Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08 – ZLS-O, 79/09 – ZLS-P, 51/10 – ZLS-R, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSL-1, 30/18 – ZLS-S, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 pop.), 101/13 – ZJF-G, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 – ZJF-H, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23-ZJF-I), 17. in 97. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in 99. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15 in 61/20) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 14. redni seji dne 16. 12. 2024 sprejel
o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2025
S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v evrih |
I | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 28.735.289 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 17.338.088 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 14.750.637 |
700 | Davki na dohodek in dobiček | 13.293.398 |
703 | Davki na premoženje | 1.183.500 |
704 | Domači davki na blago in storitve | 273.739 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 2.587.451 |
710 | Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 1.684.069 |
711 | Takse in pristojbine | 12.000 |
712 | Globe in druge denarne kazni | 15.000 |
713 | Prihodki od prodaje blaga in storitev | 26.710 |
714 | Drugi nedavčni prihodki | 849.672 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 298.450 |
720 | Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 139.450 |
722 | Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 159.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 2.000 |
730 | Prejete donacije iz domačih virov | 2.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 11.096.751 |
740 | Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 9.006.331 |
741 | Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU | 2.090.420 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | 0 |
II | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 29.512.626 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 5.479.588 |
400 | Plače in drugi izdatki zaposlenim | 1.183.732 |
401 | Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 186.975 |
402 | Izdatki za blago in storitve | 2.585.578 |
403 | Plačila domačih obresti | 226.000 |
409 | Sredstva, izločena v rezerve | 1.297.304 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 10.512.034 |
410 | Subvencije | 82.111 |
411 | Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 4.805.099 |
412 | Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 1.073.183 |
413 | Drugi tekoči domači transferi | 4.551.641 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 11.234.658 |
420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 11.234.658 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 2.286.346 |
431 | Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 280.056 |
432 | Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 2.006.290 |
III | PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I-II) | –777.337 |
B | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
IV | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
750 | Prejeta vračila danih posojil | 0 |
751 | Prodaja kapitalskih deležev | 0 |
V | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
441 | Povečanje kapitalskih deležev | 0 |
VI | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) | 0 |
C | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII | ZADOLŽEVANJE | |
50 | ZADOLŽEVANJE | 0 |
500 | Domače zadolževanje | 0 |
VIII | ODPLAČILA DOLGA | |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 408.019 |
550 | Odplačila domačega dolga | 409.019 |
IX | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) | –1.185.356 |
X | NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) | –408.019 |
XI | NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) | 777.337 |
XII | Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2024 | 1.185.356 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega pooblaščena oseba.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in v 74. in 80. členu ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. požarna taksa, ki se nameni za nabavo gasilske opreme,
2. turistična taksa, ki se porablja za financiranje promocije turizma in ustrezne infrastrukture,
3. komunalni prispevek, ki se porablja za gradnjo, obnovo, opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture,
4. koncesijska dajatev iz naslova Zakona o divjadi in lovstvu, ki se porablja za sanitarno sečnjo in financiranje aktivnosti v smislu preprečevanja škod zaradi divjadi ter skrb za divjad,
5. sorazmerni del nadomestila od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki ležijo na področju občine se porablja za vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture,
6. pristojbina za gozdne ceste, ki se porablja za vzdrževanje gozdnih cest.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznost samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu.
Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
Vse v tekočem letu neporabljene pravice porabe na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti se prenašajo v naslednje leto na proračunske postavke iste krajevne skupnosti.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica porabe neposrednega proračunskega uporabnika.
Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Zagorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinske uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske javne službe ter okolje in prostor) in vsaka krajevna skupnost.
Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabnika v posebnem delu proračuna odloča župan brez omejitev.
Finančne načrte krajevnih skupnosti, ki so sestavni deli občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbodajalec.
Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, ki je sestavni del proračuna, brez predhodnega soglasja župana, razen poslov, ki so vezani na odtujitev ali pridobitev nepremičnin v vrednosti nad 5.000 evrov.
O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti odloča na predlog predsednika krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti brez omejitev.
Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna Republike Slovenije.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane v proračunu se lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk kot tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v veljavnem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v zadnjem sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2026 največ 60 % navedenih pravic porabe in
2. v prihodnjih letih skupaj največ 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 25 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta, odloča župan.
Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP, o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov in o spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov v NRP, nad 20 % izhodiščne vrednost projekta, brez rebalansa proračuna, na seji odloča občinski svet ob pogoju, da župan na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe, zagotovi zadosten obseg sredstev na proračunski postavki, ki je vir financiranja projekta.
Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun oziroma NRP uvrščajo z rebalansom proračuna.
Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena, lahko župan odloča o spremembi vrednosti veljavnih projektov v NRP nad 20 % izhodiščne vrednosti projekta, če se vrednost projekta spreminja do 30.000 evrov glede na izhodiščno vrednost projekta in uvrsti v NRP nov projekt z vrednostjo do 40.000 evrov; ob pogoju, da župan na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe, zagotovi zadosten obseg sredstev na proračunski postavki, ki je vir financiranja projekta.
Posamezna krajevna skupnost lahko spreminja vrednosti projektov in vključuje v načrt razvojnih programov nove projekte v okviru razpoložljivih sredstev finančnega načrta krajevne skupnosti na osnovi sklepa sveta krajevne skupnosti, brez omejitev.
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občin zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki delujejo kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena do višine 50.000 evrov po objektu odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presegajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski svet.
Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 220.000 evrov.
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
Sredstva splošne proračunske rezervacije so v letu 2025 evidentirana v višini 150.000 evrov.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 20.000 evrov.
Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 5.000 evrov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Občina pri obračunu zamudnih obresti zneske zamudnih obresti nižje od pet evrov ne evidentira.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v letu 2025 ne bo zadolževala.
Občina v letu 2025 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje se v letu 2025 lahko zadolžijo do skupne višine 300.000 evrov oziroma kot sledi:
– Komunala Zagorje d.o.o., Cesta zmage 57, 1410 Zagorje ob Savi do 150.000 evrov
– Regionalna razvojna agencija Zasavje, Kolodvorska cesta 2, 1410 Zagorje ob Savi do 150.000 evrov.
Postopek zadolževanja bosta Komunala Zagorje d.o.o. in Regionalna razvojna agencija Zasavje vodili pod pogoji in na način, ki je določen v Zakonu o financiranju občin.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje v letu 2025 ne smejo izdajati poroštev.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2025 ne bo zadolžila.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2026)
V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju podkontov, občina objavi na svoji spletni strani.
Št. 410-0026/2024
Zagorje ob Savi, dne 16. decembra 2024
