Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu (ZDIUZDZ)
Razglašam Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu (ZDIUZDZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. decembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-310
Ljubljana, dne 27. decembra 2024
O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU (ZDIUZDZ)
(1) S tem zakonom se določajo dodatni interventni ukrepi za zagotovitev boljše dostopnosti v zdravstvu.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se:
1. spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:
– Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ, 76/23 in 136/23 – ZIUZDS),
– Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J in 102/24 – ZZKZ),
– Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ, 18/23 – ZDU-1O in 84/23 – ZDOsk-1),
2. odstopa od določb naslednjih zakonov:
– Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23),
– Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J in 102/24 – ZZKZ),
– Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17, 73/19, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 141/22 – ZNUNBZ in 100/22 – ZNUZSZS),
– Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21, 112/21 – ZNUPZ, 206/21 – ZDUPŠOP in 141/22 – ZNUNBZ),
3. določajo začasni ukrepi na področju dostopnosti do zdravstvenega varstva.
II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
V Zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ, 76/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZNUZSZS) se v 16. členu v četrtem odstavku v prvem stavku besedilo »in količnikov iz storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti« črta.
V devetem odstavku se letnica »2024« nadomesti z letnico »2026«.
2. Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J in 102/24 – ZZKZ; v nadaljnjem besedilu: ZIUZDS) se v 54. členu v prvem odstavku za letnico »2024« doda vejica in besedilo »2025 in 2026«.
V četrtem odstavku se letnica »2024« za besedo »decembra« nadomesti z letnico »2026«.
3. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ, 18/23 – ZDU-1O in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZZPPZ) se v Prilogi 1 pod zaporedno številko:
– »NIJZ 17« v stolpcu »Kdo mora dati podatke in kdaj« besedilo »Porodnišnice v Republiki Sloveniji, patronažna služba (za porode doma), ZD na NIJZ – sprotno« nadomesti z besedilom »Porodnišnice v Republiki Sloveniji, patronažna služba, izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje Ministrstva za zdravje za babiško nego na domu (za porode doma), ZD na NIJZ – sprotno«;
– »NIJZ 44« v stolpcu »Upravljavec zbirke« beseda »NIJZ« nadomesti z besedilom »UKC Ljubljana, Interna klinika«.
III. DEL ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(dodatne ambulante družinske medicine)
(1) Ne glede na 80. in 80.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) lahko zavarovana oseba, starejša od 19 let, brez splošnega osebnega zdravnika uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: dodatna ambulanta). Če zavarovana oseba v času izbire in opredelitve na dodatno ambulanto izbere splošnega osebnega zdravnika v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, izbira in opredelitev na dodatno ambulanto preneha.
(2) Dodatna ambulanta se organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega osebnega zdravnika v skladu z 80. členom ZZVZZ ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(3) V dodatno ambulanto se vključujejo:
– zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine, ki dosegajo minimalno obremenitev zdravnika specialista družinske medicine na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj 0,9 tima,
– zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine, ki so zaposleni v socialnovarstvenem zavodu, in sicer v ambulantah splošne medicine,
– specializanti, ki izpolnjujejo pogoje iz 20.a člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19 in, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS), pod pogojem, da jim javni zdravstveni zavod, kjer se organizira dodatna ambulanta, zagotovi ustrezno mentorstvo,
– upokojeni zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine,
– drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki že opravljajo delo v ambulantah splošne oziroma družinske medicine.
(4) Na podlagi izbire in opredelitve na dodatno ambulanto lečeči zdravnik pridobi vse pravice in dolžnosti ter pristojnosti splošnega osebnega zdravnika, vključno s pridobitvijo upoštevne zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe.
(5) Podrobnejšo vsebino in način organiziranja dodatnih ambulant določi minister, pristojen za zdravje. Način financiranja dodatnih ambulant se določi v programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja iz prvega odstavka 63. člena ZZVZZ, pri čemer se pri elementih cene za oblikovanje programa upošteva 65. člen ZZVZZ.
(6) Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2026.
2. Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin
(zamik roka za sprejetje podzakonskega akta)
Ne glede na 40. člen ZIUZDS minister, pristojen za zdravje, predpis iz petega odstavka 23. člena ZZVZZ sprejme do 1. januarja 2027.
