Na podlagi 115., prvega odstavka 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 131/23 – ZORZFS in 23/24), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) ter 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne Občine Celje na 15. redni seji dne 11. 12. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Slance območje SL-4-2
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Slance območje SL-4-2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu št. 2/20, ki ga je izdelalo podjetje AR Projekt Sevnica d.o.o., Planinska cesta 5, 3000 Celje.
(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2007.
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je kot priloga sestavni del tega odloka:
1. Izsek iz grafičnega dela prostorskega plana Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: MOC)
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:500 |
4. Prikaz prostorske ureditve | M 1:500 |
5. Prikaz komunalne ureditve | M 1:500 |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom požara | M 1:500 |
7. Predlog parcelacije | M 1:500 |
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo:
1. Sklep o začetku priprave OPPN Slance območje SL-4-2
2. Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
3. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta
4. Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z odločbo o CPVO
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. I. Mnenja nosilcev urejanja prostora
7. II. Mnenja nosilcev urejanja prostorov
8. Strokovne podlage
9. Elaborat ekonomike
10. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
11. Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Območje OPPN se nahaja v naselju Bukovžlak, na levem bregu potoka Ložnica, v vzhodnem delu mesta Celje. Ujeto je med površinami obstoječih javnih cest. Na južni strani območje meji na površine javne ceste št. JP 534701 Bukovžlak–Trnovlje pri Celju, na severni strani meji na kmetijske površine in glavno mestno cesto LC št. 034343 Plinarniška ulica–Gaji, na zahodni strani na površine območja za potrebe obrambe in na vzhodni strani na stanovanjske površine.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom so:
– gradnja nestanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo;
– gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;
– zunanja ureditev ob nestanovanjskih stavbah.
4. člen
(1) Območje OPPN obsega nepozidan prostor travniških površin, na katerem želi pobudnik graditi nestanovanjske stavbe in določiti pogoje za celovito urejanje tega območja.
(2) Območje OPPN obsega parcelo št. 22 k.o. 1082 Teharje. Površina območja je 0,5 ha. Poleg delov zemljišč namenjenih gradnji, so določeni tudi deli zemljišč, namenjeni interni dovozni cesti, prostoru za obračanje vozil in zelenim površinam.
(3) Na ureditvenem območju sta predvideni dve gradbeni parceli (v nadaljnjem besedilu: GP), ki sta razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(4) Za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi izven območja urejanja v drugem odstavku tega člena navedene zemljiške parcele.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje prostorske ureditve se nahaja na območju razpršene obcestne pozidave. Na širšem območju se prepletajo stanovanjske in druge dejavnosti, kot so poslovne in storitvene dejavnosti. Od samega centra mesta Celja, ki je na vzhodni strani predvidene prostorske ureditve, je območje oddaljeno cca 1 km, od avtocestnega priključka na Ljubečni, ki je na severovzhodni strani prostorske ureditve, pa cca 3 km. Predvidena ureditev območja predstavlja začetno pozidavo na robu večjega območja, namenjenega industriji.
(2) Predlog oblikovanja GP ter znotraj njih določene gradbene meje (v nadaljnjem besedilu: GM) zagotavljajo enakovredno osončenje vseh objektov.
(3) Ureditveno območje se bo navezovalo na obstoječo javno pot JP 534701 Bukovžlak–Trnovlje pri Celju.
6. člen
(1) V območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti objektov za opravljanje dejavnosti skladnih z vrstami predvidenih objektov v 2. odstavku tega člena ter redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:
Stavbe:
– CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe;
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe;
– CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– CC-SI 12420 Garažne stavbe;
– CC-SI 12510 Industrijske stavbe;
– CC-SI 12520 Skladiščne stavbe (od teh le skladiščne stavbe);
Gradbeni inženirski objekti:
– CC-SI 21122 Parkirišča izven vozišča;
– CC-SI 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;
– CC-SI 21 Objekti prometne infrastrukture;
– CC-SI 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe skladno z dovoljenimi rabami v območju OPPN (garažne stavbe, rezervoarji, silosi, skladiščne stavbe, vratarnice, nadstrešnice) in gradbeno inženirski objekti, ki predstavljajo potrebno infrastrukturo za delovanje območja.
