Št. 3301-1/2024-SRRS-5 Ob-1277/24, Stran 147
Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) na podlagi Zakona o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O), Zakona o kmetijstvu, Zkme-1 (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23), Ustanovitvenega akta, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis SV 17/24 z dne 11. 1. 2024), Splošnih pogojev poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol., v nadaljevanju SPP), Pravilnika o dodeljevanju spodbud v kmetijskem in gozdarskem sektorju, sektorju ribištva in akvakulture ter na podeželju z dne 30. 1. 2024, Poslovnega in finančnega načrta SRRS za leti 2024 in 2025, Zakona o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljevanju Kmetijska uredba za skupinske izjeme), Uredbe Komisije EU št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« v kmetijskem sektorju (UL L št. L 352 z dne 24. 12. 2013), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L z dne 5. 10. 2023, str. 1) (v nadaljevanju Uredba »de minimis« v kmetijskem sektorju), Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L z dne 5. 10. 2023, str. 1) (v nadaljevanju Uredba »de minimis« v gospodarstvu), Pogodbe št. 2330-23-000071 o dodelitvi sredstev za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 z dne 27. 8. 2023, kot upravljavec finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 objavlja,
za finančni produkt – AGRO FI mladi
1. Uvodna določila
Finančni produkt AGRO FI mladi je razvojno posojilo s portfeljsko garancijo, subvencijo obrestne mere in kapitalskim znižanjem, ki je namenjeno mladim kmetom za naložbe v osnovna sredstva in za financiranje obratnih sredstev v povezavi s projektom.
Namen finančnega produkta je razvoj kmetijskih gospodarstev mladih kmetov, s poudarkom na trajnostnih projektih, katerih cilj je prehod v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo. Prednost imajo tudi projekti, ki so usmerjeni v obnovo proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in sicer v okviru meril za izbor vlog.
Namen portfeljske garancije s subvencijo obrestne mere in kapitalskim znižanjem, ki predstavlja podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz proračuna Republike Slovenije, je zagotovitev ugodnosti za mladega kmeta, to so manjše zahteve po zavarovanju, nižje obrestne mere zaradi subvencije obrestne mere, daljše obdobje vračila posojila, daljše obdobje odloga plačevanja posojila ter pretvorba dela posojila v nepovratna sredstva ob doseganju vnaprej določenih merljivih ciljev iz podprtih naložb/ projektov.
Finančni produkt vsebuje elemente državnih pomoči in pomoči de minimis.
1.1 Višina in vir sredstev
Skupni razpisani znesek finančnega produkta AGRO FI mladi je:
Vir sredstev | Razpisana sredstva |
Slovenski regionalno razvojni sklad | 5.512.500 EUR razvojnih posojil |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 | 1.323.000 EUR sredstev za portfeljske garancije |
567.000 EUR za subvencijo obrestne mere ter kapitalska znižanja do porabe sredstev |
Predvidoma 25 % razpisanih sredstev se nameni za projekte, povezane z ekološkim kmetovanjem, vključno s projekti preusmeritve v ekološko kmetovanje in ekološkim čebelarjenjem.
Portfeljska garancija zagotavlja kritje kreditnega tveganja na ravni posameznega razvojnega posojila v višini 80 % izgube na posameznem posojilu, vključenem v portfelj, in hkrati krije do 30 % izpostavljenosti garancijskega portfelja.
Sredstva za kapitalska znižanja so namenjena trajnostnim projektom in predstavljajo del posojila, ki se pretvori v nepovratna sredstva ob zaključku ročnosti razvojnega posojila, v primeru da upravičenec doseže vnaprej določeni merljivi trajnostni cilj projekta.
Subvencija obrestne mere se pri posojilu izkazuje v obliki ugodnejše končne obrestne mere, ki jo prejme upravičenec po tem produktu.
1.2 Namen in cilj javnega razpisa
Namen javnega razpisa je podpora mladim kmetom pri:
– zmanjšanju težav mladih kmetov pri dostopanju do povratnih virov financiranja v začetnem obdobju kmetovanja po prevzemu kmetijskega gospodarstva;
– izboljšanju konkurenčnosti, zvišanju dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in doseganju večje tržne usmerjenosti kmetijskih gospodarstev mladih kmetov;
– razvoju kmetijskih gospodarstev mladih kmetov v povezavi s prehodom v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo;
– obnovi proizvodnega potenciala kmetijskih gospodarstev, prizadetih zaradi naravnih nesreč (poplava, zemeljski plaz, suša, pozeba in podobno).
