Na podlagi 119. in v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US, ZUREP2) ter v povezavi z 298. členom, Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, ZUREP3) in 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Ljubno na 15. redni seji dne 23. 12. 2024 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji ter njegovih sprememb in dopolnitev, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 69/84 in 72/00, v Uradnem glasilu ZSO št. 4/02 ter Uradnem listu RS, št. 117/04. Spremembe zajemajo dopolnilno gradnjo objektov in drugih ureditev, ki so označena po območjih s št. 1–15, a–f, R1, R2 ter splošna določila glede ostalih ureditev kot so novogradnje, odstranitve objektov, legalizacije, spremembe namembnosti, vzdrževanje objektov, gradnje kletnih etaž, enostavnih ter nezahtevnih pomožnih objektov ter določila glede postavitev sončnih panelov na strehe objektov.
Vsi členi Odloka o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji ter njegovih sprememb in dopolnitev, ki je naveden v 1. členu tega odloka, se črtajo in se nadomestijo z novimi, ki se glasijo:
(1) Ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 69/94 – v nadaljevanju OPN Ljubno) se sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta UN Ljubno ob Savinji (v nadaljevanju SD UN Ljubno), ki ga je izdelalo podjetje Projektivni biro Velenje, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje, pod številko projekta 6681, z identifikacijsko številko v evidenci prostorskih aktov 2720.
(2) Sestavni deli SD UN Ljubno so:
a) Tekstualni del:
1. Opis prostorske ureditve, vključno s programom dejavnosti in rešitev umeščanja načrtovanih objektov in površin, ki se načrtuje s podrobnim načrtom.
2. Opis zasnove načrtovanih rešitev komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobrega ter njihovih zmogljivosti.
3. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, obrambe ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in parcelacija.
5. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
6. Dodatna določila glede predhodnih prostorskih aktov in končna določila.
b) Grafični del:
1. Širši prikaz območja s prikazom stare meje ureditvenega načrta in novo mejo SD UN Ljubno | M-1:2000 |
2. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M-1:5000 |
3. Obstoječe stanje s prikazom parcelnega stanja in mejo obdelave | M-1:1000 |
4. Vplivi in povezave s sosednjimi območji urejanja prostora | M:1:2000 |
5. Ureditvena zazidalna situacija | M-1:1000 |
6. Ureditvena situacija z zelenimi površinami | M-1:1000 |
7. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave (varovalni pasovi vodotokov in poplavna ogroženost ter območje varstva kulturne dediščine) | M-1:1000 |
8. Prikaz ureditev potrebnih za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M-1:1000 |
9. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M-1:1000 |
c) Odločba o potrebnosti izvedbe presoje vplivov na okolje s strani MOP (direktorat za okolje) in mnenja nosilcev urejanja prostora o potrebnosti izvedbe presoje vplivov na okolje
d) Smernice nosilcev urejanja prostora
e) Mnenja nosilcev urejanja prostora
f) Strokovne podlage, ki so bile uporabljene pri načrtovanju
g) Elaborat ekonomike
V občinskem prostorskem načrtu Občine Ljubno – OPN Ljubno, je obravnavano območje trškega jedra Ljubno ter delno območja Foršt namenjeno centralnim dejavnostim ter zelenim in rekreacijskim površinam.
(1) Meja obravnavanega območja poteka glede na namensko rabo zemljišč in sicer zajema glavne centralne dejavnosti, zajete so le zelene površine na jugu območja ter delno zelene površine na severozahodni strani – območje rekreacijskih površin Foršt. Meja v pretežni meri poteka po parcelnih mejah in mejah enot urejanja prostora, le na vzhodu poteka glede na namensko rabo – meja sega do zelenih površin ob reki Ljubnici. Meja se v SD UN Ljubno popravi na vzhodu pri objektu osnovne šole, kjer se nova meja predvidi glede na mejo namenske rabe. Potek nove in stare meje je razviden v grafičnih prilogah (list št. 1). Območje, ki je predmet obravnave leži v Občini Ljubno, v podrobni enoti urejanja prostora LJU-1, LJU-37 ter delno v območju LJU-27. Celotno območje UN Ljubno obsega cca 13.84 ha zemljišč.
(2) Podrobnejši potek meje:
Od izhodiščne točke pri mostu ob vhodu v naselje, pri parceli št. 686/4 k.o. Ljubno, poteka meja na vzhodu po desnem robu hudournika Ljubnica, v dolžini približno 850 m, do parcele št. 102, kjer se obrne proti zahodu, prečka dovozno cesto in se nadaljuje po severnem robu parcele št. 114, nato zavije spet na sever do križišča ob parceli 183 in naprej do glavne ceste Ljubno – Rastke, ki jo prečka in zavije proti JZ ob robu športnega igrišča v dolžini približno 120 m, nato proti Z v dolžini 60 m in pri parceli 229 prečka cesto proti Rosuliam ter se spusti ob parceli št. 233 proti glavni cesti Radmirje – Luče. Tam meja obrne proti JV in pelje po desnem robu ceste Radmirje – Luče v dolžini 350 m. Nato cesto v križišču zopet spet prečka, obide parcelo 392 in sledi smeri proti JV mimo parcel 577, 579, 581/2, 584, 585, mimo vznožja cerkvenega griča na Prod, kjer poteka proti J ob levem bregu Savinje, zavije pri parceli 700 proti vzhodu in se pri mostu združi z izhodiščno točko na parcelah 686/4 in 731/13. Vse parcele so v k.o. Ljubno.
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Ureditveno območje SD UN LJUBNO zajema tri različne enote urejanja prostora: LJU-1, LJU-37 ter LJU-27.
Na severu meji z drugimi namenskimi rabami – območjem stanovanjskih površin in delno z območjem centralnih dejavnosti CD (druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj). Na zahodu območje meji na druga območja namenske rabe, kot so delno zelene površine, delno stanovanjska območja, na jugozahodu pa meji na drugo območje urejanja z oznako LJU-22, kar v naravi predstavlja regionalna cesta Radmirje – Luče. Na skrajnem jugu obravnavano območju zamejuje reka Savinja – območje namenske rabe z oznako VC in območje urejanja LJU-6. Na vzhodni strani pa meja obravnavanega območja poteka po skrajnem robu namenske rabe z oznako CU. Delno to območje meji na zelene površine (ZD), delno pa na območja zemljišča reke Ljubnice (oznaka namenske rabe VC).
(2) Meje enot urejanja prostora so po OPN Ljubno pretežno razdeljene po namenski rabi, SD UN Ljubno pa ima jasno mejo obravnave prikazano v grafičnem prikazu na listu št. 1.
(3) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem prikazu na listu št. 4.
(4) Glavna dostopa do obravnavanega območja z regionalne ceste Radmirje–Luče sta dva, s skrajno južne strani preko mosta čez reko Savinjo ter na jugozahodu območja direktno preko križišča.
(Urbanistična zasnova obravnavanega območja in organizacija dejavnosti)
(1) Ljubnemu že naravne danosti pogojujejo posege v obstoječi prostor. Vsi posegi morajo upoštevati ohranitev naselbinske podobe in ohranitev kvalitetne stavbne dediščine. Ureditveni načrt daje možnosti za razvoj starih in uvedbo novih dejavnosti, kar pomeni tudi kontinuiteto razvoja naselja, ki je enovito telo. Izbor dejavnosti, ki so dopustne v posameznih namenskih rabah območja so natančno opredeljene v OPN Ljubno.
(2) Razdelitev naselja po dejavnostih se najbolj izraža ob trgih in drugih odprtih prostorih. Tako se ohrani obstoječa porazdelitev dejavnosti:
– trgovska, gostinska ob regionalni cesti Radmirje–Luče
– upravna ob sedanjem Zadružnem in prosvetnem domu in ob cerkvi
– šolska dejavnost na terasi nad Ljubnico
– obstoječa industrijska proizvodnja na desnem bregu Ljubnice
– obstoječa kmetijska dejavnost
Ves ostali prostor je namenjen stanovanjski funkciji s spremljajočimi dejavnostmi, ki so navedene v OPN Ljubno.