(4) V območju OPPN so dovoljene naslednje zunanje ureditve:
Hortikulturne ureditve: ureditev zelenih površin;
Parterne ureditve: ureditev manipulativnih površin ob stavbah.
(5) Območje je namenjeno dejavnostim, ki so skladne z vrstami predvidenih objektov v drugem odstavku tega člena.
(6) Za celotno območje OPPN velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje.
7. člen
(pogoji za gradnjo stavb)
Predvideno je sodobno oblikovanje objektov:
(1) lega objektov:predlagana parcelacija določa optimalne velikosti GP. Z GM so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi osnovni objekti. Z določitvijo GM so določeni odmiki od parcelnih mej, za katera soglasja sosedov niso potrebna. Nove nestanovanjske stavbe je dovoljeno umestiti le znotraj površin, določenih z GM. Z umestitvijo objektov je potrebno zagotavljati osončenost vseh objektov, zmanjšati ogroženost v primeru požara in zagotavljati dostope interventnim vozilom.
(2) horizontalni gabariti:pri določanju velikosti objekta je potrebno upoštevati faktor zazidanosti parcele (v nadaljnjem besedilu: FZ), ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino GP, namenjene gradnji. FZ je maksimalno 0,7. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike (lahko tudi razgibane L in T oblike).
(3) vertikalni gabarit:dovoljena je izvedba P,K+P+N ali K+P+M (kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1,60 m).
(4) kota pritličja:se prilagodi koti zunanjih manipulativnih površin ±0,00 = 254,50 m n. v. ± 0,50 m.
(5) streha:strehe stavb so lahko dvokapne, enokapne ali ravne. Dopustna je izvedba pohodne strehe ter njihova kombinacija.
(6) fasada:naj bo toplotno izolirana, lahko je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, kovine, lesa, stekla ali jeklene pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Barva fasade naj bo v svetlih tonih naravnih odtenkov.
(7) osvetlitev mansarde:strešna okna in/ali frčade v modernih oblikah.
(8) zunanja razsvetljava:zunanja razsvetljava in osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
8. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) V primeru, da FZ ne presega 0,7 se dopušča še dodatna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, kot pomožnih objektov. Postavitev slednjih je možna v skladu s pogoji, navedenimi v predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov, in 6. členom tega odloka.
(2) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je možna na GP, tudi izven določene GM. Minimalni odmik najbližje točke pomožnega objekta od parcele je 1,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Minimalni odmik najbližje točke pomožnega objekta od javne ceste je odmik 4,00 m.
9. člen
(ureditev zunanjih površin)
(1) V ureditvenem območju OPPN so določene GP glede na predvideno ureditev, in sicer:
– GP 1 – del parcele št. 22 k.o. 1082 Teharje – 1616 m2;
– GP 2 – del parcele št. 22 k.o. 1082 Teharje – 3395 m2.
(2) Gradbene parcele se določijo glede na potrebe posameznega objekta. Pri določevanju velikosti GP se mora upoštevati FZ, ki znaša največ 0,7. Pri vseh na novo določenih gradbenih parcelah je potrebno upoštevati GM, ki je od meje GP umaknjena v notranjost 4,00 m.
(3) Dovozni priključki do nestanovanjskih stavb bodo izvedeni iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na GP se asfaltirajo ali tlakujejo s travnatimi ploščami in se lahko uredijo tudi izven območja, ki je določen z GM.
(4) V sklopu parcele se zagotovi vsaj 10 % zelenih površin na raščenem terenu.
(5) Dopustni so oporni zidovi ali škarpe vidne višine 3,00 m tudi izven območja, ki je določen z GM. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti.
(6) Dopustna je postavitev ograj višine do 2,20 m.
