje, grmovnice ali podobno, kar bi lahko oviralo preglednost in ogrožalo prometno varnost.
(15) V sklopu posamezne gradbene parcele se v skladu s tehničnimi normativi, zagotovi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter tovorna vozila.
(16) Vse javne prometnice se morajo ustrezno odvodnjavati. Za ta namen se vzdolž prometnic uredi cestna padavinska kanalizacija, ki se odvodnjava v zadrževalnike (Z1, Z2 in Z3). Za prelivanje viškov padavinskih voda iz cestišča in gradbenih parcel se, vzdolž javnih prometnic, izvedejo zeleni drenažni jarki, ki se povežejo z zadrževalniki. Potencialno onesnažene padavinske vode se morajo predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
(17) Vse javne prometne površine se opremijo z javno razsvetljavo, ki se napaja iz obstoječih in novih transformatorskih postaj.
(18) Investitor (lastnik posamezne gradbene parcele) na katerih se predvidi stojno mesto DV stebrov, poskrbi za zadostno manipulativni prostor za njihovo postavitev.
Z vidika obstoječe javne železniške infrastrukture območje OPPN leži izven območij obstoječe javne železniške infrastrukture, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na obravnavanem območju nima že načrtovanih investicij v razvoj javne železniške infrastrukture.
(področje letalskega prometa)
(1) Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri posegih v prostor potrebno upoštevanje omejitev, kot izhajajo iz zakonodaje o letalstvu.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila zunaj cone letališča povezana z ovirami za zračni promet:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(3) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(4) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je treba za lokacijo oziroma izgradnjo takega objekta pridobiti ustrezno mnenje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Tak objekt je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(1) Za potrebe gospodarske cone je treba zgraditi novo javno vodovodno omrežje, ki se bo napajalo iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja v neposredni bližini cone. Točke priključitve so možne v južnem delu cone pri cesta A, vzhodno od kompleksa Yaskawa ter na območju lokalne ceste LC171031.
(2) Novo vodovodno omrežje je predvideno v koridorju javnih prometnic.
(3) V fazi projektiranja se na podlagi izdanih projektnih pogojev upravljavca javnega vodovodnega omrežja predvidi novo javno vodovodno omrežje. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje zahteve:
– preveriti hidravliko obstoječega omrežja na katerega se bo navezovalo novo omrežje in ugotoviti ali obstoječe vodovodno omrežje zagotavlja dodatne količine vode in predpisane tlake za normalno funkcioniranje tako obstoječe kot nove gospodarske cone. Na podlagi preveritve podati ustrezne tehnične rešitve, ki se jih natančno obdela v projektni dokumentaciji;
– za vodovodne cevi DN 80 ali večje uporabiti nodularno litino, za vodovodne cevi manjšega profila (< DN 90) pa PE cevi;
– dela na obstoječem javnem vodovodnem omrežju (prevezave) lahko opravlja le upravljavec vodovodnega omrežja;
– stroške prestavitve, poglobitve, zamenjave, zaščite ali odprave poškodb nastalih na obstoječem javnem cevovodu bremenijo investitorja gradnje, ki škodo povzroči;
– pri projektiranju upoštevati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kočevje ter tehnični pravilnik.
(4) Za posamično gradbeno parcelo se izvede vodovodni priključek. Na vedno dostopnem mestu se izvede vodomerni jašek. V fazi projektne dokumentacije se glede na porabo vode v objektu določi profil priključne cevi in vodomera. Upoštevati je treba predpis, da vodovodni priključek ne sme biti daljši od 50 m. Pri projektiranju hišnih priključkov je potrebno upoštevati tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Kočevje.
(5) Na območju gospodarske cone se predvidi javno hidrantno omrežje. V fazi projektiranja je treba na podlagi hidravličnega izračuna preveriti obstoječe in predvideno omrežje in na podlagi tega določiti kakšne količine požarne vode se lahko zagotavljajo.
(6) Končno količino požarne vode in tlake, ki se bojo zagotavljali iz javnega vodovodnega omrežja mora projektant v fazi izdelave projektne dokumentacije uskladiti z upravljavcem vodovoda.
(7) Zunanje in/ali notranje hidrantno omrežje potrebno zaradi namena stavbe, ki ni del javnega vodovodnega omrežja in se smatra kot interno omrežje. To omrežje mora biti pod meritvijo. Stroške omrežnine in vodarine nosi lastnik internega omrežja.
(visokonapetostno elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju gospodarske cone se nahaja visokonapetostno elektroenergetsko omrežje.
(2) Jugozahodno od območja OPPN se nahaja RTP 110/20 kV Kočevje. Iz RTP v smeri severa potekata dva daljnovoda, in sicer:
– DV 110 kV Ribnica–Kočevje in
– DV 110 kV Hudo–Kočevje.
(3) Od RTP Kočevje do RTP Črnomelj je s sprejeto Uredbo o državnem prostorskem načrtu načrtovan nadzemni daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje–RTP Črnomelj.