(3) Obstoječa industrijska dejavnost ter kmetijstvo se na obravnavanem območju ohranjata izključno v že obstoječem obsegu (kar pomeni, da se objekti takšne namembnosti lahko vzdržujejo in rekonstruirajo, širjenje njihovih kapacitet pa v centralnih predelih območja ni dopustno).
III. PREDVIDENI OBJEKTI TER DOLOČANJE DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
Na območju SD UN Ljubno se predvidi 15 novih ureditev, ki predstavljajo dopolnilno gradnjo v območju oziroma druge ureditve. Vsak objekt ima posebna določila, ki so opisana v nadaljnjih členih. S SD UN Ljubno se določajo tudi splošna določila za celotno območje (dopustne gradnje, gradnje pomožnih objektov, postavitev sončnih celic, rušitve ipd.) ter posebne obravnave specifičnih prostorov kot so rekreacijski center Foršt in kamp za avtodome na jugu območja.
(opis posameznih ureditev 1-15)
(1) Objekt št. 1
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: Manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe obcestne pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(2) Objekt št. 2
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: Manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe obcestne pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(3) Objekt št. 3
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: Manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: Javna raba (stavbe splošnega družbenega pomena, parkirišča, garaža …)
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe obcestne pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(4) Objekt št. 4
– Dopustna gradnja: novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta gradenj: javna raba v okviru javnih parkirišč ali parkovne ureditve z urbano opremo), razen stavb.
(5) Objekt št. 5
– Dopustna gradnja: legalizacija obstoječega objekta, odstranitev, novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.) ali nov stanovanjski objekt.
(6) Objekt št. 6
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + M ali manjši
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: pomožni objekti (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.) ali nov stanovanjski objekt.
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(7) Objekt št. 7
– Dopustna gradnja: Legalizacija obstoječega objekta, odstranitev, novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: stavbe splošnega družbenega pomena, gasilski dom ali druge stavbe za javno rabo, kot so parkirni prostori ipd. ter pomožni objekti h glavni stavbi (garaža, parkirišča nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: V primeru novogradnje je obvezno upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja. S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe pozidave.
Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(8) Objekt št. 8 in 9
– Dopustna gradnja: odstranitev, novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt kot pomožni objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: pomožni objekt h glavnemu objektu (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: Objekta, ki sta predvidena po SD UN Ljubno sta lahko ločena ali združena v en večji objekt.
Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(9) Objekt št. 10
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + 1 + M ali manjši, pod pogojem, da sleme in kap novogradnje ne presega sosednjih objektov na S in J strani.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe obcestne pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja. Dopustna je ohranitev odprtega zelenega prostora z avtohtonimi rastlinami kot so sadovnjaki, vrtovi, dominantna drevesa ali druga javna raba (parki, parkirišča, garaže …).
(10) Objekt št. 11 in 12
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: Manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: Stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe obcestne pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja.
(11) Objekt št. 13
– Dopustna gradnja: legalizacija obstoječega objekta, odstranitev, novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + M ali manjši.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: Manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.).
(12) Objekt št. 14
– Dopustna gradnja: novogradnja.
– Dopustni gabariti: P + M ali manjši
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: Stanovanjski objekt ali pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.)
– Ostali pogoji: Obvezno je upoštevanje urbanistično-zazidalne in arhitekturne kontinuitete naselja (tradicionalen podolgovat tloris, gabariti in simetrična dvokapna streha). S pozidavo se bo na ustrezen način zapolnil urbanistični vzorec obstoječe pozidave. Obvezna je predhodna pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasja/mnenja. Na mestu odstranjenega objekta na južni strani predvidenega novega objekta (stanovanjska hiša) naj se postavi pomožni objekt (garaža, nadstrešek, letna kuhinja, drvarnica, vrtna lopa ipd.) da se ohranja urbanistična linija objektov ob cesti.
(13) Objekt št. 15
– Dopustna gradnja: novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti.
– Vrste objektov glede na zahtevnost gradnje: manj zahteven objekt, gradbeno inženirski objekt in drugi gradbeni posegi.
– Namembnost oziroma vrsta objekta: nestanovanjske stavbe: stavbe za šport, športna igrišča in drugi objekti za potrebe rekreacije in prostega časa.
(usmeritve glede objektov z možnostjo rušitve)
(1) Objekti, ki so v grafičnih prilogah prikazani z možnostjo rušitve se delijo na tri sklope:
– objekti označeni s črkami a–f: Za te objekte je rušitev možna pod pogojem, da se na mestu odstranjenih objektov zgradijo nadomestne gradnje na istem mestu in v gabaritih, ki so značilni za obstoječo ulično pozidavo. Za objekt a je podrobna usmeritev že opisana v tem členu, v dvanajstem odstavku.
– Objekta, ki sta označena s črko R1 in R2 se lahko odstranita, na njunem mestu pa se lahko uredijo javne površine.
– Objekti označeni s S, 13 in 7: Objekti se lahko porušijo in se nadomestijo z arhitekturno ustreznejšimi rešitvami. Za te objekte so podrobne usmeritve že predpisane v tem odloku (7. člen, 13. člen).
(2) Podrobnejše usmeritve za objekte z možnostjo rušitve:
– Objekt a: Možna je rušitev z nadomestno gradnjo v istem pravokotnem tlorisu in gabaritih (K)+P+M, brez kolenčnega zida in z dvokapnico na istem mestu ali na sosednji parceli (objekt 14). V tem primeru je na mestu objekta a obvezna gradnja npr. nezahtevnega objekta v tradicionalnih gabaritih in z dvokapnico.
– Objekt b: Možna je rušitev precej preoblikovanega objekta in v tem primeru obvezna nadomestna gradnja na istem mestu, v tradicionalnih gabaritih (pravokotni tloris, gabariti (K)+P+M, brez kolenčnega zidu in z dvokapnico).
– Objekt c: Možna je rekonstrukcija z rušitvijo dela objekta.
– Objekt d: Možna je rušitev precej preoblikovanega objekta in v tem primeru obvezna nadomestna gradnja na istem mestu, vendar z večjim odmikom od ceste, s slemenom vzporednim s cesto in v tradicionalnih gabaritih (pravokotni tloris, gabariti (K)+P+M, brez kolenčnega zidu in z dvokapnico).
– Objekt e: Možna je rušitev in v tem primeru obvezna nadomestna gradnja na istem mestu, s pravokotnim tlorisom v istih ali manjših gabaritih (paviljonski tip objekta).
– Objekt f: Možna je rušitev z nadomestno gradnjo v istih gabaritih.
– Objekt R1: Možna je rušitev in ureditev zelenih parkirišč/parkovne površine.
– Objekt R2: Možna je rušitev in ureditev zelenih parkirišč/parkovne površine/ali nadomestna gradnja na istem mestu, vendar lahko v manjših gabaritih (pravokotni tloris, gabariti (K)+P+M, brez kolenčnega zidu, dvokapnica).
(objekti predvideni za rušenje po poplavah avgusta 2023)
(1) V grafičnih prilogah so označeni objekti, z že izdanimi odločbami o rušenju po poplavah, avgusta leta 2023, saj niso več primerni za bivanje.
(2) Na mestu odstranjenih objektov je možna ureditev zelenih površin (z dostopom do trga, lahko z igriščem, sprehajalno potjo …), tudi v kombinaciji s parkirnimi mesti.
(splošna določila za vse objekte in prostor obdelave)
(1) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje/mnenje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Noben od določenih vrst posegov ne sme poslabšati urbanističnih in arhitekturnih razmer v obravnavanem območju.
(2) Postavitev sončnih panelov na strehe objektov:
Namestitev opečno rdečih fotovoltaičnih sistemov je dopustna na vedutno neizpostavljene strešine objektov, ki niso varovani kot stavbna dediščina ali spomenik, so pa locirani znotraj območja naselbinskega spomenika. Namestitev se presoja od primera do primera, detajli izvedbe se določijo s kulturnovarstvenimi pogoji. Vsak poseg je dopusten le s predhodno presojo s strani Zavoda za kulturno dediščino območne enote Celje.
(3) Rušitve splošno:
Obstoječe historične stavbe predstavljajo s svojimi tradicionalnimi značilnostmi pomembno vlogo v ambientalnem tkivu zavarovanega naselja, zato s kulturno varstvenega vidika njihova odstranitev ni sprejemljiva. Objekti se morajo zaradi svojih dediščinskih in likovnih lastnosti ohraniti ter rekonstruirati z obnovo dotrajanih delov po vzoru originalov.