(7) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) upoštevati naslednje minimalno število PM:
Vrste objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
12203 Druge poslovne stavbe | PM/40 m2 bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP) objekta | 1 PM/40 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (do 500 m2) | 1 PM/50 m2 BTP objekta, ne manj kot 2 PM | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitveno dejavnost | 1 PM/30 m2, ne manj kot 2 PM | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
2510 Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2 BTP objekta, ne manj kot 2 PM | 1 PM/50 m2 BTP objekta |
12510 Industrijske stavbe (od 200 m2) | 1 PM/80 m2 BTP objekta | 1 PM/80 m2 BTP objekta |
12520 Skladiščne stavbe (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m2 BTB, ne manj kot 2 PM | 1 PM/200 m2 BTP objekta |
12520 Skladiščne stavbe (skladišča brez strank) | 1 PM/300 m2 BTB, ne manj kot 1 PM | 1 PM/300 m2 BTP objekta |
(8) Odstopanje od minimalnega števila PM, predvidenega v četrtem odstavku tega člena je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le z mnenjem/soglasjem občinskega organa, pristojnega za prostor.
(9) V BTP objekta se pri izračunu zahtevanih PM ne upoštevajo BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(10) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zakoličena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno se bo območje OPPN priključevalo na javno pot JP 534701 Bukovžlak–Trnovlje, s traso po cesti s parc. št. 1636/1 k.o. 1082 Teharje.
(2) Za tovorna vozila, je dostop do območja OPPN mogoč izključno z Bežigrajske ceste oziroma Plinarniške ulice, preko krožišča krakov cest JP 534701 (Bukovžlak–Trnovlje pri Celju), LG 034342 (Bežigrajska cesta–Plinarniška ulica), JP 534171 (dostopna cesta do skladišča Petrola in LG 034343 (Plinarniška ulica–Gaji).
(3) Do rekonstrukcije ceste, skladno z navedenimi pogoji MO Celje, je dovoljena uporaba ceste JP 534701 (Bukovžlak–Trnovlje pri Celju) za vozila max teže 7,5t.
(4) Ob rekonstrukciji se voziščna konstrukcija izvede v sestavi, primerni za vrsto in količino prometa, ki ga navezujejo predvidene dejavnosti v območju.
(5) Na parcelah se za izgradnjo nestanovanjskih stavb izvedejo dvosmerni cestni priključki širine 5,00 m z zadostno dimenzioniranimi zavijalnimi radiji za tovorni promet (dostava, odvoz smeti).
(6) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas javne poti (4 m). V varovalnem pasu ceste ni dovoljeno predvideti objektov, vegetacije, niti visoke ograje, ki bi ovirale preglednost vključevanja na javno cesto in bi ovirale vzdrževanje le-te. Potrebno je zagotoviti pravilno odvodnjavanje cestnega priključka.
(7) Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske.
(8) Vsa prometna infrastruktura se označi s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
(9) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam MOC.
11. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na nizkonapetostnih (v nadaljnjem besedilu: NN) zbiralnicah obstoječe transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) Bežigrad: 059 s tem, da je pred priključitvijo potrebno dograditi novo varovalno podnožje za priključitev predmetnega NN energetskega kabla. Strokovne podlage elektrifikacije območja OPPN je izdelalo podjetje SI-ENERING Vladimir Goste s.p., št. načrta 62/21, september 2021.
(2) V obstoječi TP, točki »A« se izvede novi odvod s podzemnim kablom NAY2Y-J 4 x 150 mm2 v obbetonirani zaščitni cevi DWPF 160 mm, ki služi za napajanje nove prostostoječe merilne omare PS-PMO-1 in se postavi v točki »F«.
(3) Na parceli št. 22 k.o. 1082 Teharje se v točki »G« postavi nova prostostoječa priključna razdelilna omara PS-PRMO-1.
(4) Na parceli št. 22 k.o. 1082 Teharje se v točki »H« postavi nova prostostoječa priključna razdelilna omara PS-PMO-2 in se kabelsko poveže z novo PS-PRMO-1.