Cilji javnega razpisa:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje;
– doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov, večje tržne usmerjenosti in kakovosti;
– prehod v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo;
– uvajanje inovativnih načinov reje oziroma kmetijske proizvodnje;
– spodbuditev generacijske prenove;
– ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih mladih kmetov;
– ohranitev kmetijske proizvodnje.
Sredstva finančnega produkta so namenjena (so)financiranju projektov, s katerimi so doseženi cilji iz drugega odstavka tega podpoglavja.
1.3 Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja
Sestavni del javnega razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad, ki jih mora vlagatelj upoštevati.
Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja so:
– seznam prilog,
– predloga za poslovno-finančno prilogo,
– merila za ocenjevanje,
– vzorec posojilne pogodbe,
– navodila o pogojih zavarovanja.
2. Razpisni pogoji
Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja ob oddaji vloge, pod kazensko in materialno odgovornostjo, potrdi oddajo vloge na javni razpis preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev, se posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba o dodelitvi sredstev pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu posojilne pogodbe, bo SRRS odstopil od posojilne pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.
2.1 Splošni pogoji
1. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v EUR.
2. Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.
3. V primeru dokazila v tujem jeziku je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila v slovenskem jeziku.
4. Projekt mora predstavljati zaključeno celoto in zagotavljati izvajanje procesa, ki je predmet projekta, takoj po datumu zaključka odobrenega projekta.
5. Sredstva se za isti projekt odobrijo praviloma enkrat.
6. Vlagatelj mora biti kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v Register kmetijskih gospodarstev.
7. Vlagatelj mora imeti za nakazilo posojila odprt transakcijski račun na svoje ime v skladu s 35. členom Zkme-1.
8. Vlagatelj, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, mora imeti dejavnost, ki je v skladu z namenom podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
9. Vlagatelj, ki se prijavi kot fizična oseba – nosilec kmetije, mora imeti kazalnik, ki opredeljuje kreditno sposobnost kmetijskega gospodarstva, večji od 1,00. Predložiti mora Izpis iz centralnega kreditnega registra SISBON ter v primeru, da opravlja hkrati dopolnilno dejavnost za katero ima odprt poslovni račun tudi izpis SISBIZ (pridobljen pri banki), ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge, Izpis transakcijskega računa z opisanimi nameni prilivov in pologov za obdobje zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge, vključno s prometom zadnjega prejetega izpiska pred oddajo vloge, in kopije morebitnih (posojilnih, leasing) pogodb in/ali stanj posojil pridobljenih s strani drugih posojilodajalcev, v kolikor obveznosti niso razvidne z izpiska iz SISBON-a ali SISBIZ-a. V kolikor vlagatelj pri izračunu kreditne sposobnosti uveljavlja tudi prihodke članov kmetije, mora tudi zanje priložiti vsa predhodno navedena dokazila kot so zahtevana za vlagatelja. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev.
10. Vlagatelj, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, mora imeti ob oddaji vloge bonitetno oceno določeno na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si najmanj 5,00. V kolikor bonitetna ocena ni razvidna iz aplikacije Ebonitete.si, mora vlagatelj k vlogi priložiti bonitetno oceno, ki ni starejša od treh mesecev od datuma oddaje vloge, s strani Ebonitete.si. Vlagatelj mora k vlogi priložiti tudi izpis SISBIZ, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev.
11. Vlagatelj, ki je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost in ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, mora imeti kreditno sposobnost večjo od 1,00. Vlogi mora priložiti Izpis iz centralnega kreditnega registra SISBON in SISBIZ, ki nista starejša od enega meseca od datuma oddaje vloge, Izpis transakcijskega računa z opisanimi nameni prilivov in pologov za obdobje zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge, vključno s prometom zadnjega prejetega izpiska pred oddajo vloge, in kopije morebitnih (posojilnih, leasing) pogodb in/ali stanj posojil pridobljenih s strani drugih posojilodajalcev, v kolikor obveznosti niso razvidne z izpiska iz SISBON-a in SISBIZ-a. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev.