(4) Pri projektiranju in gradnji na območju gospodarske cone se upoštevajo varovalni pasovi obstoječih in načrtovanih 110 kV daljnovodov, ki jih določa 112. člen Energetskega zakona (EZ-2) (Uradni list RS, št. 38/24). Skupna širina varovalnega pasu 110 kV daljnovoda znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno os osi DV). Za vsak poseg v varovalni pas daljnovoda je v skladu z energetskim in gradbenim zakonom treba pridobiti projektne pogoje ter pozitivno mnenje upravljavca tangiranega elektroenergetskega voda.
(5) V varovalnem pasu elektroenergetskih omrežij, se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(6) Pri umestitvi in projektiranju objektov ter glede višin objektov v in ob varovalnem prostoru daljnovodov je treba v nadaljnjih fazah projektiranja upoštevati zahteve Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev nadzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov izmenične napetosti 1 kV do 400 kV, Pravilnik o pogojih in omejitvah gradnje, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10, 17/14 – EZ-1 in 38/24 – EZ-2), standardov SIST EN 50341-1:2013 in SIST EN 50341-2:21:2023 ter Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2). Varnostne višine in varnostne oddaljenosti morajo ustrezati zahtevam standardov.
(7) V OPPN je treba zagotoviti zadostni prostor za postavitev stebrov, izvedbo ozemljitev in izvedbo dostopnih poti. Dostopne poti do SM1, SM2, SM3 in SM4 se izvedejo v skladu z državnim prostorskim izvedbenim aktom oziroma v primeru, da bodo ureditve načrtovane z OPPN že izvedene, se dostopne poti do daljnovodnih stebrov uredijo v skladu z OPPN. Neoviran dostop do obstoječih in predvidenih stojnih mest daljnovodnih stebrov na območju OPPN mora biti vedno zagotovljen.
(8) V fazi izdelave projektne dokumentacije oziroma pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, mora investitor skleniti služnostno pogodbo za gradnjo, obratovanje in rekonstrukcijo daljnovoda 2 x 110 kV RTP Kočevje–RTP Črnomelj s stojnimi mesti in dostopnimi potmi z investitorjem in upravljavcem daljnovoda.
(9) Pri projektiranju se upošteva določila predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, določila predpisa o tehničnih pogojih za graditev nadzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov izmenične napetosti 1 kV do 400 kV in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila, slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002) ter slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti.
(10) Za vsako priključitev na 110 kV prenosno elektroenergetsko omrežje si mora uporabnik skladno z določili predpisa o oskrbi z električno energijo pridobiti soglasje za priključitev.
(11) Upoštevati je treba potek ozemljitev, ki so lahko položene do 25 m od posameznega daljnovodnega stebra. Vsa dela se spelje tako, da se ne poškoduje te ozemljitve. Vsa eventualna križanja z ozemljili se izvedejo pod pravim kotom z ustrezno izolacijo na mestu križanja, vertikalne oddaljenosti minimalno 0,5 m. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je treba nemudoma obvestiti upravljavca elektro voda ter poškodbo odpraviti v njihovi prisotnosti.
(12) Za vsa mesta, kjer bodo dela križala ozemljila je investitor oziroma izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti upravljavcu elektro voda. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika upravljavca. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je treba izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. Upravljavec elektro omrežja ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema.
(13) Pri načrtovanju se upošteva določila predpisa o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. Pred pričetkom gradnje v neposredni bližini visokonapetostnih daljnovodov oziroma stebrov, se obvesti upravljavca. Investitorja oziroma izvajalca del se zadolži, da poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.
(14) V območjih visoke napetosti, v katerih obstaja možnost induciranja napetosti zaradi elektrostatičnih in elektromagnetnih vplivov, se kovinske odre, dvigala, transportna sredstva in ostale dolge vodljive predmete začasno ozemlji z bakrenim vodnikom preseka 16 mm2, zaradi odvajanja induciranih napetosti.
(15) Zagotovi se zaščita objekta v primeru nastanka kratkega stika na daljnovodu ali v primeru indukcije, udara strele oziroma atmosferskih praznitev, zato se pločevino, kovinske in žičnate ograje, protihrupni zid, nosilce javne razsvetljave, betonsko armaturo ter ostale kovinske predmete ustrezno ozemlji. Nosilci javne razsvetljave morajo biti odmaknjeni od najbližjega tokovodnika skladno z veljavno zakonodajo, omogočena mora biti varna zamenjava svetilnih teles. Ozemljitveni sistem daljnovoda in ozemljitveni sistem predvidenih objektov morajo biti ločeni.
(16) Daljnovodne stebre, ki se nahajajo v bližini predvidenih objektov se zavaruje pred naletom vozil.
(17) V primeru približevanja predvidenega objekta posameznim stojnim mestom daljnovoda se upošteva statično stabilnost stebrov, izvede potrebne zaščite ter predviden izkop v najkrajšem času zasuje.
(18) Zagotovi se, da bo vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov, omogočen neoviran dostop do kablovoda ter daljnovoda in vseh stojnih mest na obravnavanem področju in ob kateremkoli času.
(19) Skladno s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, je investitor/lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti s sistemskim operaterjem.
(srednje in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju gospodarske cone se nahaja srednje in nizko napetostno elektro omrežje.