(5) Ker ob izgradnji novega NN dovoda do PS-PRMO-1 Elektro Celje, d.d. izkazuje interes koriščenja skupne trase NN električnih energetskih vodov zaradi obnove obstoječega NN omrežja na predmetnem območju, se na skupni trasi izvedejo naslednja dela:
– V obstoječi TP, točki »A« se predvidi novi odvod za napajanje avtokleparske delavnice na parceli št. 8/2 k.o. 1082 Teharje in se zato položi od točke »A« preko KJ3 v točki »C« do točke »D« obbetonirana zaščitna cev DWPF 160 mm.
– V obstoječi TP, točki »A« se obstoječi odvod za napajanje obstoječe razdelilne omare R1 na parceli št. 1339/2 k.o. 1082 Teharje izvede podzemno in se zato položi od točke »A« preko KJ2 do točke »B« (R1) obbetonirana zaščitna cev DWPF 160 mm.
– V obstoječi TP, točki »A« se obstoječi odvod za napajanje obstoječe razdelilne omare R2 na parceli št. 71 k.o. 1082 Teharje izvede podzemno in se zato položi od točke »A« preko KJ5 v točki »E« do točke »F« (R2) obbetonirana zaščitna cev DWPF 160 mm.
(6) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Elektra Celje, d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev in mnenje k projektnim rešitvam.
12. člen
(1) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Komunalne odpadne vode se speljejo v javni fekalni kanal iz PVC cevi DN 160 mm preko revizijskega jaška št. 0 na koti najmanj 252,99 m n. v. ali višje. Teren na območju OPPN se bo z izgradnjo opornega zidu na severni strani izravnal. Kota zunanjih manipulativnih površin bo na višini ± 0,00 = 254,50 m n. v. ± 0,50 m.
(3) Priključitev meteornih vod na fekalni kanal ni dopustna. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Celje 10194. Odpadne vode iz objektov (glede na predvideno dejavnost) morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko usedalnika in lovilca olj ter lovilca maščob.
(4) Iz Geotehničnega mnenja o možnostih in pogojih odvajanja meteornih vod za območje OPPN Slance št. BS-048-020-GEO-KOR, marec 2023, izdelovalca BS geostat d.o.o., je razvidno, da se izvede kontroliran odvod vseh meteornih vod (vključno z dreniranimi izza podpornega zidu) iz neposrednega območja objektov. Meteorne vode se glede na povečane količine vode, spremembo reliefa (izravnava), zmanjšanje zelenih površin odvajajo preko enega zadrževalnika za vsako gradbeno parcelo ali več ločenih zadrževalnikov v skupno meteorno kanalizacijo, ki se odvajajo v površinski odvodnik Vzhodna Ložnica v oddaljenosti cca 230,00 m severno od obravnavane zazidave. V fazi projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba preveriti tlačno črto meteorne kanalizacije v povezavi z visokimi vodami Vzhodne Ložnice. Meteorna kanalizacija mora biti dimenzionirana tako, da v primeru, da Vzhodna Ložnica zajezi iztok meteornih vod, ne bo prišlo do poplavljanja zaledja iz meteorne kanalizacije. Velikosti zadrževalnih bazenov za posamezni objekt je potrebno ustrezno dimenzionirati glede na prispevne površine predvidenih objektov ob izdelavi projektne dokumentacije.
(5) Kot ukrep za zagotovitev varnosti objektov pred poplavo iz kanalizacije v primeru zamašitve javne kanalizacije se v revizijskem jašku, preko katerega se izvede priključek na javno kanalizacijo, namesti žabja zaklopka, ki prepreči vdor fekalnih vod v objekte.
(6) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
13. člen
(1) Območje OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba s pitno vodo skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje oskrbe s pitno vodo, ni dovoljena.
(2) Oskrba z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50 mm. Zaradi večje potrebe predvidenih nestanovanjskih stavb po oskrbi s pitno vodo in požarno vodo se obstoječa cev PE DN/OD 50 mm zamenja z večjo cevjo duktilne litine NL DN/OD 100 mm. Zamenjava se izvede na stroške investitorja.