12. Pri obravnavi vloge vlagatelja, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, se izhaja iz finančnih izkazov za leto 2022 (oziroma iz zadnjih uradno objavljenih finančnih izkazov), ki so objavljeni na Ebonitete.si. V kolikor finančni izkazi niso razvidni iz Ebonitete.si, jih mora vlagatelj priložiti k vlogi. Vlagatelj mora obvezno priložiti tudi finančne izkaze za poslovanje v tekočem koledarskem letu za mesece pred oddajo vloge oziroma za predhodno koledarsko leto (v kolikor v času oddaje vloge še niso javno objavljeni), podpisane s strani vlagatelja.
13. Vlagatelj mora za projekt izkazati zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen mora vlagatelj priložiti ustrezna dokazila, skladno z opredelitvijo drugih virov v finančni konstrukciji.
14. Vlagatelj mora izkazati trg za lastne kmetijske proizvode oziroma lastne predelane kmetijske oziroma nekmetijske proizvode, kar je razvidno iz poslovne dokumentacije ali s predložitvijo veljavnih pogodb ali z razkritjem načrtovanih prihodkov od prodaje po kupcih ipd..
15. Vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).
16. V kolikor je vlagatelj pravni subjekt in je zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, mora imeti predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge. V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.
17. V kolikor je vlagatelj že prejemnik sredstev Sklada, na dan odpiranja vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo nad 30 dni.
18. Vlagatelj, ki je že prejemnik sredstev Sklada, vendar je SRRS zaradi nepravilnosti porabe javnih sredstev in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti odstopil od pogodbe, od odstopa pa še ni preteklo pet let, ni upravičen do spodbude.
19. Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja Sklada, ki znaša 162.700.446,76 EUR na dan 31. 12. 2023.
20. Vlagatelj ne sme biti dolžnik iz naslova evropskih in slovenskih javnih sredstev.
21. Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih (razen v primeru stroškov iz naslova prevzema kmetije), pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % lastniško povezana z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se šteje lastniški delež pravne ali fizične osebe ali povezanost preko funkcije direktorja oziroma predsednika.
22. Vlagatelj mora nameniti posojilo za ohranitev oziroma krepitev lastne kmetijske dejavnosti oziroma lastne dopolnilne dejavnosti na kmetiji še najmanj tri koledarska leta po zaključku naložbe/projekta, kar se izkazuje s tem, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v RKG v treh zaporednih koledarskih letih po letu zaključka naložbe oziroma projekta.
23. Vlagatelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23).
24. Vlagatelj, razen mikro, malo in srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta, ne sme biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1). Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi.
25. Vlagatelj bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne dokumentacije, vezane na projekt, ter zagotavljati Skladu in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj o namenski uporabi sredstev še 5 let po odplačilu posojila.
26. Vlagatelj bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta. Nadzor se izvaja s strani Sklada, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in/ali drugih domačih nadzornih institucij.
2.1.1. Posebni pogoji za izvedbo projekta
1. Projekt se mora izvesti v skladu z načelom »da se ne škoduje bistveno« (v nadaljnjem besedilu: DNSH) okoljskim ciljem Evropske unije iz 17. člena Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13).
2. Projekt mora biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi.
3. Če se projekt nanaša na vzpostavitev, posodobitev oziroma širitev kapacitet dopolnilne dejavnosti na kmetiji s področja predelave kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave, mora imeti vlagatelj dovoljenje za opravljanje take dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
4. Če gre projekt vključuje ureditev oziroma za gradnjoobjekta, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom oziroma predložiti izjavo, da to ni potrebno.
5. Če projekt vključuje nakup opreme in vlagatelj nima lastninske, solastninske ali stavbne pravice na nepremičnini, v/na kateri se izvaja projekt, mora vlogi priložiti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu ali služnosti za celotno obdobje trajanja posojila ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v tej pogodbi. Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba v ureditev objekta, mora vlogi priložiti overjeno soglasje drugih solastnikov k naložbi za celotno obdobje trajanja posojila.
6. Če projekt vključuje nakup opreme, mora imeti objekt, v katerem bo postavljena ta oprema, veljavno uporabno dovoljenje, ali gradbeno dovoljenje (v kolikor je objekt v času izvedbe projekta še v gradnji). Dovoljenje vlagatelj priloži k vlogi.
7. Če gre za projekt, ki se nanaša na ureditev odvzemnega objekta, mora vlagatelj predložiti vodno soglasje.
8. Če gre za projekt, ki se nanaša na namakalni/oroševalni/protislanski sistem, mora vlagatelj predložiti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drugi akt o uvedbi namakanja. Najpozneje do zaključka projekta mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom. Projekti v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje.