Izjemoma je dopustna odstranitev objekta za katero je potrebno pridobiti soglasja v skladu z veljavno zakonodajo.
Morebitne nadomestne gradnje se morajo načrtovati na mestih in v gabaritih predhodno odstranjenih objektov in se navezovati na historično urbanistično zasnovo prostora. Zanjo je značilno, da so stavbe podolgovate in v dolgi vrsti razvrščene ob cesti.
(4) Novogradnje:
Novogradnje so možne kot dopolnilna gradnja naselja na mestih, ki so označena v tem odloku (s številkami 1–15) ali kot nadomestna gradnja objektov, ki imajo možnosti odstranitve. Vrsta gradenj glede na zahtevnost, ki so dopustne so: Manj zahteven objekt in objekti nižjega ranga (nezahtevni in enostavni objekti). Dopustne so tudi druge vrste gradenj kot so gradbeno inženirski objekti ali drugi gradbeni posegi. Pogoje za novogradnje je potrebno izpolnjevati glede na določila zapisana v tem odloku.
Novogradnje so možne tudi kot prizidave (nadzidave) že obstoječih objektov pod pogoji, ki jih določi pristojna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter z njihovim soglasjem/mnenjem.
(5) Rekonstrukcije:
Rekonstrukcije so dopustne na vseh obstoječih objektih v skladu s pogoji pristojne enote ZVKDS (Zavoda za varstvo kulturne dediščine) ter Občine Ljubno (Urad za okolje in prostor).
(6) Legalizacije:
Legalizacije objektov, gradbeno inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov so dopustne za vse objekte glede na določila v tem odloku.
(7) Spremembe namembnosti:
So dopustne za vse objekte glede na namensko rabo, ki je podrobneje opredeljena v OPN Ljubno.
(8) Vzdrževanje objektov:
Ne glede na določila podrobnih prostorskih pogojev so na celotnem območju dovoljena vzdrževalna dela, skladno s splošnimi pogoji in zakoni (Gradbeni zakon 1 – Uradni list RS, št. 119/21, 105/22, 133/23 in 85/24, Uredba o razvrščanju objektov – Uradni list RS, št. 96/22, Tehnična smernica TSG-V-006:2022: Razvrščanje objektov).
(9) Kletne etaže:
Kletne etaže so izjemoma dopustne v primeru, da ne poslabšujejo terenskih zmogljivosti, urbanističnih in arhitekturnih razmer, so popolnoma ali delno vkopane in posledično takšna stavba ne presega višinskih gabaritov okoliških objektov enake namembnosti.
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Pri gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Postavitev majhnih nekmetijskih in negozdarskih stavb (garaže, ute, lope, nadstrešnice, senčnice, drvarnice, pokrita skladišča za lesna goriva, savne, fitnesi, zimski vrtovi, letne kuhinje in ostali pomožni objekti) je dopustna le na stavbnih zemljiščih, na parcelah namenjenih gradnji, na katerih je že zgrajen objekt, ki ima uporabno ali gradbeno dovoljenje, oziroma je za predviden objekt že izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. To določilo ne velja za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so ograje, oporni zidovi in infrastrukturni objekti.
– Na posamezni gradbeni parceli, namenjeni gradnji individualnih stanovanjskih objektov, je dovoljena postavitev največ dveh nezahtevnih objektov iste vrste glede na razvrščanje objektov. V primeru drugačnih rešitev, je potrebno predhodno pridobiti soglasje Občine Ljubno in pristojne območne enote ZVKDS.
– Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture (priključitev za tovrstne objekte je dovoljena le iz obstoječih, legalno zgrajenih objektov). Funkcije pomožnih objektov se morajo združevati v enem objektu (drvarnica, kolesarnica, garaža, spravilo orodja, strojev in pridelkov …).
– Za gradnjo vseh vrst enostavnih in nezahtevnih objektov si morajo investitorji pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasja/mnenja ZVKD-ja ter občine Ljubno (Urad za okolje in prostor).
– Ograje: Polne ali zaprte panelne ograje niso dovoljene. Dovoljujejo se žične transparentne ograje z nizkim betonskim zidcem, lesene ter žive meje avtohtonih rastlin (npr. gaber, navadna kalina, bukev, trdoleska, tisa, češmin). Izjemoma so dovoljene tudi protihrupne ograje (priporočljiva je zelena protihrupna bariera).
– Oporni zidovi: Ne glede na zgornja določila morajo biti vsi oporni zidovi čim bolj skriti, zasajeni z avtohtonimi popenjavkami (npr. bršljan, vinika, srobot) ali kako drugače obdelani (npr. prednja stran grajena z avtohtonim kamenjem v videzu suhozida, brez vidnih fug). Za premoščanje višinskih razlik na terenu se priporoča premoščanje z brežinami, armiranimi brežinami, škarpniki ali podobno.
– Ostali pogoji: Nezahtevni in enostavni pomožni objekti morajo biti prostostoječi, z vidnim prostorskim odmikom od stanovanjskega ali drugega objekta in upoštevati tradicionalne tlorisne in višinske gabarite, oblikovanje strehe (klasična simetrična dvokapnica s tradicionalno opečno kritino rdeče barve) ter materiale. Izjemoma so dopustne tudi druge oblike streh s soglasjem pristojne območne enote ZVKDS.
(Splošna določila za arhitekturno oblikovanje)
(1) Arhitekturno oblikovanje vseh objektov v območju obdelave mora potekati v kontekstu oblikovanja naselja v celoti. Pri tem je upoštevati naslednje pogoje:
– kulturno-zgodovinsko oziroma samosvojo arhitekturno izročilo obravnavanega prostora
– dominantno lego naselja na terasi ob sotočju rek
– enovitost naselbinskega telesa
– »oblikovanost« naselja, v prehodu iz vaške arhitekture v trško
– lego objektov
– gradbeno linijo
– naklone strešin in barvo ter vrsto kritine (opečna kritina)
– uporabo materialov (brunarice in leseni stanovanjski objekti niso dovoljeni)
– v javne objekte morajo biti omogočeni dostopi invalidom.
(2) Enaka oblikovalska načela se uporabljajo pri oblikovanju in razmeščanju parkirnih prostorov, peš poti, stopnišč, trgov, opreme (klopi, koši, oglasni panoji), ograj okoli hiš. Za celotno območje obravnave je potrebno izdelati idejni projekt s katalogom ulične in trške opreme, ki bo obveza za oblikovanje in razmestitev posameznih elementov iz prejšnjega odstavka.
(druge prostorske ureditve – kamp za avtodome)
(1) Območje, ki je predvideno za kamp dejavnost je velikosti cca 5329 m2 in zajema parceli s št. 591/1 in 593/3 ter del parcele 590/1, vse k.o. 923 Ljubno. Kamp za avtodome se nahaja na jugu obravnavanega območja, kjer je namenska raba ZD – zelene površine (podrobnejša prostorska enota LJU-37). Del predvidenega kampa se nahaja v varovalnem pasu reke Savinje (prikazano v grafičnih prilogah: list št. 7).
(2) Podrobna določila za urejanje:
– V 15 metrskem varovalnem pasu, glede na 37. člen ZV-1 ni dovoljeno posegati v prostor razen objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, gradnje objektov grajenega javnega dobra po tem Zakonu o vodah – ZV1 ali drugih zakonih, ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem ter gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
– Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, se lahko izvedejo, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške.
– Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, se izvedejo na podlagi utemeljitve izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, v postopku podaje mnenja k prostorskemu aktu ali v postopku izdaje vodnega soglasja. Zaradi zgoraj navedenih določb se morata obstoječa objekta, ki se nahajata v varovalnem pasu Savinje, na parcelni št. 593/3 porušiti.
– Po OPN Ljubno (priloga 2) so na območju dopustne urejene zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. Na dotičnem območju je dopustna ureditev sezonskega šotorišča in parkiranje avtodomov ter postavitev počitniških prikolic s pripadajočo komunalno infrastrukturo, vendar ne v 15 m varovalnem pasu Savinje.
