Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12, 11/14, 14/15, 11/18, 30/18, 61/20, 80/20 in 62/24 – odl. US), 3. in 17. člena Zakona o prekrških ZP-1 (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14, 92/14, 32/16, 15/17, 73/19, 175/20, 5/21 in 38/24), 2., 3. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02, 102/07, 3/09, 15/10, 55/11, 107/12, 72/16) ter 22. in 89. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 165/21 – uradno prečiščeno besedilo 4) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 18. seji dne 18. 12. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj
Odlok o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 94/06, 1/17, 20/22, v nadaljevanju: Odlok) se v šestem členu spremeni tako, da se ta v celoti z naslovom glasi:
Javna razsvetljava se lahko ureja in vzdržuje samo v skladu z letnim načrtom urejanja javne razsvetljave izvajalca gospodarske javne službe ali na podlagi dovoljenja Mestne občine Kranj.«
Odlok se v 8. členu spremeni tako, da se ta v celoti glasi:
»Javna razsvetljava se ureja in vzdržuje na podlagi načrta urejanja javne razsvetljave, ki mora vsebovati predvidena redna vzdrževalna dela, planirane obnove ter investicijsko vzdrževalna dela. Predlog načrta urejanja javne razsvetljave na podlagi zahtev Mestne občine Kranj izdela izvajalec javne službe v tridesetih dneh po uveljavitvi vsakoletnega proračuna Mestne občine Kranj. Načrt urejanja javne razsvetljave, usklajen z notranje organizacijsko enoto mestne uprave, pristojno za področje javne razsvetljave (v nadaljevanju: pristojne NOE), sprejme župan.
Izvajalec javne službe v skladu z zahtevami pristojne NOE, izdela načrt novoletne krasitve in odstranitve svetlobnih okraskov vsakoletno do 15. septembra.«
Drugi odstavek 12. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Poseg na področje javne razsvetljave iz prve, druge in tretje točke prejšnjega odstavka izvaja izključno koncesionar bodisi v okviru načrta urejanja javne razsvetljave gradbenih dovoljenj ali bodisi na podlagi dovoljenja pristojne NOE. Za vse posege v javno razsvetljavo je potrebno pridobiti soglasje pristojne NOE.«
V četrtem odstavku 12. člena se črta druga poved odstavka.
Odlok se v 25. členu spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorni organ, pristojen za izvajanje nadzora nad izvajanjem določb tega odloka, je pristojni inšpekcijski organ Mestne občine Kranj.
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja pristojna NOE.«
Črta se tretji odstavek 26. člena Odloka.
Naslov 27. člena Odloka se dopolni tako, da se v celoti glasi: »(kaznovanje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost)«.
V prvem odstavku 27. člena Odloka se za besedno zvezo »pravna oseba«, črta vejica in beseda »ali«, za besedno zvezo »samostojni podjetnik« pa vstavi besedilo »ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.
Črta se 8. točka prvega odstavka 27. člena Odloka.
Črta se 28. člen Odloka.
Prvi odstavek 32. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Predmet koncesije je urejanje, redno in investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj v skladu s koncesijsko pogodbo.«
Doda se nov, tretji odstavek 32. člena Odloka, ki se glasi:
»Ne glede na določbe tega odloka, ki urejajo obseg in predmet koncesije, lahko koncedent ob izvedbi javnega razpisa za izbor koncesionarja v javni razpis vključi tudi opredeljeni obseg znanih potrebnih investicij v javno razsvetljavo oziroma novogradenj, pri čemer se javni razpis izvede ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javna naročila.«
V šesti točki prvega odstavka 33. člena Odloka se na koncu besedila doda besedilo: »in poročati koncedentu o izvajanju javne službe«.