9. Če se projekt nanaša na postavitev novega vinograda, mora vlagatelj predložiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte.
2.2 Pogoji dodelitve sredstev državnih pomoči in pomoči de minimis
Pri dodeljevanju sredstev se uporabljajo sledeče sheme državnih pomoči oziroma sheme de minimis:
– Za projekte primarne kmetijske proizvodnje se dodeljujejo:
– posojila, garancije, subvencija obrestne mere po shemi de minimis št. KDM-001-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024 in shemi državne pomoči št. KSI-019-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024,
– kapitalska znižanja po shemi državne pomoči št. KSI-019-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024.
– Za projekte predelave kmetijskih proizvodov v kmetijske ali nekmetijske proizvode oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave ali predelave se posojila, garancije ter subvencije obrestne mere dodeljujejo:
– po shemi de minimis št. M001-5940117-2015/I z dne 11. 1. 2021,
– po shemi državne pomoči št. KSI-019-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024.
Vlagatelj v prijavi predlaga shemo/e za zaprošena sredstva glede na dejavnost projekta.
Državno pomoč pri razvojnem posojilu predstavljajo manjše zahteve po zavarovanju zaradi portfeljske garancije, nižja obrestna mera zaradi subvencije obrestne mere, daljše obdobje vračila posojila, daljše obdobje odloga plačevanja glavnice posojila (moratorija) ter kapitalsko znižanje oziroma pretvorba dela posojila v nepovratna sredstva ob doseganju vnaprej določenih trajnostnih merljivih ciljev iz podprtih projektov.
a) Vlagatelji morajo upoštevati sledeče skupne pogoje s področja državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme ter s področja shem de minimis:
– Kmetijski proizvod pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
– Predelava kmetijskih proizvodov pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo.
– Trženje kmetijskih proizvodov pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja s strani kmeta končnemu potrošniku se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih.
– Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
– Vlagatelj ne sme dati prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.
– Vlagatelj ne sme zaprošati za sredstva, katerih znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.
– Vlagatelj ne sme prijaviti projekta v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
– Vlagatelj mora v vlogi opredeliti, ali je mikro, malo ali srednje veliko podjetje.
– Vlagatelj ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
– Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera po posameznih uredbah.
– Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven še v drugih sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe »de minimis« v gospodarstvu, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu do zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu.
– Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo oziroma Uredbo 717/2014/EU do zgornje meje iz slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo.
– Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.
– Najvišji znesek državne pomoči na upravičenca in na projekt s področja primarne kmetijske proizvodnje ne sme presegati najvišjega zneska pomoči, ki je 600.000 EUR oziroma na projekt s področja predelave in trženja kmetijskih proizvodov pa 7,5 mio EUR.
b) Pravila državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme ter s področja sheme de minimis za projekte primarne kmetijske proizvodnje:
– Intenzivnost državne pomoči ne sme presegati 80 %.
– Skupni znesek pomoči de minimis za projekte primarne kmetijske proizvodnje, odobrenih enotnemu podjetju, ne sme presegati 25.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013, zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) št. 2023/2391 za pomoč »de minimis« v kmetijstvu. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredeli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.
– Pri projektih v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev povprečne lastne porabe. V primeru naložbe več upravičencev, mora biti letna povprečna poraba enaka vsoti letne povprečne porabe vseh upravičencev.
c) Pravila državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme ter s področja sheme de minimis za projekte predelave in trženja kmetijskih proizvodov
– Intenzivnost državne pomoči ne sme presegati 80 %.
– Skupni znesek pomoči de minimis za projekte predelave kmetijskih proizvodov v kmetijske oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave ali predelave, odobren enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 za pomoč de minimis. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.
2.2.1 Upravičeni vlagatelji
Upravičeni vlagatelji so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za mladega kmeta, in so lahko organizirani kot:
– fizična oseba – kmetija ali
– fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost ali
– pravna oseba, registrirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZposS, 158/20 – ZintPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23) kot enoosebna družba z omejeno odgovornostjo.