– Trajno kampiranje, postavljanje mobilnih hiš ali bivalnih enot (glamping, lesene hiše ipd.), parkiranje avtodomov in prikolic za več kot eno sezono (brez vmesne prekinitve) na območju ni dovoljeno. Infrastruktura, potrebna za delovanje sezonskega kampa, npr. recepcija, sanitarije, mesta za odlaganje odpadkov, električne polnilnice, manipulativne površine itd., se prednostno uredi v sklopu obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja (CD). V območju zelenih površin se izvajajo izključno posegi in gradnje, ki jih za posamično namensko rabo prostora (ZS, ZD) dopušča občinski prostorski načrt (vrste dopustnih gradenj).
– Kampiranje, postavljanje šotorov, prikolic, parkiranje vozil ipd. v območju naravne vrednote/naravnega spomenika Savinja (parc. št. 711/1, k.o. Ljubno) ni dovoljeno in se ne izvaja. Meja naravne vrednote je prikazana v grafičnih prilogah na listu št. 7.
– Dopustna dejavnost: oddajanje prostora za avtodome in podobne pomične objekte v namen, dejavnost počitniških taborov, storitve avtokampov ipd.
– Ostali pogoji za območja z oznako namembnosti ZD so določeni v prilogi 1 – OPN Ljubno. ter v 20. členu tega odloka, kjer so določeni podrobnejši pogoji za izvedbo kampa pod zavarovanimi območji Savinje od izvira do Ljubnega NS.
(objekt slačilnice ob športno rekreacijskem centru Foršt)
(1) Obstoječi objekt se nahaja na parcelni št. 224/5 k.o. 923 Ljubno. Objekt je pritličen in ima dvokapno streho. Kasneje se je tudi dozidaval. Objekt je predviden za rušenje. Na istem mestu, z manjšimi odstopanji (ki so podrobneje opisana v 24. členu tega odloka) je dopustna gradnja novega objekta.
(2) Objekt slačilnice se nahaja na zahodnem robu zavarovanega območja trškega jedra Ljubno in meji na vplivno območje spomenika cerkve Matere božje v Rosulah, v katerem se nahajajo pripadajoča športna igrišča. Gre za prostorsko zelo izpostavljeno lokacijo, zato je na tem mestu sprejemljiva novogradnja, ki bo s svojim arhitekturnim oblikovanjem upoštevala bistvene prepoznavne značilnosti tradicionalnega stavbarstva. Zanj so značilni pritlični ali nadstropni objekti, podolgovatih pravokotnih tlorisov, s pokončnimi pravokotnimi fasadnimi odprtinami, ki so med seboj dimenzijsko poenotene in simetrično enakomerno razporejene po fasadah. Stavbno pohištvo v naselju je bilo izvorno leseno in členjeno. Zaključni sloj fasad objektov je bil praviloma enobarven, svetlega zemeljskega barvnega tona. Za naselje so značilne simetrične dvokapnice strmega naklona, krite s historično kritino v tipu in materialu, ki se pojavlja v prostoru (opečno rdeč bobrovec). Izjemoma je zaradi posebne narave objekta možna tudi gradnja paviljonskega tipa objekta z ravno streho, ki pa mora biti kvalitetno oblikovan na način, da se bo njegova zunanja podoba vizualno zlila z zelenimi površinami, kar pomeni, da se lahko izvede z ravno, ekstenzivno ozelenjeno streho (zasajeno s travo, mahovi, lišaji, nizkimi pokrovnicami ipd.), transparentno stekleno fasado in sonaravno ozelenjenimi polnimi deli obodnih zidov.
(3) Podrobna določila za predviden nov objekt:
– Nov objekt slačilnice je lahko dvoetažen, če višinska kota objekta ne bo presegala višine slemen sosednjih objektov.
– Namembnost: stavbe za šport.
– Streha: ravna (minimalni naklon).
– Tlorisne dimenzije: tloris mora biti podolžne oblike, maksimalni gabariti niso določeni, odmiki od sosednjih parcel morajo biti v skladu z OPN Ljubno.
– Finalna obdelava: finalna obdelava fasadnih površin mora biti izvedena s klasičnim zglajenim zidarskim ometom in barvana v ubito bel ali drug nevpadljiv svetel naravni barvni ton. Vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih barvnih tonih niso sprejemljive.
IV. OPIS ZASNOVE NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI
(1) Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov.
(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih prometnih in intervencijskih površinah v javni rabi, tako da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi zadostne odmike od obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(3) V primeru, da potek infrastrukture ni možen po javnih poteh, mora lastnik določenega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih oziroma energetskih vodov na njegovem zemljišču, upravljalec posameznega komunalnega oziroma energetskega voda pa mora v tem primeru od lastnika pridobiti služnostno pravico.
(4) Gradnja komunalnih in energetskih vodov, naprav in objektov mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih oziroma energetskih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
(6) Opis zasnov načrtovanih rešitev komunalne infrastrukture, ravnanja z odpadki ter načrtovanega javnega dobra in njihovih zmogljivosti, je opisan v obsegu od 27.–39. člena OPN Ljubno in se za SD UN Ljubno ne spreminja.
Se ureja skladno z določili OPN Ljubno in drugimi določili tega odloka.
(Odvajanje in čiščenje odpadnih vod)
(1) Se ureja skladno z določili OPN Ljubno.
(2) Ostala določila:
– Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).
– Pri novogradnjah objektov, ki so predvideni s predmetnim prostorskim načrtom, se bodo padavinske in odpadne vode odvajale z zakonom in uredbami. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikniti na osnovi geološkega poročila. Če pa to ne bo dovoljeno se jih spelje v javno meteorno kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih voda. Rešitev odvodnjavanja se mora izdelati za vsako načrtovano gradnjo v fazi DGD dokumentacije, odpadne vode pa se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja po celotnem delu obravnavanega območja. V fazi idejnega projekta se mora pridobiti projektne pogoje za odvajanje odpadnih in padavinskih vod od pristojnih mnenjedajalcev (to so pristojno Komunalno podjetje in Direkcija RS za vode).
– Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje meteornih voda na osnovi geološkega poročila. Če pa to ne bo dovoljeno se jih spelje v javno meteorno kanalizacijo preko zadrževalnikov v vodotoke ali javni kanalizacijski sistem.
– V primeru ponikanja je potrebno pred nadaljnjim načrtovanjem pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila dosledno upoštevati. Iz geomehanskega poročila mora biti razvidno ali je ponikanje padavinskih vod možno oziroma dopustno. V primeru, da ponikanje ni možno, je potrebno odpadne padavinske vode kontrolirano preko zadrževalnikov odvajati v javni kanalizacijski sistem oziroma površinski odvodnik.
Se ureja skladno z določili OPN Ljubno in drugimi določili tega odloka.
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju Občine Ljubno so obstoječi srednje in nizkonapetostni elektroenergetski vodi. Obstoječa razdelilna transformatorska postaja RTP se nahaja v naselju Ljubno. Za distribucijo električne energije na manjših razdaljah služi srednje napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV in omrežje transformatorskih postaj.
(2) Za obravnavano območje je za potrebe novogradenj izdelan IDP načrt elektrifikacije (Projektivni biro Velenje., avgust 2022, št. 6681). Načrt je izdelan na podlagi osnutka SD UN Ljubno in skladno s konkretnimi smernicami št. 3190, ki jih je izdalo Elektro Celje, dne 5. 3. 2022.
Načrt vsebuje sledeče izvedbene inštalacije: Ureditev EE omrežja 0,4 kV. Ureditev EE omrežja 0,4 kV je razvidno iz situacijskih načrtov – risba št. 01, 1, 2, 3, 4. V predmetnem območju potekajo obstoječi podzemni in nadzemni EE 0,4 kV vodi el. en. vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kar je v skladu s 468. členom Energetskega zakona (EZ-1, Uradni list RS, št. 17/14), kateri znaša: minimalno 1 m za podzemni NN vod (od 1 kV do vključno 20 kV), minimalno 1,5 m za nadzemni vod (do vključno 1 kV), minimalno 2 m za razdelilno postajo srednje napetosti (TP – transformatorska postaja). Če se izvede gradnja v varovalnem pasu EE 0,4 kV vodov in naprav je potrebno obstoječe EE 0,4 kV vode in naprave Elektro Celje d.d. pred pričetkom del preurediti oziroma prestaviti izven območja predvidenih gradenj.