(2) Jugozahodno od območja OPPN se nahaja RTP 110/20 kV Kočevje. Iz RTP v smeri severa potekajo srednjenapetostno kablovodi ter v smeri vzhoda štirje 20 kV daljnovodi.
(3) Obstoječi štirje 20 kV daljnovodi, ki potekajo v smeri vzhoda, se na območju gospodarske cone opustijo, demontirajo in kablirajo v skladu s pogoji upravljavca.
(4) Za električno napajanje gospodarske cone je predvidena izgradnja treh transformacijskih postaj z možnostjo vgradnje transformatorjev do 630 kVA. Nadomestna transformatorska postaja TP Brunvirt se vključi na SN izvod J20 DV 20 kV strelišče. Transformatorski postaji TP GCK1 in TP GCK2 se vzankata v obstoječi SN izvod J21 KB 20 kV Yaskawa. V primeru večjih energetskih potreb se predhodno opravi elektroenergetska analiza napajanja z novim SN izvodom iz RTP Kočevje in vzankanjem na obstoječi SN izvod J21 KB 20 kV Yaskawa.
(5) TP GCK1 se locira ob cesti B, TP GC2 se locira v zeleni pas ob povezovalni cesti. Transformatorskim postajam se določi gradbena parcela (GPtp1 in GPtp2). Ob TP se zagotovi parkiranje in obračanje vzdrževalnega vozila.
(6) Pri projektiranju in gradnji na območju gospodarske cone se upoštevajo varovalni pasovi obstoječih in načrtovanih kablovodov. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje transformatorske postaje in znaša:
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
– za transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(7) Za vsak poseg v varovalni pas elektro voda je v skladu z gradbenim zakonom treba pridobiti projektne pogoje ter nazadnje pozitivno mnenje upravljavca elektro voda.
(8) Na celotnem območju je predvidena izgradnja nove kabelske kanalizacije za potrebe srednje in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Število in tip cevi, natančne lokacije in dimenzije kabelskih jaškov se obdelajo v fazi priprave projektne dokumentacije.
(9) Meritve električne energije za posamezne objekte se predvidijo v prostostoječih omaricah na stalno dostopnih mestih na posameznih parcelah v bližini predvidenih kabelskih jaških (KJ) ali v bližini TP v primeru odjema nad 130 kW (odjem na NN zbiralkah). Za večje moči od 130 kW se predvidijo meritve na srednjenapetostnem nivoju in s tem izgradnja dodatnih lastnih transformatorskih postaj s priključnimi srednjenapetostnimi kablovodi, ki bodo v lastništvu posameznih investitorjev.
(1) Območje gospodarske cone ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Najbližja javna kanalizacija za odvodnjavanje odpadne vode (fekalna kanalizacija) se nahaja ob regionalni cesti R1-214/1156 Kočevje–Stari log južno od kompleksa Yaskawa. Padavinske vode iz okoliških objektov so speljane v lastna ponikovalna polja. Ob kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo vzhodno in jugovzhodno od gospodarske cone, potekajo odvodni jarki.
(2) Za območje OPPN je izdelana Hidrološko – hidravlična študija s predlogi konkretnih rešitev za območje OPPN GCK20, št. P562/23, avgust 2023, izdelal: Inštitut za vodarstvo, d. o. o., Ljubljana.
(3) Na območju gospodarske cone se izvede ločen sistem odvodnjavanja odpadnih voda s končno dispozicijo v Čistilni napravi Kočevje ter padavinskih voda z izpusti preko novih odvodnih jarkov in zadrževalnikov v obstoječe površinske odvodnike.
(4) Dodatno se vzdolž meteorne kanalizacije uredijo še tretji sistem – sistem odprtih zelenih drenažnih jarkov.
(5) V sklopu prometnega koridorja se izvede nova kanalizacija za odvajanje odpadnih voda na katero se priključijo načrtovane stavbe znotraj gospodarske cone. Kanalizacija se priključi na obstoječ javni fekalni kolektor južno od kompleksa Yaskawa.
(6) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda – brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V enakem smislu zadrževalnega sistema je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih vod (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.
(7) Vzdolž javnih prometnic znotraj gospodarske cone se uredijo zeleni drenažni jarki z namenom, da se vanje stekajo čiste padavinske vode s streh stavb in viški padavinske vode cestne kanalizacije. V zelene odvodne jarke se steka padavinska voda pri padavinskih dogodkih s povratno dobo večjo od projektirane. Cestna padavinska kanalizacija in zeleni drenažni jarki se povežejo z zadrževalniki, ki se jih uredi v sklopu kareja A, C in D. S tako ureditvijo so preprečeni hipni odtoki padavinskih voda v podtalje hkrati pa jarki zaradi poraščenosti z rastlinami in sposobnostjo infiltracije pripomorejo k večji kvaliteti vode pri iztoku.
(8) Potencialno onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin posamezne gradbene parcele se predhodno očistijo v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj, ki se jih locira znotraj gradbene parcele. Lovilci olj morajo ustrezati ustreznim standardom s tega področja in se morajo tudi redno pregledovati in vzdrževati.