Mladi kmet pomeni fizično ali pravno osebo, ki je ob oddaji vloge na javni razpis:
1. nosilec kmetijskega gospodarstva, kar je razvidno iz RKG; v primeru pravne osebe je to družbenik enoosebne gospodarske družbe, ki je hkrati tudi poslovodja te gospodarske družbe (kot nosilec kmetijskega gospodarstva je v RKG vpisana pravna oseba),
2. stara do vključno 40 let,
3. ima potrebno znanje in spretnosti. Kot potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti se štejejo najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
Za delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu se štejejo:
1. vsaj tri leta vključenosti v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmlS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZčmIS-1 in 78/23). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072. Vlagatelj vlogi priloži kopijo obrazca M-1, ali
2. članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
3. izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z:
– izjavo fizične osebe, ki je bila v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko predloži le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;
– ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo predloži:
a) novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali
b) oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.
Vlagatelj izjavo priloži k vlogi.
2.2.2 Upravičena velikost vlagatelja
– Mikro, mala, srednja
Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I h Kmetijski uredbi za skupinske izjeme. Vlagatelji morajo ob določanju velikosti podjetja upoštevati podatke glede na status podjetja (neodvisno, povezano, partnersko) ter računovodsko obdobje zajema teh podatkov. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb z upoštevanjem določil navedene priloge.
2.2.3 Upravičene dejavnosti
2.2.3.1 Primarna kmetijska proizvodnja:
Upravičene dejavnosti s področja primarne kmetijske proizvodnje so:
– 01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin,
– 01.2 Gojenje trajnih nasadov,
– 01.3 Razmnoževanje rastlin,
– 01.4 Živinoreja,
– 01.5 Mešano kmetijstvo,
– 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov.
2.2.3.2 Predelava kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave
Upravičene dejavnosti s področja predelave kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave so dejavnosti iz 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18 in 151/22).
Upravičene dejavnosti s področja trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave so dejavnosti iz 12. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18 in 151/22).
2.2.4 Upravičeno območje projektov
– Celotno območje Republike Slovenije.
2.2.5 Obdobje upravičenosti
Začetek projekta mora biti po oddaji vloge na javni razpis. Začetek izvajanja projekta ali dejavnosti pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih s projektom, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsak drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, odvisno od tega, kar nastopi prej; nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti.
2.2.6 Upravičeni stroški projektov
Posojilo lahko krije do 100,00 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, vključno z davkom na dodano vrednost, v kolikor ni povračljiv.
Upravičeni stroški projekta so po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme:
1. Opredmetena osnovna sredstva:
– nakup/gradnja/adaptacija objektov kmetijske dejavnosti,
– nakup in urejanje kmetijskih zemljišč do 10 % upravičene vrednosti projekta,
– nova in rabljena oprema (od 1. 1. 2021 naprej),
– novi in rabljeni delovni stroji (od 1. 1. 2021 naprej),
– biološka sredstva – večletni oziroma trajni nasadi.
2. Neopredmetena sredstva, in sicer: programska oprema, nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.
Upravičeni stroški po shemi de minimis so:
1. Opredmetena osnovna sredstva:
– nakup in urejanje kmetijskih zemljišč
– osnovna čreda, vključno z rejnimi živalmi.
ter do največ 30 % upravičene vrednosti projekta tudi:
2. Stroški obratnih sredstev:
– stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški materiala in blaga.
3. Stroški iz naslova prevzema kmetije:
– izplačilo dednih deležev sorojencev, dokup let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za upokojitev prenosnika v skladu z zakonom, ki ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali izplačevanje mesečne rente, ki ne presega osnovnega zneska minimalnega dohodka (465,34 EUR), prenosniku največ 24 mesecev.
Podrobnejša navodila o stroških projektov, ki so lahko financirana s sredstvi tega finančnega produkta, so zapisana v Pravilniku o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si.
Posojilo ni namenjeno poplačilu že obstoječih kreditov ali leasing pogodb upravičenca in refundaciji že plačanih obveznostih upravičenca.
Posojilo se ne sme uporabiti za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev v primeru kombinacije FI z nepovratnimi sredstvi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, Strateškega načrta SKP 2023–2027 oziroma lokalnih skupnosti za pospeševanje in razvoj kmetijstva.
Posojilo se ne sme kombinirati s pavšalno podporo iz intervencije IRP24 podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz Strateškega načrta SKP 2023–2027 za iste upravičene stroške.