(3) Na parcelah se za izgradnjo nestanovanjskih stavb izdelata dva samostojna priključka. Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V primeru, da je treba glede na zagotavljanje požarne varnosti predvidenega objekta predvideti zunanji hidrant, je ta del internega vodovodnega omrežja.
(4) Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda. Poraba vode v nestanovanjskih stavbah se meri in obračuna preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen v kineti ali zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. Prostor, v katerem so vgrajeni vodomeri, mora imeti urejeno odvodnjavanje vod za primer izliva vode.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam upravljavca javnega vodovodnega omrežja VODOVOD – KANALIZACIJA, d.o.o.
14. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) TK omrežje:
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje v upravljanju operaterjev, na katerega so že priključeni posamični objekti na območju. Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljavca TK omrežja.
(2) KKS omrežje:
Na območju urejanja ni evidentiran kabelsko komunikacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: KKS). Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Pri nadaljnjem načrtovanju oziroma priključitvi je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljavcev KKS omrežja.
15. člen
(1) Operater distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: ODS) zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja v MOC ima vzhodno od območja OPPN zgrajen distribucijski sistem zemeljskega plina, na katerega je mogoče načrtovati priključitev predvidenih objektov.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo plinovodnega sistema znotraj mej OPPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice ODS v MOC.
(3) Stroški izvedbe priključitve posameznega objekta na distribucijski sistem zemeljskega plina, plinski priključek do glavne plinske požarne pipe in ureditev merilnega mesta bremenijo investitorja gradnje, ki si mora predhodno pridobiti ustrezno Soglasje za priključitev na distribucijski sistem zemeljskega plina ter soglasje k projektnim rešitvam.
16. člen
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti v območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na območju urejanja ni enot kulturne nepremične dediščine, v območju vplivov novih posegov na okolje pa se nahaja enota nepremične kulturne dediščine Bukovžlak–Kozolec na domačiji Bukovžlak 64 (EŠD 23979), vendar neposrednega vizualnega stika med njimi ni.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne, z veljavno zakonodajo, predvidene ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(1) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo v skladu s področno zakonodajo o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v področni zakonodaji o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, s predpisi lokalne skupnosti o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda ter tehničnimi pravilniki.
(3) Izvede se kontroliran odvod vseh meteornih vod (vključno z dreniranimi izza podpornega zidu) iz neposrednega območja objektov. Meteorne vode se glede na povečane količine vode, spremembo reliefa (izravnava), zmanjšanje zelenih površin odvajajo preko enega zadrževalnika za vsako gradbeno parcelo (velikost zadrževalnih bazenov: vzhodni del OPPN – 11,04 m3; zahodni del OPPN – 28,94 m3) ali več ločenih zadrževalnikov v skupno meteorno kanalizacijo, preko katere se odvajajo v površinski odvodnik Vzhodna Ložnica v oddaljenosti cca 230,00 m severno od obravnavane zazidave. Velikosti zadrževalnih bazenov za posamezni objekt je potrebno ustrezno dimenzionirati glede na prispevne površine predvidenih objektov in zunanje ureditve ob izdelavi projektne dokumentacije. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z dvo letno povratno dobo (160 l/secxha, postaja Celje) maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo. Kot zadrževalnik se lahko izvede zalogovnik za vodo, kateremu se dodatno inštalira »dušilka« na višini, ki zadošča preračunanim kapacitetam ali drug PVC/betonski element (npr. cevni zadrževalnik).
(4) Meteorna kanalizacija bo prečkala levo brežni visokovodni nasip Vzhodne Ložnice. Prečkanje nasipa je dovoljeno s podvrtavanjem. Predvideni morajo biti ukrepi za varstvo zaledja pred vdorom visokih vod Vzhodne Ložnice preko meteorne kanalizacije. V fazi projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba preveriti tlačno črto meteorne kanalizacije v povezavi z visokimi vodami Vzhodne Ložnice. Meteorna kanalizacija mora biti dimenzionirana tako, da v primeru, da Vzhodna Ložnica zajezi iztok meteornih vod, ne bo prišlo do poplavljanja zaledja iz meteorne kanalizacije.