(9) Parkirišča za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev je treba v čim večji meri ohranjevati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali (npr. zatravitev, travne plošče, prodniki ipd.). Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(10) Zeleni drenažni jarki niso strogo omejeni z dimenzijami, zato so lahko umeščeni tako v ožje kot širše pasove vzdolž javnih prometnic. Jarki morajo biti ustrezne globine (ca. 0,5 m) z majhnimi nakloni brežine (ne več kot 1:3). Zeleni drenažni jarki morajo zagotavljati povezanost s prometnicami. To pomeni, da v primeru preplavljanja jaškov na prometnicah zaradi premajhne prevodne sposobnosti podzemnega meteornega sistema, pride do iztoka teh voda proti zelenim drenažnim jarkom, ki se morajo prvi napolniti z vodo. Slednje se zagotovi z lokacijo in usmeritvijo iztokov iz jaškov (proti zelenim drenažnim jarkom) ter prečnim sklonom ceste, kjer mora biti tudi prekinjen robnik ceste, da se lahko višek voda iz »kritičnih« jaškov prelije neposredno na območje zelenih drenažnim jarkov. Zagotovitev funkcioniranja zelenih drenažnih jarkov se lahko zagotovi tudi s tem, da se jaške meteorne kanalizacije načrtuje na trasi zelenih drenažnih jarkov kar pomeni, da se ob prelitju jaškov voda neposredno razlije na predvideno območje zelenih drenažnih jarkov.
(11) Pri načrtovanju se upošteva t. i. višinski koncept gradnje, ki sledi, da se najnižje načrtuje zelene površine in zelene drenažne jarke, nato prometnice (+ 0.5 m), nato dvorišča z manipulativnimi površinami (+ 0.25 m) in najvišje pritličje objektov (+ 0.25 m). Slednje je pomembno predvsem v primerih visokih intenzitet dežja, ko bo prevodna sposobnost meteornega sistema in tudi zelenih drenažnih jarkov presežena.
(12) Vzdolžni in prečni padec cest mora biti usmerjen stran ob načrtovane in obstoječe urbanizacije, pretežno proti načrtovanim zelenim drenažnim jarkom in zadrževalnikom meteornih voda. Ravno tako na uvoze iz cest v morebitne podkletene garaže.
(13) Na območju gospodarske cone se uredijo trije zadrževalniki (Z1, Z2 in Z3) zaradi preprečevanja hipnega odtoka padavinskih voda v podtalje. Območje zadrževalnikov se lahko uredi koti parkovna ureditev, kjer je ob nizkem vodostaju možno območje uporabiti za različne aktivnosti in počitek zaposlenih (ureditev pešpoti, postavitev urbane opreme, avtohtona zasaditev ipd.). Del zadrževalnika Z2 se uredi na območju obstoječega gozda pri čemer je treba upoštevati pogoje pristojnega zavoda za gozdove.
(14) Morebitni viški vode iz zadrževalnikov se speljejo v bližnje površinske odvodnike/jarke in gozdne površine.
(15) Maksimalni volumni zadrževalnikov:
– Z1: 600 m3;
– Z2: 4.000 m3;
– Z3: 8.500 m3.
(16) Čisto padavinsko vodo iz strehe stavbe se lahko zbira v rezervoarjih deževnice. Vodo se lahko ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se preko interne kanalizacije spelje v zelene drenažne jarke.
(17) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi.
(18) Organizacija gradbišča mora biti takšna, da bodo zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na širšem območju OPPN je zgrajeno telekomunikacijsko omrežje. Trasa elektronskih komunikacij poteka vzdolž regionalne ceste. Gospodarska cona se priključi na obstoječe TK omrežje.
(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V fazi projektiranja je treba izdelati načrt zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja in projekt priključka za predvideno novogradnjo ter pridobi mnenje upravljavca TK omrežja k projektnim rešitvam.
(3) Pri projektni rešitvi se upošteva izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe kabelske kanalizacije in kablov.
(4) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljavec TK omrežja.
(1) Na območju OPPN se v sklop javne prometne površine, tik ob prometnicah ali transformatorskih postajah, uredijo ekološki otoki. Posamezni ekološki otok se opremi z ustreznimi posodami (število, tip in velikost določi upravljavec) za ločeno zbiranje odpadkov. Ob ekološkem otoku se izvede plato za komunalno vozilo.
(2) V sklopu posamezne gradbene parcele se uredi mesto za odpadke, ki mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa.
(3) Mesto za odpadke mora biti od odjemnega mesta kamor se pripelje komunalno vozilo oddaljeno maksimalno 5 m.
(4) Odpadki, ki bodo nastajali pri izvajanju dejavnosti se morajo zbirati ločeno v ustreznih posodah/kontejnerjih v sklopu posamezne gradbene parcele in jih redno predajati pooblaščenim zbirateljem oziroma predelovalcem teh odpadkov.
(5) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.