Neupravičeni stroški so:
1. naložbe oziroma stroški obratnih sredstev, ki niso namenjena za izvajanje dejavnosti/projekta končnega prejemnika oziroma so namenjena za osebno uporabo,
2. gradnja, rekonstrukcija ali nakup stanovanjskih prostorov,
3. gradnja, rekonstrukcija ali nakup poslovnih prostorov zaradi prodaje ali dajanja v najem,
4. nakup ali zakup motornih vozil, namenjenih za prevoz ljudi,
5. naložbe v vezano rejo in rejo v kletkah za vse vrste in kategorije rejnih živali,
6. naložbe v proizvodnjo bioetanola in biodizla,
7. naložbe v nepremičnine, na katerih se izvaja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje.
2.2.7 Trajnostni projekti
Trajnostni projekti, katerih cilj je prehod v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo ter so zato upravičeni do fiksne obrestne mere v višini 0,5 % letno, morajo vključevati najmanj 50 % upravičenih stroškov, ki spadajo v okvir prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.
To so projekti, ki vključujejo oziroma so povezani s sledečimi področji:
Področje trajnostnega projekta je povezano s/z | Dokazila ob oddaji vloge, poleg utemeljitve vsebine in namena uporabe upravičenih stroškov v Poslovno-finančni prilogi (razen za projekt ekološkega kmeta) |
1. uvajanjem preciznega (digitalnega) kmetijstva,1 ki omogoča natančnejše izvajanje delovnih opravil (kot so setev, gnojenje, škropljenje, namakanje ipd.) s ciljem optimizacije rabe vložkov ter prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, spodbujajo učinkovito upravljanje naravnih virov ali prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti2 | – Ponudbe/predračuni za stroje/opremo za izvajanje preciznega kmetijstva s tehnično specifikacijo, iz katere je razvidna zmožnost izvajanja preciznega kmetijstva |
2. nadomeščanjem fosilnih virov z uvajanjem oziroma širitvijo proizvodnje energije iz obnovljivih virov (OVE) | – Ponudbe/predračuni za OVE s tehnično specifikacijo in – Načrt nadomestitve fosilnih virov z uvajanjem oziroma širitvijo proizvodnje energije iz obnovljivih virov (OVE) z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta ter pripadajočimi izračuni za podane vrednosti v obliki Elaborata gradbene fizike ali Energetskega pregleda, v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda. |
3. povečanjem energetske učinkovitosti kmetijske proizvodnje | – Ponudbe /predračuni s tehnično specifikacijo in – Načrt porabe energije pri proizvodnji z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta ter pripadajočimi izračuni za podane vrednosti v obliki Elaborata gradbene fizike ali Energetskega pregleda, v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda. |
4. izgradnjo oziroma tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov in nakupom namakalne opreme | – Ponudbe/predračuni – Načrt izgradnje oziroma tehnološke posodobitve namakalnih sistemov in nakupa namakalne opreme z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta ter prikazom obsega površin in porabe vode za namakanje |
5. sistemi zaščite proti toči ali zmrzali | – Ponudbe/predračuni |
6. kmetijsko mehanizacijo in opremo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov3. | – Ponudbe/predračuni s tehnično specifikacijo |
7. zagotavljanjem pokritih skladiščnih zmogljivosti za najmanj devet mesečno skladiščenje živinskih gnojil | – Ponudbe/predračuni – Načrt zagotavljanja pokritih skladiščnih zmogljivosti za najmanj devet mesečno skladiščenje živinskih gnojil z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta ter pripadajočimi izračuni potrebnih skladiščnih zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil v skladu z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta |
8. izboljšanjem dobrega počutja živali z uvajanjem nadstandardnih pogojev reje4 | – Ponudbe/predračuni in – Načrt prilagoditve kmetijskega gospodarstva nadstandardnim zahtevam na področju dobrobiti rejnih živali z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta |
9. projekti ekoloških kmetov, ki imajo najmanj 50 % kmetijskih površin v ekološki pridelavi v letu pred letom vložitve vloge5 | / |
1 Naložbe v precizno (digitalno) kmetijstvo kot so samo vozeče platforme za kmetijstvo s tritočkovnim vpetjem (klasičnih) kmetijskih priključkov, delno ali popolnoma avtonomni kmetijski roboti, kmetijski priključki s senzorji, ki zagotavljajo preciznejše delo v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ipd., GPS (RTK) sistemi za samodejno vodenje in upravljanje traktorjev in priključkov oziroma za samodejno krmiljenje, molzni roboti, pametne kuhinje in pametni samovozni krmilni stroji za pripravo krmnega obroka, škropilni/pršilni računalniki, senzorski sistemi s programskim orodjem za namakanje, senzorski sistemi za analizo in upravljanje mikroklime v hlevih, rastlinjakih, proizvodnih halah, sistemi za pameten variabilen nanos živinskih gnojil (NIR senzor za analizo gnojevke), žetveni stroji s GPS spremljanjem količine pridelka, ter senzorji za spremljanje kakovosti pridelka (NIR senzor), različna programska oprema za obdelavo in pripravo podatkov za precizno kmetijstvo (evidence, karte za variabilno gnojenje, škropljenje, setev, pametno vzorčenje tal in izdelava gnojilnih načrtov, izdelava fiksnih voznih stez itd.), senzorski sistemi ali pametne ušesne znamke za spremljanje živali (zdravstveno stanje, teža, gibanje itd.), daljinski nadzorni sistemi za avtomatsko spremljanje oziroma zatiranje škodljivih organizmov ali bolezni.