Za prvim odstavkom 33. člena Odloka se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Koncesionar s sklenitvijo koncesijske pogodbe na celotnem koncesijskem območju pridobi izključno pravico in dolžnost:
1. opravljati javno službo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka;
2. da redno in investicijsko vzdržuje javno razsvetljavo ter z njo upravlja skozi celotno koncesijsko obdobje;
3. da zagotavlja uporabnikom stalno in neprekinjeno oskrbo z javno razsvetljavo in kvalitetno opravlja gospodarsko javno službo, v skladu z zakonom, s tem odlokom, z drugimi predpisi in s sklenjeno koncesijsko pogodbo ter v javnem interesu.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek 33. člena Odloka. Doda se tudi nov, četrti odstavek 33. člena Odloka z besedilom:
»Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. da zagotavlja stalen način financiranja javne službe na način in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
2. da zagotovi kaznovanje subjektov, ki onemogočajo ali ovirajo izvajanje javne službe;
3. da zagotovi kaznovanje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali javno službo na koncesijskem območju ali nepooblaščeno posegali v javno razsvetljavo;
4. da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.«
Za 33. členom Odloka se doda nov, 33.a člen Odloka:
(pravice in obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja pravico zlasti: do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja oskrbe z javno razsvetljavo; pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. Uporabniki storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritožijo koncesionarju in koncedentu, če menijo, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja dolžnost zlasti: upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano izvajanje javne službe; omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se izvaja javna služba; prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje javne službe.«
Odlok se v 34. členu spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati pogoje, kot jih opredeljujejo predpisi s področja javnega naročanja, ter naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razmerja koncesije;
2. da pri kandidatu ne obstajajo izključitveni razlogi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo javno naročanje, ki jih koncedent podrobneje opredeli v razpisni dokumentaciji;
3. da kandidat ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje;
4. da koncesionar v zadnjih 6 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj polovico ocenjene vrednosti koncesije;
6. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja javne službe;
7. da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
8. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
9. da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
10. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
11. da je predložil program izvajanja koncesije, ki je skladen z zahtevami koncedenta;
12. da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
13. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije koncedenta.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.«
V 39. členu Odloka se 5. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »z odstopom od koncesijske pogodbe s strani koncedenta ali koncesionarja,«.
V prvi povedi prvega odstavka 40. člen Odloka se za besedno zvezo »javnega razpisa« doda besedilo: »po postopku konkurenčnega dialoga skladno s pravili, ki urejajo področje javnih naročil«.
Doda se nov, drugi odstavek 40. člena Odloka, ki se glasi: »Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU.«
Doda se novi, drugi odstavek 41. člena Odloka, ki se glasi:
»Merila za izbor koncesionarja so:
– najnižji strošek izvajanja koncesije;
– reference ključnega kadra;
– odzivni čas koncesionarja.«
Odlok se v 42. členu spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Mestna uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z aktom izbire, ki je akt poslovanja. Koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izda upravno odločbo, s katero mu podeli pravico in dolžnost izvajati koncesijo. Akt izbire in upravna odločba prenehata veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
Postopek izbora koncesionarja vodi strokovna komisija. Strokovna komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje novega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Za vsa ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja, če ni z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo določena pristojnost drugega organa, se pooblasti župana.«
Odlok se v 43. členu spremeni tako, da se glasi:
»Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na drug pravni subjekt, razen pod pogoji, kot jih določajo veljavni predpisi v času prenosa.«
Za 44. členom Odloka se doda se nov, 44.a člen Odloka:
(sprememba koncesijske pogodbe in spremenjene okoliščine)
Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na določbe koncesijske pogodbe;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe zaradi katerih:
1. bi se spremenila splošna narava koncesije;
2. bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
3. bi se ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
4. bi bil spremenjen ali znatno razširjen obseg koncesije;
5. bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe spremenjene okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. Spremenjene okoliščine niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izvajati javno službo. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izvajati javno službo, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.«
Za 44.a členom Odloka se doda nov, 44.b člen Odloka:
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
1. uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
2. izdajo obveznih navodil koncesionarju;
3. začasni prevzem javne razsvetljave v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti javne razsvetljave;
4. izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti javne razsvetljave;
5. odvzem koncesije;
6. uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.«
V prvem odstavku 45. člena Odloka se črtajo točke 2–6, dosedanja 7. točka pa se preštevilči v 2. točko.
Črta se tretji odstavek 45. člena Odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ne glede na določbe tega odloka, koncesionar za urejanje javne razsvetljave na podlagi koncesijske pogodbe, veljavne v času uveljavitve tega odloka, skladno z Odlokom o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 94/06, 1/17, 20/22) in določili koncesijske pogodbe, sklenjene na njegovi podlagi, izvede in dokonča novogradnje javne razsvetljave, prevzete v izvedbo pred uveljavitvijo tega odloka.
Ne glede na določbe 8. člena tega odloka, koncesionar predlog načrta urejanja javne razsvetljave za prvo leto trajanja koncesijskega razmerja koncedentu predloži v tridesetih dneh po pričetku izvajanja koncesije, upoštevajoč pri tem zahteve koncedenta.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-16/2024-5-402202
Kranj, dne 19. decembra 2024
Janez Černe