(6) Izvajati je treba naslednje dodatne omilitvene ukrepe glede ravnanja z odpadki v času gradnje:
– določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico;
– za odvoz viškov zemljine mora poskrbeti izvajalec gradbenih del za odvoz na stalno deponijo, medtem ko se za odvoz manjše količine gradbenih odpadkov lahko prepusti v zbirnem centru izvajalca javne službe in je določen v Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 50/15 s spremembami). Ostale količine je potrebno določiti s pooblaščenim izvajalci za tovrstne odpadke v Občini Kočevje;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov; nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki);
– zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;
– izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi, ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vodja gradbišča oziroma druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja ter na osnovi tega se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo;
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v času gradnje in tudi v času obratovanja v tla, podtalje;
– ravnanje z odpadki v času gradnje in obratovanja v skladu s predpisi o odpadkih ter občinskim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 50/15 s spremembami);
– nevarne odpadke iz opravljanja dejavnosti mora povzročitelj shraniti v ustrezno embalažo na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddati pooblaščeni organizaciji.
(1) V južnem delu območja gospodarske cone, na križišču javne poti (P6), poteka toplovodno omrežje.
(2) Gospodarska cona se lahko opremi z javnim toplovodnim omrežjem.
(3) Trase novega toplovodnega omrežja se načrtujejo znotraj koridorja javnih prometnic ter po pogojih upravljavca toplovodnega omrežja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Na območju OPPN ni enot varstva kulturne dediščine, se pa ca. 400 m severozahodno od območja nahaja arheološko območje Gorenje – arheološko najdišče (EŠD 11977).
(2) Pri zemeljskih delih je treba omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega nadzora.
(3) Investitor/odgovorni vodja mora zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora, o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana. Obvestiti mora vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
(1) Vsi obrati, ki jim bo dodeljeno, prodano zemljišče v GCK20, morajo predložiti presojo vplivov na okolje (hrup, zrak, voda ipd.), vse v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 56/17, 105/20 in 44/22).
(2) Na območju OPPN, ki ga ureja ta odlok, je prepovedano izvajanje dejavnosti obratov večjega tveganja, ki so med te obrate uvrščeni skladno z določbami Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(3) Na območju dela OPPN, ki ga ureja ta odlok, je prepovedano izvajanje dejavnosti, pri katerih njihovo obratovanje povzroča moteče emisije hrupa, vibracije, prašnih delcev v času od 22. do 6. ure in ob vikendih ter dela prostih dnevih v skladu z Uredbo mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18).
(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov, ob njemu ni vodotokov, vodnih ali priobalnih zemljišč, ni območij razredov poplavne nevarnosti, ni opozorilnih območij zaradi erozije ali plazljivosti in tudi ne vodovarstvenih območij.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje in v času obratovanja. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.
(4) Načrtovanje in izvedba OPPN ne sme poslabšati odtočnih razmer območja, ne sme poslabšati stanja površinskih in podzemnih voda in ne sme onemogočiti varstvo pred škodljivim delovanjem voda na predmetnem in širšem območju.
(5) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov se pri umeščanju dejavnosti upošteva prepoved neposrednega odvajanja odpadnih voda v podzemne vode. Le-te se odvaja v Čistilno napravo Kočevje.
(6) Z načrtovanjem in ustrezno izvedbo in vzdrževanjem območja OPPN, objektov in ureditev okolice je treba ustrezno preventivno preprečiti možnost vnašanja onesnaževal v podzemno vodo.
(7) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
(8) Na območju se upoštevajo omilitveni ukrepi za preprečevanja vsakršnega izlitja ali ponikanja onesnaževal (industrijske odpadne vode, padavinske odpadne vode, gasilna voda, nevarne snovi v primeru delovnih nesreč ipd.) v podzemne vode. Skladišča okolju nevarnih snovi, deponije odpadkov, proizvodne dejavnosti z močno obremenjenimi industrijskimi vodami in podobne dejavnosti, ki so potencialno nevarne za vodno okolje, niso dopustne.
(9) Prometne ceste, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo bi utrjene, odvodnjavanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti utrjene, odvodnjavanje s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov in lovilcev olj.
(10) Za zaščito podzemne vode se upošteva še dodatne omilitvene ukrepe:
– Ustrezno predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo.
– Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo).
– Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah.
– Skladiščenje eventualnih nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v podzemno vodo.
– Meteorno vodo s povoznih površin se dodatno očisti preko lovilcev olj in vodijo v zadrževalnik.
– Vsi lovilci olj morajo ustrezati ustreznim standardom s tega področja in se morajo tudi redno pregledovati in vzdrževati.
– Pri projektiranju je treba, glede na predvideno posamezno gradnjo in predvsem na predvideno dejavnost (in delovne postopke pri obratovanju), ki se bodo opravljala na posamezni gradbeni parceli, jasno razmejiti na manipulativne asfaltne površine (na katerih se padavinska voda ali morebitne razlite tekočine kontrolirano zbira in prečiščuje v čistilnih sistemih, zlasti lovilci olj) od površin namenjenih za parkiranje tehnično brezhibnih osebnih površin zaposlenih in obiskovalcev. Preprečiti je treba razlivanje voda iz manipulativnih površin na ostale površine in morebitno parkiranje in manipuliranje z vozili, za katere je predviden dostop zgolj do manipulativnih površin.
(11) Za zaščito pred onesnaženjem s požarnimi vodami se upošteva še dodatne omilitvene ukrepe:
– Preskrba s požarno vodo bo odvisna od kapacitete obstoječega javnega vodovodnega omrežja in bo določena s projektno dokumentacijo. Na hidrantnem omrežju bodo zagotovljeni le taki pretoki in tlaki, kot to dopušča obstoječe javno vodovodno omrežje.