(izvajanje skupinskih zdravstvenih programov)
Ne glede na 41. člen ZIUZDS se 9., 10. in 11. točka prvega odstavka 23. člena ZZVZZ začnejo uporabljati 1. januarja 2027.
3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
(določitev odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti)
Ne glede na drugi odstavek 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17, 73/19, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 141/22 – ZNUNBZ in 100/22 – ZNUZSZS) izvajalci zdravstvene dejavnosti določijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti do 17. decembra 2025.
4. Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
(rok za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti)
Ne glede na 57. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21, 112/21 – ZNUPZ, 206/21 – ZDUPŠOP in 141/22 – ZNUNBZ) koncesionarji določijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 44.č člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1 in 102/24 – ZZKZ; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) in koncedentu sporočijo podatke iz druge alineje prvega odstavka 44.č člena ZZDej o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti za posamezni zdravstveni program oziroma posamezno vrsto zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so podlaga za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi, do 17. decembra 2025.
(financiranje specializacij iz klinične psihologije)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za dodatnih 40 specializacij s področja klinične psihologije v letih 2025 in 2026.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo za specializacije, ki so razpisane po uveljavitvi tega zakona in se začnejo izvajati najpozneje do konca leta, v katerem je bil objavljen razpis, in sicer za obdobje trajanja specializacije oziroma najdlje za štiri leta. V primeru daljše odsotnosti specializanta zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih upravičenih razlogov (npr. neizvajanje kroženj) se financiranje specializacije ustrezno podaljša, vendar najdlje za dve leti, o čemer odloči ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3) Javni razpis za financiranje specializacij iz tega člena objavi ministrstvo, pristojno za zdravje, na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, in sicer za leto 2025 najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, za leto 2026 pa do konca marca 2026. Na javni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo vzpostavljen Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma Center za duševno zdravje odraslih ali razvojno ambulanto ali je vzpostavitev predvidena na podlagi dogovora o programu storitev iz 63. člena ZZVZZ za leto objave razpisa, ali
– izvajajo program duševnega zdravja na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
(4) Medsebojne obveznosti ministrstva, pristojnega za zdravje, javnega zdravstvenega zavoda in specializanta se uredijo s pogodbo, ki določa najmanj:
– obveznost, da se specializant po končani specializaciji za najmanj 1,5-kratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposli pri javnem zdravstvenem zavodu, za potrebe katerega je bila specializacija razpisana,
– obveznost javnega zdravstvenega zavoda iz prejšnje alineje, da specializanta po končani specializaciji najmanj za 1,5-kratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposli kot specialista klinične psihologije,
– obveznost in način vračila sredstev specializanta oziroma javnega zdravstvenega zavoda iz prve alineje tega odstavka, če ne izpolni obveznosti iz prve oziroma druge alineje tega odstavka,
– način vlaganja zahtevkov javnih zdravstvenih zavodov za financiranje specializacije.
(dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine)
(1) Dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine pripada zdravniku, ki mu je na podlagi nacionalnega razpisa ali razpisa za izvajalca iz a18.a člena ZZdrS prvič odobrena specializacija iz družinske medicine v letih 2025 ali 2026, in sicer v višini 1000 eurov bruto mesečno. Dodatek se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače, izplačuje pa se celotno obdobje trajanja specializacije. V primeru podaljšanja specializacije se dodatek iz tega člena izplačuje tudi za obdobje tega podaljšanja, pri čemer se upravičenost do dodatka omeji na največ šest let od začetka opravljanja specializacije. Specializant, ki je pri delodajalcu zaposlen le del meseca, specializant, ki je zaposlen za delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ali ki je v času opravljanja specializacije odsoten več kot 20 zaporednih delovnih dni, je upravičen do sorazmernega dela dodatka za izbiro specializacije, v primeru celomesečne odsotnosti pa do dodatka ni upravičen.