(5) Pri načrtovanju izpusta meteornih vod v odvodnik Vzhodna Ložnica je potrebno upoštevati erozijsko delovanje voda. Direkten iztok ne sme segati v svetli profil struge. Izpustna glava naj bo oblikovana pod naklonom brežine v kamnito betonski izvedbi za zmanjšanje hitrosti odtekajoče vode in s tem njenih erozijskih delovanj, pri čemer naj skupna višina protierozijske zaščite znaša minimalno 1,00 m. Dokumentacija za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda mora vsebovati detajl in dimenzioniranje iztoka ter protierozijske zaščite.
(6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, se pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z veljavno zakonodajo, ki ureja področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(7) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.
(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
19. člen
(1) Obravnavano območje se skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v IV. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane naslednje mejne ravni hrupa:
– mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 75 dBA
– mejne nočne ravni Lnoč ≤ 65 dBA.
(2) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro ter vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno upoštevati:
– uporabijo naj se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter je opremljena z ES izjavo o skladnosti o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7.00 uro zjutraj in 18.00 uro zvečer.
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območju gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– pri predvidenih novih objektih je treba ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
20. člen
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z veljavno zakonodajo, ki ureja kakovost zunanjega zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.
21. člen
(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je treba ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic in ostalih zelenih površin.
(2) Pri ravnanju z zemeljskimi izkopi je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(3) Za ureditev okolice se načrtuje zatravitev in/ali opločenje.
22. člen
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa veljavna zakonodaja s področja ohranjanja narave.
23. člen
(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m.
(3) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z veljavnim odlokom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki na območju MOC.
24. člen
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati veljavna zakonodaja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter zahteve veljavne zakonodaje o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
25. člen
(svetlobno onesnaževanje)
Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Z veljavno zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati pristojnemu ministrstvu v elektronski obliki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
26. člen
(1) Obravnavano območje ni poplavno ogroženo.
(2) Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice.
(3) Odvajanje meteornih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v področni zakonodaji o odvajanju meteornih voda v odvodnik Vzhodna Ložnicain javno kanalizacijo, s predpisi lokalne skupnosti o odvajanju padavinskih voda ter tehničnimi pravilniki.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
27. člen
(1) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila veljavnih predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na področju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
28. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Pred nadaljnjim načrtovanjem nestanovanjskih stavb je treba upoštevati novo pridobljeno Geotehnično mnenje o možnostih in pogojih odvodnjavanja meteornih vod za območje OPPN Slance, št. BS-048-020-GEO-KOR, marec 2023, ter ga dosledno upoštevati. Geološki opis je splošen in povzet na podlagi dosedanjih bližnjih raziskav.
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja posameznega objekta in podporne konstrukcije je treba izvesti podrobnejše geološke raziskave za vsako fazo zazidave posebej. Pri izvedbi vkopov, nasipov in ostalih zemeljskih del v sklopu predvidene izgradnje je obvezna prisotnost geotehnika (stalen geotehnični nadzor), ki bo dajal navodila za ustrezne posege in eventualne dodatne ukrepe.
29. člen
(1) Hidrant zunaj objekta bo del internega vodovodnega omrežja.Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
(2) V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati veljavno zakonodajo s področja požarne varnosti.
30. člen
(1) Glede na zakonodajo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
(2) Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
(3) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(4) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
Ureditev območja OPPNje mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav ter da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. Izvedba podporne konstrukcije na severni strani je pogoj za gradnjo objektov.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
32. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) V kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi, kot so lastniška struktura zemljišč, ustreznejše strokovne rešitve v procesu izdelave projektne dokumentacije, primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja, so možna odstopanja od predvidenih potekov vodov gospodarske javne infrastrukture, cest in cestnih priključkov ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja vseh upravljalcev.
(2) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki jih predmetna gradnja zadeva.
XII. USMERITEV ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
34. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Mestni svet MOC z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja s hierarhično višjim prostorskim aktom. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
35. člen
Projekt iz prvega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah MOC.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-7/2020
Celje, dne 11. decembra 2024