– Znotraj območja urejanja se uredi zankasta hidrantna mreža z ustreznim številom in razporeditvijo hidrantov, ki se določi v fazi dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
– Požarno vodo se lahko zagotovi tudi z zbiranjem padavinske vode na obravnavanem območju ali kot bazeni gasilne vode ali z izgradnjo internega hidrantnega sistema.
– Pri načrtovanju in projektiranju objektov in ureditev je treba z vidika varstva voda ustrezno obravnavati tudi odpadne požarne vode, ki nastajajo ob gašenju. Kjerkoli obstaja verjetnost, da se lahko ob požaru in gašenju v okolje sproščajo nevarne snovi, (ki obremenijo požarno vodo), je treba zagotoviti zadržanje požarnih voda na mestu gašenja (v objektih so to najnižji deli stavb, kleti, ki morajo biti zgrajene vodo-nepropustno, kot lovilna skleda, odporna na negativne vplive eventualnih nevarnih snovi v požarni vodi. Ureditev kot zadrževalni sistem – lovilna skleda – brez odtokov, nepropustna, odporna na vse snovi, ki se nahajajo v njej, dovolj, velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin). Le tako se lahko zagotovi ustrezen predhodni monitoring odpadne požarne vode in presojo, ali se lahko odvede v kanalizacijo ali zaradi onesnaženosti zahteva posebno obravnavo.
(12) Za zaščito tal je treba upoštevati tudi dodatne omilitvene ukrepe, v zvezi z ravnanjem z industrijskimi odpadnimi vodami:
– Ustrezno predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo.
– Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo).
– Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje ali za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah.
– Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
– V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le-te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v javni kanalizacijski kolektor za odvajanje odpadne vode, s končno dispozicijo v čistilni napravi.
– Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost, robniki, ustrezni padci itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površinske ali podzemne vode ali v tla.
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
(3) Za varstvo zraka se upošteva še naslednje omilitvene ukrepe:
– omilitveni ukrepi za čas gradnje: v sušnih in vetrovnih dneh je potrebno na gradbišču omejiti manipulacijo z zemeljskim izkopom in sipkim gradbenim materialom ali pa sipek gradbeni material ustrezno obdelati proti prašenju (škropljenje z vodo);
– suhe sipke gradbene materiale in suh zemeljski izkop je potrebno med odstranjevanjem ter prekladanjem vlažiti, da se prepreči prašenje;
– na gradbišču je treba določiti odgovornega nadzornika gradnje, ki mora tekom gradbenih del preverjati skladnost izvajanja zakonodajnih in dodatnih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisij delcev iz gradbišča;
– omilitveni ukrepi za in med obratovanjem: proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju cone morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale emisije v zrak, skladno z pravilnikom, ki opredeljuje prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za dejavnost po 126. členu Zakona o varstvu okolja;
– izdelava strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave, skladno s 45. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/80, 61/09, 50/13, 44/22 – ZVO-2 in 48/22) – če za obratovanje naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave;
– pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za napravo po Direktivi o industrijskih emisijah.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Vir nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja lahko predstavljajo obstoječe in predvidene transformatorske postaje znotraj cone, iz katerih je predvideno napajanje novih stavb na območju cone. Vir elektromagnetnega sevanja predstavljajo tudi daljnovodi.
(2) V varovalni pas elektroenergetskih vodov se lahko posega z upoštevanjem:
– Pravilnika o pogojih in omejitvah gradnje, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10, 17/14 – EZ-1 in 38/24 – EZ-2) in
– Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2).
(3) Območje spada v II. stopnjo varstva pred sevanjem (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti), skladno s predpisom o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(4) Za razsvetljavo zunanjih površin gospodarske cone in vseh javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) Za varstvo pred elektromagnetnimi sevanji se upošteva še naslednje omilitvene ukrepe v času gradnje:
– obseg gradbišča naj bo čim bolj omejen na površino potrebno za postavitev temelja in naj čim manj posega v okoliško vegetacijo,
– pred pričetkom gradnje se morajo natančno določiti območja deponij za odlaganje odvečnega materiala in gradbenih odpadkov, ki jih je potrebno ob koncu gradnje ustrezno sanirati,
– med gradnjo naj se za dostop do gradbišč uporabljajo izključno za ta namen predlagane dostopne poti, ki se morajo pred tem ustrezno urediti. Pri tem je potrebno paziti na čim bolj omejene poseke gozdne in še posebno obvodne vegetacije,
– sprotno sanacijo med gradnjo prizadetih površin in celovito sanacijo po končanem posegu,
– v območjih (karejih), kjer potekajo 110 kV daljnovodi, se upošteva t. i. višinski varnostni razmik od višine objektov (stavb, zgradb) do nadzemnega voda daljnovoda.
