Na podlagi 67. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Uradni list RS, št. 78/14 in nadaljnje) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in nadaljnje) sklepata pogodbeni stranki:
a) kot predstavnika delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kovinskih materialov in nekovin
– Združenje delodajalcev Slovenije g.i.z.: – Sekcija za kovine
b) kot predstavnik delojemalcev:
– Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije
Za prvim odstavkom 3. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
Dosedanji tretji postane četrti in se po novem glasi:
»(4) Za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu oziroma usposabljanju, se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.«
8. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, se glasi:
»Dela se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
TARIFNI RAZRED | RAVEN IZOBRAZBE |
I. tarifni razred (enostavna dela) | Nezahtevna dela, za katera se zahteva: – končana osnovnošolska obveznost (nedokončana osnovna šola |
II. tarifni razred (manj zahtevna dela) | Manj zahtevna dela, za katera se zahteva: – dokončana osnovna šola, dodatni krajši eno ali več mesečni eksterni ali interni tečaji, – zaključena nacionalna poklicna kvalifikacija 2. stopnje |
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela) | Srednje zahtevna dela, za katera se zahteva: – Nižje poklicno izobraževanje (2 letno) z opravljenim zaključnim izpitom – nižja poklicna kvalifikacija 3. stopnje |
IV. tarifni razred (zahtevna dela) | Zahtevna dela, za katera se zahteva: – srednje poklicno 3 letno izobraževanje na srednji, poklicni ali drugi šoli z opravljenim zaključnim izpitom |
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela) | Bolj zahtevna dela, za katera se zahteva: – gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško 4 letno izobraževanje z zaključeno maturo ali drugim zaključnim izpitom |
| – sistem 3 + 2 (zaključeno 3 letno srednješolsko izobraževanje nadgrajeno z 2 letnim programom z opravljenim zaključnim izpitom – zaključena nacionalno poklicna kvalifikacija 5 – mojstrski, poslovodski, delovodski izpit |
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela) | Zelo zahtevna dela, za katera se zahteva: – višješolski program (do leta 1994), – višješolski strokovni programi, – specializacija po višješolskih programih, – visokošolski strokovni programi – 1. bolonjska stopnja, – univerzitetni programi – 1. bolonjska stopnja |
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela) | Visoko zahtevna dela, za katera se zahteva: – specializacija po visokošolskih strokovnih programih, – univerzitetni programi, – magisteriji stroke (za imenom) – 2. bolonjska stopnja |
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela) | Najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva: – specializacija po univerzitetnih programih, – magisterij znanosti (pred imenom), – doktorat znanosti (pred imenom), – doktorat znanosti (pred imenom) – 3. bolonjska stopnja |
11. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se črta.
Prvi odstavek 13. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.«
Osma alineja prvega odstavka 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»– v primeru, da izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela na delovnem mestu, opredeljenim s pogodbo o zaposlitvi, z omejitvami, in delodajalec delavcu dela z navedenimi omejitvami ne more zagotoviti. Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela v tem primeru le, če to delo ustreza interni usposobljenosti delavca in izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za to drugo delo. Po preteku roka opravljanja drugega primernega dela se ponovno opravi ocena zmožnosti delavca za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.«
Drugi odstavek 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 60 delovnih dni v koledarskem letu.«
Tretji odstavek 24. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.«
Za 26. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov 26.a člen, ki se glasi:
(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, ni treba biti na razpolago in se odzvati ter zaradi tega ne sme biti sankcioniran. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času odklopa kontaktira delavca v primeru, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces.