(3) Pogoji preureditve:
Vse električne napeljave morajo biti izvedene v skladu z ustreznimi slovenskimi standardi in predpisi. Ves uporabljen material mora ustrezati SVN predpisom. Za ves uporabljen material in opremo mora izvajalec izročiti investitorju izjave o lastnostih. Načrt je pripravljen skladno s tehnično smernico TSG-N-002:2013 nizkonapetostne inštalacije in TSG-N-003:2013 zaščita pred delovanjem strele.
(4) Parametri in način izvedbe:
– Investitor si mora pridobiti za položitev kablovodov soglasja od prizadetih lastnikov zemljišč ter upravljalcev ostalih komunalnih vodov, ki jih križa oziroma poteka ob njih. Načrt je pripravljen v skladu s konkretnimi smernicami št. 3190, ki je izdalo Elektro Celje, dne 5. 3. 2022.
– Od upravljalcev si mora pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji kablovoda ter pri njih naročiti zakoličbo komunalnih vodov. Po zaključku del je potrebno izvesti izvršilne načrte vključno z geodetskim posnetkom kablovoda in jih predati upravljalcu objekta.
– Ostali parametri (zemeljski kabli in parametri NN priključka ter odjema) se obdelajo v posameznih dokumentacijah za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) in PZI.
(5) Izvedba ureditve EE omrežja 0,4 Kv:
Skladno s izdanimi konkretnimi smernicam, se na območju SD UN Ljubno nahajajo obstoječi EE vodi (nadzemni in podzemni), kjer je potrebno predvideti preureditev vodov. Lokacija predvidene ureditve EE 0,4 kV vodov je razvidna iz situacijskih načrtov – risba št. 01, 1, 2, 3, 4.
(6) Objekti: 1, 2, 3, 5, 10, 13, 14:
– Napajanje predvidenih objektov z električno energijo je na razpolago v obstoječi prostostoječi razdelilni omarici PS RO 1 na parc. št. 536, k.o. 923 – Ljubno, ki se napaja iz TP Ljubno Šola (I10: Razdelilec Župnišče). Od PS RO 1 je predviden nov NN KB in nova razdelilna omarica PS RO 2, od koder so predvideni posamezni NN priključki s posamezno prostostoječo priključno merilno omarico PS PMO 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 preko katerih bodo napajani predvideni stanovanjski objekti. Priključno merilne omarice bodo prostostoječe izvedbe ob uvoznih cestah za vsak objekt posebej na stalno dostopnem mestu.
– Objekt 11:
Na območju 11 poteka nadzemni NN vod, za katerega se v nadaljnji fazi izdelave projektne dokumentacije preveri varnostna razdalja med NN nadzemnim vodom in predvidenim objektom ter ga po potrebi preuredi.
– Objekt 6:
Napajanje predvidenega objekta z električno energijo je na razpolago v obstoječi prostostoječi razdelilni omarici PS RO 3 na parc. št. 676, k.o. 923 – Ljubno, ki se napaja iz TP Ljubno Šola (I11: Razdelilec na Placu). Od PS RO 3 je predviden nov NN priključek s prostostoječo priključno merilno omarico PS PMO 3.1 preko katere se bo napajal predviden objekt. V območju predvidenega objekta poteka obstoječi podzemni NN KB, ki se ga prestavi izven območja.
– Objekt 7:
Objektu, ki je že priključen na električno energijo preko merilnega mesta št. 2-170308 »Gospodinjstvo«, ki je v obstoječi priključni merilni omarici PS PMO 4, se glede na namembnost objekta uredi dodatno merilno mesto za gasilske dejavnosti »Ostali odjem na NN«.
– Objekt 8, 9:
V območju predvidenih pomožnih objektih poteka obstoječ podzemni NN KB, ki se prestavi izven območja. V istem območju poteka tudi nadzemni NN vod, kjer se v nadaljnji fazi izdelave projektne dokumentacije preveri varnostna razdalja med NN nadzemnim vodom in predvidenim objektom ter ga po potrebi preuredi.
– Objekt 10:
Napajanje predvidenega objekta z električno energijo je na razpolago na obstoječem stojnem mestu SM 5 na parc. št. 536, k.o. 923 – Ljubno, ki se napaja iz TP Ljubno Šola (I18: Pošta). Od SM 5 je predviden nov NN priključek s prostostoječo priključno merilno omarico PS PMO 5.1 preko katere se bo napajal predviden objekt.
– Objekt 13:
Predviden nadstrešek bo priključen za obstoječim merilnim mestom št. 2-13670 »Gospodinjstvo«, ki je v obstoječi priključni merilni omarici PS PMO 6. Na območju poteka nadzemni NN vod, za katerega se v nadaljnji fazi izdelave projektne dokumentacije preveri varnostna razdalja med NN nadzemnim vodom in predvidenim objektom ter ga po potrebi preuredi.
– Objekt 14:
Predviden objekt bo priključen na obstoječe merilno mesto v predvideni priključno merilni omarici PS PMO 7.1. V slednjo omarico se prestavi obstoječe merilno mesto iz obstoječe vgradne omarice V PMO 7.2, ki je locirana v obstoječem objektu, za katerega je predvidena rušitev. Napajanje predvidenega objekta se izvede iz obstoječe prostostoječe razdelilne omarice PS RO 7, od koder bo izveden nov NN priključek v predvideno prostostoječo priključno merilno omarico PS PMO 7.1 z obstoječim merilnim mestom.
(Prometna ureditev, grajeno javno dobro)
(1) Obravnavano območje se nahaja v območju regionalne ceste II. reda (južna in zahodna meja območja) št. 428 na odseku Radmirje–Luče, v samem območju pa potekajo občinske ceste. Lokacija se nahaja v naselju Ljubno, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h.
(2) Pogoji glede regionalne ceste:
a) Na območju ureditvenega načrta že obstajajo urejeni cestni priključki za obstoječo in predvideno ureditev na državno cesto. Priključevanje celotnega območja je izvedeno preko obstoječih cestnih priključkov, ki se ne bodo spreminjali. Zagotovljeno je varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo. Zagotovljena je opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
b) Splošna določila:
– Posamezni investitor, ki bo izvajal kakršnekoli posege na območju predmetnega ureditvenega načrta in v 15 m varovalnem pasu regionalne ceste, si mora v skladu z 31. členom Gradbenega zakona oziroma 27., 66., 67. in 70. člena Zakona o cestah pridobiti projektne pogoje ter soglasja oziroma mnenje Direkcije RS za infrastrukturo.
– Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,00 m oziroma vsaj 2,00 m od hodnika za pešce ali predvidene kolesarske povezave.
– Predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
– Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati tudi del projekta »Prometna ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju«. V projektu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo na državni cesti, v njenem varovalnem pasu ter v njenem vplivnem območju. Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljalca državne ceste.
– V primeru kakršnihkoli sprememb prometnega režima se mora upoštevati povprečni letni dnevni promet (PLDP) na odseku v letu 2020, ki je 2086 vozil na dan (števno mesto Ljubno).
– Posamezni investitor mora vsakršno tehnično spremembo ali dopolnitev takoj dostaviti Direkciji RS za infrastrukturo, Območju Celje, če pa je sprememba takšne narave, da zahteva spremembo ali dopolnitev ureditvenega načrta si mora pristojni pripravljalec na Direkciji RS za infrastrukturo pridobiti smernice za načrtovanje sprememb in mnenje na spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta.
– Če bi bili zaradi gradnje uničeni mejniki cestnega sveta, jih je posamezni investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni, usposobljeni in registrirani organizaciji za geodetske storitve postaviti v prvotno stanje.
(3) Pogoji glede občinskih cest:
– Cestni priključki in njegova neposredna okolica ob občinskih javnih cestah morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno.
– Morebitne ograje, žive meje ter druga zasaditev ne sme posegati v polje preglednosti občinskih cest. Ob javnih cestah je ograjo, živo mejo ali drugo zasaditev dopustno postaviti le s soglasjem upravljalca javne ceste.