(6) Predlog ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov v času obratovanja
– razsvetljavo cest in javnih površin se osvetlitev v izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico, ne prepuščajo UV svetlobe;
– drogovi javne razsvetljave se izvedejo v najnižji možni višini;
– izvede se najmanjše možno število drogov javne razsvetljave;
– uvede se uporaba senzorjev;
– omeji se ura osvetljevanja;
– svetlobni reklamni napisi niso dovoljeni;
– pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja;
– za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih;
– pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati naslednje ciljne vrednosti, ki izhajajo iz predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja: letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh;
– vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom;
– vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije, namenjene razsvetljavi na prostem, je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje. Predvidijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v V- spektru;
– v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči in z minimalnim sojem (če ga je mogoče regulirati), ki je potreben za zagotavljanje osvetljenosti za varnost;
– obratovalni čas razsvetljave mora biti odvisen od dnevne svetlobe in uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije se za nekatera zunanja območja določijo časovni okvirji obratovanja razsvetljave;
– uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu, ni dopustna;
– povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovnih stavb, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja;
– povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti: 0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti.
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju ter občinskim prostorskim načrtom, območje gospodarske cone, spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Podrobnejša ravnanja in obveznosti v zvezi z okoljskim hrupom so opredeljena z zakonodajo o varstvu okolja in njegovimi podzakonskimi akti s področja varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom.
(3) Za varstvo pred hrupom se upošteva še naslednje omilitvene ukrepe:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji se uporablja le mehanizacija, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljena z ES izjavo o skladnosti.
– V primeru, da bodo posegi na območju OPPN t. i. PVO posegi, se morajo med gradnjo upoštevati predvideni ukrepi iz Uredbe in mejne vrednosti kazalcev hrupa za gradbišča (s spremembami).
– V primeru prekoračitev mejne ravni, se izvede ukrep, da se v času najbolj hrupnih gradbenih del delovanje gradbene mehanizacije v dnevnem času časovno omeji (na 5–6 ur namesto 8 ur).
– Na območjih, kjer je predviden plan orientiran proti stanovanjskim območjem, se hrupne naprave (ventilatorje, klimate, toplotne črpalke ipd.), ki bodo nameščene izven objektov, usmerja stran od stanovanjskih območij, tudi v najširšem območju.
– Vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru.
– V skladu s prilogo 4 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2) je treba izdelati Oceno obremenjenosti okolja s hrupom za vsako dejavnost in naprave, ki se bodo umeščale na območje predvidenega OPPN in ki povzročajo industrijske emisije in za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije (Uradni list RS, št. 68/22). V Oceni obremenjenosti okolja s hrupom se konkretno določi omilitvene ukrepe, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori (ocenjevalna mesta) bodo prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom.
(1) Na samem območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, EPO, zavarovanih območij in območij Nature 2000, se pa območja nahajajo v širši lokaciji od plana.
(2) V dodatku na varovana območja so bili preverjani in ocenjeni vplivi na varstvene cilje SI3000263 – POO Kočevsko in SI5000013 – POV Kočevsko, zaradi katerih so bila ta območja opredeljena, bodo lahko pričakovani vplivi posegov v naravo pomembno vplivali na navedena varovana območja.
(3) Za omilitev škodljivih vplivov posega na naravo, se upošteva še naslednje omilitvene ukrepe:
– Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se odsvetuje nočno osvetljevanje gradbišč in gradbiščnih depojev. V kolikor je zunanja osvetlitev nujno potrebna, se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Za osvetljevanje naj se uporabljajo senzorji za vklop in izklop.
– V času gradnje lahko pride do odkritja in odprtja jame ali jamskega sistema. V tem primeru je treba dela takoj ustaviti in poklicati pristojne službe. Dela se izvajajo na način, da se prepreči kakršnokoli iztekanje nevarnih snovi v tla. Po izgradnji je treba natančno preveriti vodotesnost kanalizacije in le to v času obratovanja redno pregledovati.
– Gradbeni stroji morajo biti brezhibni, tako da je preprečeno izlivanje in spiranje goriva, olj in maziv. Uporabljajo naj se le biološko razgradljiva olja.
– Uporaba prsti (in drugih materialov) z drugih območij za ureditve po posegu ni dovoljeno, zaradi zmanjšanja možnosti vnosa tujerodnih (predvsem rastlinskih) vrst.
– Za čim boljšo zaščito pred vnosom in širitvijo invazivnih tujerodnih vrst, se pri kakršnihkoli izkopih, izkopana zemljina ne prenaša na druga območja, prav tako se je ne vnaša iz okuženih območij.
– Celotno območje občine je življenjski prostor velikih zveri, zato se upošteva vse ukrepe, ki preprečujejo, da bi neprimerno ravnanje z organskimi odpadki privabilo medveda v bližino cone.
– Dela naj potekajo v dnevnem času, gradbišče se ponoči ne osvetljuje.
– Za razsvetljavo cest in javnih površin se osvetlitev izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico, ne prepuščajo UV svetlobe in svetijo v rumenem delu spektra do barve temperature 2400 K.
– Drogovi javne razsvetljave se izvedejo v najnižji možni višini.
– Izvede se najmanjše možno število drogov javne razsvetljave.
– Zaradi zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja se uvede uporaba senzorjev.
– Časovno se omeji ura osvetljevanja.
– Svetlobni reklamni napisi niso dovoljeni.