(2) Če zdravnik med opravljanjem specializacije iz družinske medicine od nje odstopi oziroma mu je bila v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, izdana odločba o prenehanju ali prekinitvi, ali če se po opravljeni specializaciji v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, ne zaposli v mreži javne zdravstvene službe za najmanj dvakratno obdobje, kot je prejemal dodatek iz tega člena, mora vrniti vrednost celotnega dodatka iz prejšnjega odstavka. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen zdravnik iz prvega odstavka tega člena, je dolžan o izpolnitvi obveznosti po zaposlitvi v mreži javne zdravstvene službe poročati ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
(3) Zahtevek za izplačilo dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, vloži izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen zdravnik iz prvega odstavka tega člena. Podrobnejši način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila in roke za predložitev zahtevkov, obveznost poročanja delodajalcev glede izpolnitve obveznosti po zaposlitvi v mreži javne zdravstvene službe in način povrnitve stroškov v proračun Republike Slovenije določi minister, pristojen za zdravje.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravljajo inšpektorji, pristojni za plače v javnem sektorju, v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje plač v javnem sektorju. Če se v nadzoru ugotovi, da so bila sredstva iz naslova tega dodatka pridobljena neupravičeno, specializant v celoti ali delno vrne prejeta sredstva. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu tega dodatka inšpektor iz prvega stavka tega odstavka izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.
(podaljšanje obdobja podeljenih koncesij)
Koncesijam, katerih obdobje podelitve se izteče v letu 2025 in za katere še ni začet postopek podelitve nove koncesije v skladu s 44.a do 44.k členom ZZDej, se na podlagi tega zakona obdobje podelitve koncesije podaljša za eno leto.
(zbiranje podatkov o pacientih hospitaliziranih zaradi akutne okužbe dihal)
(1) Za namen epidemiološkega spremljanja hospitalizacij zaradi akutnih okužb dihal in zaradi akutnih okužb dihal, pri katerih je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2 ali virusi gripe ali respiratornim sincicijskim virusom (v nadaljnjem besedilu: RSV), bolnišnice Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) tedensko posredujejo število oseb, ki so bile v bolnišnice sprejete zaradi akutnih okužb dihal in EMŠO naslednjih oseb:
1. oseb, sprejetih v bolnišnico zaradi akutne okužbe dihal, pri katerih je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2 ali virusi gripe ali RSV,
2. oseb, sprejetih v enote intenzivnega zdravljenja zaradi akutne okužbe dihal, pri katerih je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2 ali virusi gripe ali RSV in
3. oseb, ki so umrle v bolnišnici zaradi akutne okužbe dihal, pri katerih je bila vzrok smrti okužba z virusom SARS-CoV-2 ali virusi gripe ali RSV.
(2) Za zbiranje, obdelavo in posredovanje osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, njihovo zavarovanje, evidentiranje, uporabo metodoloških načel in nadzora se uporabljajo določbe ZZPPZ, kot to velja za zbirko NIJZ 48 Evidenca nalezljivih boleznih iz Priloge 1 ZZPPZ. Pod enakimi pogoji tudi povezuje zbirko z drugimi zbirkami, ki jih upravlja v skladu z ZZPPZ za izvajanje nalog iz 23.a člena ZZDej.
(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025. Če iz strokovnega mnenja NIJZ izhaja, da se še vedno kontinuirano pojavljajo akutne okužbe dihal, in okužbe dihal, pri katerih je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, virusi gripe ali RSV, lahko Vlada ukrep iz tega člena s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(opredelitev zavarovanih oseb)
Od 1. januarja 2025 se šteje, da so zavarovane osebe, ki so opredeljene na ambulante za neopredeljene zavarovane osebe v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 141/22 in 136/23 – ZIUZDS), opredeljene na dodatne ambulante.
(izdaja podzakonskega predpisa)
(1) Minister, pristojen za zdravje, podrobnejšo vsebino in način organizacije dodatnih ambulant iz 5. člena tega zakona določi najpozneje do 31. decembra 2024.
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila in roke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(domneva pravočasne oddaje vloge)
Vloge izvajalcev zdravstvene dejavnosti in koncesionarjev, ki bodo vlogo za uskladitev odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti vložili po uveljavitvi tega zakona, se bodo štele za pravočasne.
Pravilnik o najvišji višini povračila stroškov izvajanja mikrobioloških preiskav sekvenciranja in spremljanja virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah ter natančne karakterizacije variantnih virusov, načinu poročanja in posredovanja zahtevkov za povračilo stroškov (Uradni list RS, št. 61/23) in Pravilnik o podrobnejši vsebini in načinu organiziranja ambulant za neopredeljene (Uradni list RS, št. 163/22) prenehata veljati 1. januarja 2025.
Spremenjeni 16. člen ZNUZSZS in 5. člen tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2025.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 500-01/24-79/18
Ljubljana, dne 19. decembra 2024
EPA 1841-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