– Za morebitne nove priključke na občinsko cesto je potrebno prometno ureditev načrtovati tako, da bo skladna s področnimi predpisi. Cestni priključki morajo biti zgrajeni v niveleti vozišča občinske ceste in čim bolj pravokotno na občinsko cesto.
– Oranje snega iz javne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano.
– Odtekanje vode iz občinske javne ceste ne sme biti ovirano. Meteorne ali druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati.
– Vse nove dovozne poti in parkiranje na območju naselja naj se rešujejo na osnovi kompleksne študije in v okviru reševanja prometa na celotnem območju v smislu izboljšanja prometne varnosti in urejenosti prometa.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) V obravnavanem območju urejanja so naslednje enote registrirane kulturne dediščine:
EID | IME | REŽIM | PODREŽIM |
1-04450 | Ljubno ob Savinji – Trško jedro | spomenik | |
1-03104 | Ljubno ob Savinji – Cerkev sv. Elizabete | spomenik | |
1-01341 | Ljubno ob Savinji – Šteknerjeva hiša | spomenik | |
1-04560 | Ljubno ob Savinji – Spomenik žrtvam in grobnica borcev | spomenik | |
1-04495 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 51 | spomenik | |
1-21307 | Ljubno ob Savinji – Petkova hiša | spomenik | |
1-21260 | Ljubno ob Savinji – Hiša Plac 1 | dediščina | stavbna dediščina |
1-25402 | Ljubno ob Savinji – Domačija Plac 15 | dediščina | stavbna dediščina |
1-10183 | Ljubno ob Savinji – Brunetova kovačija | dediščina | stavbna dediščina |
1-21242 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 6 | dediščina | stavbna dediščina |
1-24568 | Ljubno ob Savinji – Župnišče | dediščina | stavbna dediščina |
1-25452 | Ljubno ob Savinji – Stara šola | dediščina | stavbna dediščina |
1-21243 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 12 | dediščina | stavbna dediščina |
1-25401 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 11 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21244 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 17 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21317 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 57 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21316 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 55 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21245 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 24 | dediščina | stavbna dediščina |
1-29176 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 24 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21309 | Ljubno ob Savinji – Hiša Plac 28 | dediščina | stavbna dediščina |
1-25453 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 32 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21313 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 30 | dediščina | stavbna dediščina |
1-25400 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 28 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21315 | Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 39 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21247 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 29 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21249 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 32 | dediščina | stavbna dediščina |
1-21248 | Ljubno ob Savinji – Hiša Cesta v Rastke 30 | dediščina | stavbna dediščina |
(2) V območju urejanja se nahajajo naslednji spomeniki:
Ljubno ob Savinji – Trško jedro (EID 1-04450),
Ljubno ob Savinji – Cerkev sv. Elizabete (EID 1-03104),
Ljubno ob Savinji – Šteknerjeva hiša (EID 1-01341),
Ljubno ob Savinji – Spomenik žrtvam in grobnica borcev (EID 1-04560),
Ljubno ob Savinji – Petkova hiša (EID 1-21307),
Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 51 (EŠD 1-04495),ki so (razen Šteknerjeve hiše in Petkove hiše) razglašeni z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list RS, št. 27/87-1324, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/00-44, Uradni list RS, št. 69/00-3282, 103/04-4434, 68/12-2673).
a) Šteknerjeva hiša je razglašena z Odlokom o razglasitvi Šteknerjeve hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 54/10-2996).
b) Petkova hiša je razglašena z Odlokom o razglasitvi Petkove hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 132 z dne 14. 10. 2022)
(3) Za registrirano kulturno dediščino velja varstveni režim:
Za stavbno dediščino velja naslednji varstveni režim:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,
– barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(4) Drugi ukrepi:
a) Ukrepi za varstvo nepremične arheološke dediščine:
– Če se na območju ali predmetu posega vseeno najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča/drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1).
– V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko ZVKDS to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline (27. člen ZVKD-1).
– Ob posegih v zemeljske plasti je potrebno ZVKDS, skladno s 84. členom ZVKD-1 o pričetku del obvestiti vsaj 5 delovnih dni vnaprej (pisno ali po elektronski pošti na naslov: tajnistvo.ce@zvkds.si), da bo lahko pravočasno zagotovljen strokovni konservatorski nadzor, ki ga ZVKDS izvaja v okviru svoje redne dejavnosti.
b) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
c) Na zaščitenih območjih (kar velja za celotno obravnavano območje) je potrebno za vsak poseg v enoto dediščine (legalizacije, novogradnje, prizidave, spremembe namembnosti, rekonstrukcije in vzdrževanja) pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje/mnenje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Sem spadajo tudi postavitve ograj.
(1) V varovanem območju naravnega spomenika velja predpisan varstveni režim za hidrološke naravne spomenike (10. člen Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87); elaborat Predlog za razglasitev naravnih in kulturnih spomenikov v Občini Mozirje, ZSV Celje, št. 02-402/5-84-AA, 7. 5. 1985).
(2) Zavarovana območja:
Savinja od izvira do Ljubnega NS (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87). Območje naravne vrednote Savinja s pritoki (ID 269 V) oziroma naravnega spomenika Savinja od izvira do Ljubnega (ID 32) se ohranja v svoji celovitosti, naravni sestavi in geomorfološki zgradbi. Posegi in dejavnosti v ureditvenem območju se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila ta zavarovana in določena za naravno vrednoto. Ohranja se povezanost in celovitost vodnega in obvodnega prostora. Omogočajo se naravni procesi v reki in njena naravna dinamika (premeščanje materiala, ustvarjanje zajed in prodnih nanosov, obvodna zarast itd.). Ohranjajo se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(a) Določila glede ureditve na območju naravnega spomenika in naravne vrednote Savinja (parc. št. 711/1, k.o. Ljubno):
– Začasni in trajni objekti se načrtujejo v tolikšni oddaljenosti od reke, da za zagotavljanje njihove poplavne varnosti ni treba izvesti zaščitnih ukrepov ali kakršnihkoli dodatnih posegov na brežini ali v rečni strugi (utrjevanje brežin, nasipi, zidovi ipd.).
– Morebitni vodnogospodarski ukrepi in ureditve na območju Savinje se izvajajo na podlagi presoje vplivov posega na varstvene cilje zavarovanega območja (naravni spomenik) in na lastnosti naravne vrednote Savinja. Toge tehnične ureditve brežin, regulacija reke, neselektivna odstranitev obrežne vegetacije in drugi nesonaravni ukrepi niso sprejemljivi in se ne izvajajo.
– Ohranja se obvodna vegetacija ob reki, njena zveznost in naravna vrstna sestava. Obrežne drevnine na območju naravne vrednote se ne odstranjuje ali poškoduje.
– Trajnih bivalnih objektov ali bivalnih enot (lesene hiše, glamping ipd.) se ne postavlja v območju zelenih površin (ZS, ZD). Trajno kampiranje, postavljanje mobilnih hiš, parkiranje avtodomov in prikolic za več kot eno sezono (brez vmesne prekinitve) naj se na območju ne izvaja.
– Infrastruktura, potrebna za delovanje sezonskega kampa, npr. recepcija, sanitarije, mesta za odlaganje odpadkov, električne polnilnice, manipulativne površine itd., se prednostno uredi v sklopu obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja (CD, BT).
– V območju zelenih površin se izvajajo izključno posegi in gradnje, ki jih za posamično namensko rabo prostora (ZS, ZD) dopušča občinski prostorski načrt (vrste dopustnih gradenj).
– Kampiranje, postavljanje šotorov, prikolic, parkiranje vozil ipd. v območju naravne vrednote/naravnega spomenika Savinja (parc. št. 711/1, k.o. Ljubno) ni dovoljeno in se ne izvaja. Območje naravne vrednote Savinje od izvira do Ljubnega je prikazano v grafičnih prilogah na listu št. 7.
– Preprečiti je treba vnos odpadnih voda, kemikalij in drugih odpadkov v reko Savinjo. Sanitarije in ostali servisni objekti sezonskega kampa z emisijami odpadnih vod morajo biti priključeni na kanalizacijski sistem ali na čistilno napravo.