– Vsa dela je potrebno izvajati na način, da se prepreči kakršnokoli iztekanje nevarnih snovi v tla.
– Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, med obratovanjem in ob opustitvi pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva,) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda – brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
– V enakem smislu zadrževalnega sistema, je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih vod (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.
– Gradbeni stroji morajo biti brezhibni, tako, da je preprečeno izlivanje in spiranje goriva, olj in maziv.
– Uporabljajo naj se le biološko razgradljiva olja.
– Pranje gradbene mehanizacije na gradbišču ni dovoljeno.
– Po izgradnji je treba natančno preveriti vodotesnost kanalizacije in jo v času obratovanja redno pregledovati.
– Meteorne vode s povoznih površin se preko lovilcev olj vodijo v meteorno kanalizacijo in odvedejo v zelene drenažne jarke in zadrževalnike.
– Izkopni material pred gradnjo se odpelje na legalno deponijo. Na območja z naravovarstvenim statusom se izkopnega materiala ne deponira, niti začasno niti trajno.
– Hrupna gradbena dela izvajajo predvsem v obdobju od 1. avgusta do 1. marca naslednjega leta.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe.
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)
(1) Na območju OPPN ni območij nevarnosti poplav in ni opozorilnih območij erozije in plazljivosti.
(2) V urejanju posameznih platojev gradbenih parcel ter zasipavanja kotanj (vrtač) z materialom iz izkopa, je treba izvesti laboratorijske preiskave vgradljivosti materiala in pogoje vgradnje materiala v nasipe.
(3) V fazi projektiranja načrtovanih ureditev je treba izvesti geološko geomehanske raziskave terena, ki bodo natančno določile pogoje izvedbe posegov, temeljenja stavb, podale erozijske ukrepe ter morebitne dodatne ukrepe. Zagotoviti je treba tudi nadzor geologa/geomehanika.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V fazi projektiranja je treba upoštevati projektni pospešek tal v skladu z veljavno karto projektnega pospeška tal na tangirani lokaciji.
(3) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,225 g.
(4) Na območju gospodarske cone je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, manipulacijskih platojih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil.
(3) Za zagotovitev požarne vode se zgradi javno hidrantno omrežje. V kolikor javno hidrantno omrežje ne omogoča zagotovitev potrebnih količin požarne vode, se morajo dodatne količine zagotoviti na druge načine, ki niso vezani na javno hidrantno omrežje.
(4) Upošteva se vse dodatne omilitvene ukrepe podane v poglavjih o zaščiti tal in podzemnih voda.
(5) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
(1) Pred pričetkom gradnje na območju OPPN je treba narediti projektno dokumentacijo komunalne in prometne ureditve cele gospodarske cone.
(2) Gradnja se lahko izvaja po etapah, ki predstavlja zaključeno celoto in v skladu s projektno dokumentacijo navedeno v prvem odstavku tega člena. Pri etapni gradnji se mora upoštevati končno kapaciteto prometnih in infrastrukturnih ureditev.
(3) Prvotno je potrebna izvedba parcelacije za namen določitev zemljišč potrebnih za umestitev javno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
(4) Ureditev prometnice – povezovalne ceste na vzhodnem robu je možno v nadaljnjih fazah projektiranja tehnično prilagoditi (nadgraditi) zahtevam DPN. V primeru izbora variante 2 obvoznice z DPN, se v nadaljnjih fazah projektiranja t. i. povezovalna cesta na vzhodnem robu cone tehnično prilagodi zahtevam glavne ceste 2. reda.
(5) V primeru izbora variante 2 obvozne ceste z DPN, se zunanje ureditve zemljišč prilagodijo rešitvam obvozne ceste na stroške lastnikov zemljišč.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorja:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene posege;
– v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;
– gradnja mora biti izvedena na način, da ne bo imela negativnih vplivov na sosednja območja;
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji;
– pred pričetkom posegov v zemeljske plasti mora obvestiti zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo vršil arheološki nadzor. Investitor/odgovorni vodja zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora, o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana. Obvestiti mora vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del;
– pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v območju regionalne ceste je treba vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona;
– Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste, zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del ali pometa na njej. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo zato ne bo zagotavljala zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranem odseku. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste;
– v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo v območju koridorja načrtovane obvozne ceste Kočevje mora investitor pridobiti mnenje Direkcije RS za infrastrukturo, investitorke načrtovane obvozne ceste, o skladnosti z državnim prostorskim načrtom (in skladnosti z državnim prostorskim načrtom, ki je s sklepom Vlade št. 35000-13/2020/3, z dne 6. 8. 2020 v pripravi).
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžan je zagotavljati varne dostope do obstoječih objektov v območju OPPN in vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Sosednje gradbene parcele se lahko združujejo v skladu s projektno dokumentacijo vendar pod pogoji tega odloka (faktor zazidanosti, delež zelenih površin). Pri združevanju gradbenih parcel se smiselno združi tudi gradbena meja.
(3) Potek načrtovane GJI, priključevanje stavb na GJI ter prometna ureditev se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.
III. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN v OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
OPPN je stalno na vpogled na Občini Kočevje in na Upravni enoti Kočevje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0074/2022
Kočevje, dne 3. decembra 2024