(2) Delodajalec v zvezi s pravico do odklopa zagotavlja naslednje ukrepe, na primer:
– ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru odsotnosti;
– izobraževanje zaposlenih za nastavitev pisnega obvestila na službeni e-pošti o odsotnosti delavca v času načrtovane odsotnosti oziroma aktivaciji samodejnega odgovora, ki mora vsebovati obvestilo pošiljatelju, da je prejemnik odsoten in da se bo na prejeto e-pošto odzval ob vrnitvi, obvestilo lahko vsebuje tudi alternativne kontakte;
– zagotovitev vključenosti obvestila v službeno e-pošto, da naslovniku ni potrebno odgovarjati na sporočila v času odklopa, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– seznanitev zaposlenih, da se izven delovnega časa niso dolžni odzvati na telefonske klice ali SMS sporočila, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– spodbujanje kulture, ki ceni in spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
(3) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu se lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa.«
Za četrtim odstavkom 27. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Delavec je dolžan praviloma v vseh primerih predvidenih odsotnosti z dela (po tem členu), delodajalcu predložiti verodostojno dokazilo, iz katerega izhaja obstoj upravičene okoliščine (razlog) za delavčevo odsotnost.«
Za 28. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov 28.a člen, ki se glasi:
Delavec je upravičen do petih delovnih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe, pod pogoji in na način kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.«
Črta se tretji odstavek 29. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek, postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Drugi odstavek 31. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pavšalna odškodnina za posamezni škodni dogodek je lahko določena v višini največ ene in pol (1,5) povprečne plače delavca, ki jo je delavec prejel oziroma ki bi jo prejel, če bi delal, v obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.«
Za drugim odstavkom 39. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Reprezentativnemu sindikatu v družbi, podpisniku te kolektivne pogodbe, se lahko omogoči, da novo zaposlenim sodelavcem na organiziran in z vodstvom družbe dogovorjen način, predstavi organiziranost in delovanje sindikata v družbi.«
V tretjem odstavku 41. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se na koncu doda nova alineja, ki se glasi:
»– prispevki delodajalca«.
Za petim odstavkom 41. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Delodajalec je dolžan delavcu, na njegovo prošnjo, izdati kopije pisnih obračunov (plačilnih list) za obdobje največ 5 let. Delavec je, na zahtevo delodajalca, dolžan poravnati stroške za izdajo duplikatov pisnih obračunov.«
46. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se v drugem odstavku beseda »višine« nadomesti z besedo »odstotki«.
51. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se v prvem odstavku besedilo »do konca meseca junija« spremeni v besedilo »do 1. julija«.
Črta se drugi odstavek 52. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
53. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, višina odpravnine, ki pripada delavcu po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko presega 10-kratnik osnove.
(2) Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.«
Za 53. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov 53.a člen, ki se glasi:
(odpravnine ob upokojitvi)
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:
dopolnjena leta delovne dobe pri zadnjem delodajalcu | višina povprečne plače v RS ali za delavca v preteklih 3 mesecih, če je za delavca ugodneje |
5 let | 1 |
10 let | 2 |
20 let | 3 |
(2) Če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini 4 povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma 4 povprečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje.
(3) Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.«
Tretji odstavek 54. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Delavcu na podlagi njegovega pisnega predloga v roku vsakih 12 mesecev od prvega dne daljše neprekinjene odsotnosti (več kot tri mesece) zaradi bolezni, poškodbe ali nege pripada solidarnostna pomoč najmanj v višini 400,00 EUR. Delodajalec solidarnostno pomoč izplača najkasneje pri izplačilu plače, ki sledi mesecu oddaje delavčeve vloge oziroma najkasneje v 60 dneh od oddaje vloge.«
Prvi odstavek 55. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezne kakovosti. Delavcem, ki imajo dieto, in o tem delodajalcu predložijo potrdilo zdravnika specialista, mora delodajalec zagotoviti dietno prehrano. Če delodajalec ustreznega obroka ne zagotovi, mora delavcu povrniti stroške prehrane v višini, kot je določena v tarifni prilogi. Če delodajalec ne zagotovi dodatnega toplega obroka, ko delavec dela 10 ur ali več, delavcu pripada za vsako dopolnjeno uro po 8 urah prisotnosti na delu znesek določen v tarifni prilogi.«
60. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se spremeni tako, da se tretji odstavek glasi:
»Dijakom in študentom za dneve prisotnosti na obveznem praktičnem delu ter vajencem pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov za prehrano med delom pod enakimi pogoji in v enaki višini, ki veljajo za zaposlene pri delodajalcu.«
Vsa ostala določila Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ostanejo nespremenjena in v veljavi še naprej.
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 5. decembra 2024
Gospodarska zbornica Slovenije
– Združenje kovinskih materialov
predsednik Upravnega odbora
Združenje delodajalcev Slovenije
in elektroindustrije Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 12. 12. 2024 izdalo potrdilo št. 02047-1/2006-2611-64 o tem, da je Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 8/17.