– Drevje, omejki, pasovi drevja in travniški sadovnjaki na območju namenske rabe ZS, ZD se ohranjajo. Dreves na območju sezonskega kampa se ne odstranjuje, seka ali poškoduje. Priporočljiva je dodatna zasaditev drevnine na obodu površin sezonskega kampa (meja parcele št. 711/1, k.o. Ljubno) (15. člen Odloka o UN Ljubno).
– Za zasaditev območja (namenska raba ZS in ZD) se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne sadi (npr.ciprese, paciprese, robinija ipd.).
– Območje sezonskega kampa se ne tlakuje, betonira, asfaltira ali gramozira. Na zemljišču (šotorišče, kamp) se ohranja travna površina. Na zemljišču se ne gradi novih cest, obstoječe dovozne ceste se ne širi.
– Obstoječe reliefne značilnosti območja sezonskega kampa se ohranjajo. Morfologije površja se ne spreminja z nasipavanjem, izkopi ali ustvarjanjem večjih izravnav, terasiranjem ipd. Na območje se ne dovaža skal.
– Kurišča naj bodo omejena na za ta namen urejene lokacije v zadostnem odmiku od drevja. Kurjenje na brežini Savinje (območje naravne vrednote/naravnega spomenika Savinja) ni dovoljeno.
– Pomožne in začasne ureditve, napisi, table, panoji ipd. na območju zelenih površin (ZS, ZD) ne smejo poškodovati drevja (pritrjevanje z vijaki ipd.) in degradirati vidne podobe naravnega spomenika. Žičnih vodov in drugih napeljav se ne namešča na drevje. Vej se ne trga ali lomi.
– Območja sezonskega kampa se ne ograjuje s trajno žično, mrežno, betonsko ali drugo podobno ograjo. Javni dostop do obrežja reke Savinje ne sme biti oviran.
– Trajno nočno osvetljevanje območja sezonskega kampa se ne izvaja. Osvetljevanje naj bo prostorsko in časovno omejeno (uporaba svetilk na senzorje ali časovni izklop). Število in svetilna moč svetilk naj bosta omejena na najnujnejši obseg, upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
(3) Naravne vrednote:
Savinja s pritoki 269 V (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19 ter sklep št. 35600-46/2017 z dne 16. 2. 2018 in sklep št. 35600-10/2021-5 z dne 21. 1. 2021) Jugozahodni del območja SD UN Ljubno sega do meje območja naravne vrednote in naravnega spomenika Savinja, ki v tem delu sovpada z mejo parcele št. 711/1, k.o. Ljubno (923) in mejo vodnega zemljišča (VC).
(4) Habitati zavarovanih vrst:
Na območju se nahajajo tudi zavarovane prostoživeče vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19).
(5) Zavarovane živalske vrste:
Primož pri Ljubnem, podružnična cerkev sv. Primoža z okolico:
– mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
– navadni netopir (Myotis myotis)
– vejicati netopir (Myotis emarginatus) Primož pri Ljubnem.
Ljubno, Obrežje Savinje pod župnijsko cerkvijo sv. Elizabete Ogrske:
– obvodni netopir (Myotis daubentonii).
(6) Ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj območij z naravovarstvenim statusom in določila:
a) Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju naj se ne uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin, kot npr.: rdeči hrast (Quercus rubra), ameriški koprivovec (Celtis ocidentalis), pozna čremsa (Prunus serotina), veliki pajesen (Ailanthus altissima), ameriški javor, negundovec (Acer negundo), pavlovnija (Paulownia tomentosa), Thunbergov češmin (Berberis thunbergii), Maackovo kosteničje (Lonicera maackii), bambusi (Phyllostachys sp.), lisičja vinska trta (Vitis vulpina), japonsko kosteničje (Lonicera japonica) idr.
b) Varstvena priporočila za ohranjanje habitatov zavarovanih vrst zunaj območij z naravovarstvenim statusom:
– Osvetljevanje celotnega območja naj poleg varnostnega in ambientalnega vidika upošteva tudi vidik ohranjanja narave oziroma varstva biotske raznovrstnosti (habitati netopirjev) in vidik preprečevanja onesnaževanja nočnega neba.
– Število in svetilna moč svetilk naj bo omejena na najnujnejši obseg, osvetljevanje naj bo časovno in prostorsko omejeno (časovno stikalo, vklop na senzorje).
– Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo biološkega stanja netopirjev v njihovem življenjskem prostoru.
– Z ustreznimi tehničnimi ukrepi naj se zagotovi, da je svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, direktni svetlobni snopi naj ne osvetljujejo župnijske cerkve sv. Elizabete Ogrske. Osvetljevanje župnijske cerkve naj bo časovno in prostorsko omejeno (uporaba časovnega stikala, vklop na senzorje) upoštevaje omejitve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) ter priporočila iz publikacije Naravi prijaznejša razsvetljava objektov kulturne dediščine (LIFE+ Življenje ponoči).
– Posegi v dele stavb, ki so zatočišča netopirjev, se izvajajo skladno z usmeritvami za ohranjanje netopirjev. Pred morebitnim pričetkom obnove župnijske cerkve sv. Elizabete Ogrske se opravi pregled objekta na prisotnost netopirjev ter v primeru najdbe obvesti Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Obnova se glede na prisotnost netopirjev izvaja skladno z naravovarstvenimi pogoji.
(7) Načrtovanje zelenih površin:
– Obstoječe zelene površine se morajo v čim večjem obsegu ohranjati, prav tako je potrebno v ureditev območja vključiti načrtovanje novih zelenih in parkovnih ureditev, kjer je to mogoče.
– Ureditev zelenih površin obsega poudarjanje prilagajanja naravnim razmeram. Zelene površine ob robovih naselja Ljubno poudarjajo, zato ostanejo nepozidane in tudi namembnost se ne spreminja.
– Okolica objektov oziroma zelene površine na parcelah se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo: avtohtono drevje, trajnice, grmovnice ter zatravljanje z mešanico avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
– Težiti je potrebno k temu, da se v čim večjem obsegu ohranjajo zelene površine ter da se ob večjih objektih urejajo tudi večje zelene površine. V čim večji meri je ohraniti obstoječo vegetacijo, posebej drevesa v izoblikovanih odprtih prostorih.
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Na območju Občine Ljubno so območja potencialnih naravnih nesreč, kot ogrožena območja: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja. Celotno območje se nahaja na erozijskem območju, kjer veljajo ukrepi za splošno preprečevanje erozije. Poplavna območja so prikazana v grafičnem delu na listu 7. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. V poplavnih, hudourniških, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Poplavna območja v Občini Ljubno so v obvodnem prostoru Savinje in Ljubnice ter njenih pritokov.
(3) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(4) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju Občine Ljubno so opredeljena v načrtih zaščite in reševanja.
(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Ljubnem in Radmirju. Ruševine se odložijo na območju, namenjenemu ravnanju z odpadki v Podhomu v sosednji Občini Gornji Grad. V kolikor te površine ne zadoščajo za odlaganje, se dodatne površine naknadno določijo na drugih kmetijskih zemljiščih izven zavarovanih območij. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju gozdov.
(6) Varstvo pred požarom:
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno upoštevati naslednje:
– Ob objektih je potrebno zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav.
– Zagotoviti je potrebno odmike med objekti in odmike od meje parcel v skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno ločitev objektov. Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
– Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno zaščito pred požarom. Zagotoviti je potrebno takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t).
– Zagotoviti je potrebno zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi, ki se mora tudi ustrezno obnavljati. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba.
– Upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(Varstvo voda in podtalja ter upravljanje z vodami)
(1) Varovalni pasovi: Na obravnavanem območju se na južni in deloma zahodni strani nahaja reka Savinja, ki predstavlja vodotok 1. reda in za katerega je varovalni pas predviden 15 m od meje vodnega zemljišča. Tako varovalni pas, struga Savinje in meja vodnega zemljišča so označeni v grafičnih prilogah (list št.7). V spremembah in dopolnitvah novogradenj v varovalnem pasu Savinje ni predvidenih, predviden pa ja kamp za avtodome ali začasni objekti, za katerega so pogoji podrobneje opisani v 11. členu tega odloka. Objekti, ki so legalno zgrajeni v varovalnem pasu Ljubnice, so označeni v grafičnih prilogah, ostali objekti v varovalnem pasu Savinje in Ljubnice se morajo porušiti. V zazidalni situaciji so označeni objekti, ki se morajo porušiti zaradi dotrajanosti po poplavah avgusta 2023.
a) Na vzhodni strani obravnavanega območja se nahaja reka Ljubnica, ki spada pod vodotoke 2. reda, za katere je predviden varovalni pas 5 m od meje vodnega zemljišča. Tako varovalni pas, struga Ljubnice in meja vodnega zemljišča so označeni v grafičnih prilogah (list št. 7). V spremembah in dopolnitvah novogradenj v varovalnem pasu Ljubnice ni predvidenih.
b) Legalno zgrajeni objekti v varovalnem pasu Ljubnice:
– stanovanjski objekt, stavba št: 227, 424 in 522, na parcelni št.: 675/3, 675/2, 676, 677/1 k.o. Ljubno,
– Podkrižnik proizvodnja, stavba št.: 329, na parcelni št.: 479 in 480/1 k.o. Ljubno,
– Osnovna šola Ljubno, stavba št.:554, na parcelni št.: 560 k.o. Ljubno.
b) Objekti, katere je potrebno porušiti po poplavah 2023:
– stanovanjski objekt, stavba št.: 248, na parcelni št.: 573 k.o. Ljubno,
– objekt št.: 249, na parcelni št.: 571 k.o. Ljubno,
– objekt št.: 220, na parcelni št.: 569 k.o. Ljubno,
– stanovanjski objekt št.: 397, na parcelni št. 102 k.o. Ljubno.
e) Za obstoječe, legalno zgrajene, objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču po 201. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), velja da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanje voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(2) Poplave in erozija: Na severovzhodnem delu obravnavanega območja se nahaja poplavno območje majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, ki pa ne vpliva na nove ureditve, saj v tem območju ni predvidenih novih gradenj in drugih ureditev. Območje preostale poplavne nevarnosti se nahaja pretežno v južnem delu območja, ter na posameznih manjših odsekih Savinje in Ljubnice. V grafičnih prilogah (list št. 7) so prikazana vsa območja poplavne nevarnosti. Za obstoječe objekte, ki se nahajajo v tem območju veljajo splošni pogoji glede na Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20) in ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20). Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).
Določila za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod:
– Pri novogradnjah objektov, ki so predvideni s predmetnim prostorskim načrtom, se bodo padavinske in odpadne vode odvajale z zakonom in uredbami.
– Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikniti na osnovi geološkega poročila. Če pa to ne bo dovoljeno se jih spelje v javno meteorno kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih voda.
– Rešitev odvodnjavanja se mora izdelati za vsako načrtovano gradnjo v fazi DGD dokumentacije, odpadne vode pa se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja po celotnem delu obravnavanega območja.
– V fazi idejnega projekta se mora pridobiti projektne pogoje za odvajanje odpadnih in padavinskih vod od pristojnih mnenjedajalcev (to so pristojno Komunalno podjetje in Direkcija RS za vode).
– Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje meteornih voda na osnovi geološkega poročila. Če pa to ne bo dovoljeno se jih spelje v javno meteorno kanalizacijo preko zadrževalnikov v vodotoke ali javni kanalizacijski sistem.
– V primeru ponikanja je potrebno pred nadaljnjim načrtovanjem pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila dosledno upoštevati. Iz geomehanskega poročila mora biti razvidno ali je ponikanje padavinskih vod možno oziroma dopustno. V primeru, da ponikanje ni možno, je potrebno odpadne padavinske vode kontrolirano preko zadrževalnikov odvajati v javni kanalizacijski sistem oziroma površinski odvodnik.
(4) Druga določila:
a) Skladno z 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
b) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja (153. člen Zakona o vodah), ki ga izda Direkcija RS za vode.
VI. ETAPNOSTI IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN PARCELACIJA
(1) Etapnost gradnje posameznih predvidenih objektov ni posebej določena. Vsaka gradnja posameznega predvidenega objekta in njegove infrastrukture predstavlja samostojno etapo izgradnje območja. Pri načrtovanih ureditvah je potrebno upoštevati že obstoječo in predvideno infrastrukturo (sestavni del tega odloka je tudi PZI elektrifikacije na območjih s predvidenimi novogradnjami).
(2) Gradbene parcele s tem odlokom niso posebej določene. Za že obstoječe objekte se gradbene parcele določijo na podlagi obstoječih pripadajočih zemljišč potrebnih za funkcioniranje objekta, za nove objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se parcelne meje določijo v fazi njihovega pridobivanja. Pri določanju velikosti parcel, ki so namenjene gradnji, je potrebno upoštevati naslednja določila:
– Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji za gradnjo, pri čemer je potrebna posebna pozornost, da je zemljiška parcela, ki ni določena kot gradbene parcele, še vedno take velikosti, da je uporabna oziroma funkcionalna za ostale ureditve in na ta način ne nastajajo manjše, nefunkcionalne parcele.
– Parcela, namenjena gradnji, je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
– Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je potrebno upoštevati:
a) namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
b) urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
c) sanitarno-tehnične zahteve,
d) požarno-varnostne predpise
– Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih, je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov.
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
a) Pri realizaciji SD UN Ljubno so dopustna manjša odstopanja od predvidenih gabaritov in pozicij objektov, ki so določena v tem odloku (v okviru zemljišč zajetih v območju urejanja), če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikro urbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo predpisanih pogojev za zagotavljanje požarne varnosti in varstva okolja.
b) Ker v ureditvenem načrtu niso natančno narisana parkirišča in manjše zunanje ureditve, so za te ureditve sprejemljiva manjša odstopanja, ki ne pomenijo bistvene spremembe urbanistične zasnove in so sprejemljive z vidika varstva kulturne dediščine. Na parcelah št. 233 in 234 so predvidena parkirišča za gasilski dom, ki ni v območju UN. Zasnova parkirišč se izdela skupaj s projektno dokumentacijo za gasilski dom. Za ureditev parkirišč znotraj UN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje/mnenje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
c) Dopustne so spremembe parcelnih mej, ki se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo, glede na lastništvo in posamezne ureditve.
d) Na parceli št. 191/1 k.o. Ljubno je dopustna rekonstrukcija obstoječega hleva ali gradnja novega v obstoječih gabaritih in kapacitetah. Izjemoma so dopustne tolerance v obsegu povečanja obstoječe bruto tlorisne površine do maksimalno 50 % ter povečanje kapacitete (GVŽ) v obsegu, ki ne bo poslabšal obstoječih vplivov na okolje in vnesel novih, kar mora biti strokovno utemeljeno in dokazano.
e) Vsa zgoraj našteta odstopanja se prikažejo s strokovnimi podlagami oziroma projektno dokumentacijo, ki jo potrdi Občina Ljubno ter pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine – območna enota Celje.«
2. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Stopnja natančnosti mej)
(1) Meja UN Ljubno je določena na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazana na zemljiško katastrskem prikazu v različnih merilih. Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(2) Položajna natančnost zemljiških parcel, mej in objektov je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje.
(3) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(Prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji ter njegove spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu RS, št. 69/84 in 72/00, v Uradnem glasilu ZSO št. 4/02 ter Uradnem listu RS, št. 117/04.
(Spremembe aktov, predpisov in zakonov, navedenih v tem odloku)
Na obravnavanem območju velja nadrejeni prostorski akt OPN Ljubno ter vse njegove morebitne prihodne spremembe in dopolnitve, ki se smiselno uporabijo za namene SD UN Ljubno. Prav tako veljajo trenutni zakoni in predpisi, ki so opisani v tem odloku ter njihove morebitne nadaljnje spremembe in dopolnitve (vključno z novimi zakoni, smernicami in predpisi iz posameznih področij, ki so predmet tega odloka).
Za vse ostale primere urejanja obravnavanega območja, ki niso specifično določeni v tem odloku, se uporabljajo določila iz OPN Ljubno.
Spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji je vpogled pri pristojni občinski službi Občine Ljubno in Upravni enoti Mozirje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tekstualni del, odlok in grafični del se objavi na spletni strani Občine Ljubno.
Št. 350-0025/2021-69
Ljubno, dne 23. decembra 2024