2 Primer naložb, ki prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti, so neproduktivne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN SKP 2023–2027.
3 Za projekte v kmetijsko mehanizacijo in opremo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov se štejejo:
– traktorji in drugi mobilni stroji z lastnim motorjem, ki za pogon uporabljajo električno energijo, metan (biometan ali zemeljski plin), vodik ali pa imajo hibridni dizel električni pogon in
– kmetijska mehanizacija (stroji in oprema), razen traktor ali drugi mobilni stroj z lastnim motorjem, za katero je v Prilogi 1 Katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije k Pravilniku o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS št. 7/16, 31/19 in 157/21) naveden kot posebni namen stroja oziroma opreme prispevanje k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
4 Nadstandardni pogoji reje, kot so razvidni iz SN SKP 2023–2027, IRP 29 Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali.
5 Podatek o deležu kmetijskih površin v ekološki pridelavi preveri Sklad v Evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, ki jo vodi MKGP, pri čemer se za kmetijske površine v ekološki pridelavi štejejo površine, označene s statusom »E« in »P«.
2.2.7.1 Kapitalsko znižanje ob doseganju trajnostnih ciljev
Do kapitalskega znižanja so upravičeni trajnostni projekti, kot so definirani v točki 2.2.7 javnega razpisa, v kolikor dosežejo vnaprej določene merljive trajnostne cilje projekta.
Merljivi trajnostni cilji projekta za pridobitev podpore v obliki kapitalskega znižanja so:
Merljivi trajnostni cilj | Kazalnik | Dokazila ob zaključku projekta za dokazovanje doseganja izbranega merljivega trajnostnega cilja (poleg Poročila o zaključku projekta) |
uvajanje/širitev uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: OVE): – najmanj 50 % skupne porabe energije pri kmetijski proizvodnji je pridobljeno iz OVE | – povečanje deleža obnovljivih virov v skupni rabi energije pri kmetijski proizvodnji ( %) | Poročilo o izvedeni nadomestitvi fosilnih virov s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (OVE) s pripadajočimi izračuni |
povečanje energetske učinkovitosti kmetijske proizvodnje: – zmanjšanje porabe energije pri kmetijski proizvodnji za najmanj 30 % | – zmanjšanje porabe energije (kWh), | Poročilo o zmanjšanju porabe energije zaradi izvedbe projekta s pripadajočimi izračuni |
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri kmetijski proizvodnji: – zamenjava obstoječe kmetijske mehanizacije oziroma opreme na fosilna goriva s kmetijsko mehanizacijo oziroma opremo, ki za delovanje ne uporablja fosilnih goriv; – zagotavljanje pokritih skladiščnih zmogljivosti za več kot devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil | – znižanje emisij toplogrednih plinov pri kmetijski proizvodnji (ton CO2ekv), | Poročilo o realiziranem znižanju emisij toplogrednih plinov pri kmetijski proizvodnji zaradi izvedbe projekta, z navedbo stanja pred in po izvedbi projekta |
povečanje kmetijskih površin v ekološki pridelavi | – povečanje površin kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem (ha) | Podatek pridobi Sklad iz Evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, ki jo vodi MKGP6 |
6 Podatek o kmetijskih površinah v ekološki pridelavi preveri Sklad v Evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, ki jo vodi MKGP, pri čemer se za kmetijske površine v ekološki pridelavi štejejo površine, označene s statusom »E« in »P«.
Doseganje merljivih trajnostnih ciljev projekta preveri SRRS na podlagi končnega poročila upravičenca ob zaključku projekta in dokazil, ki so navedena v tabeli v tej točki javnega razpisa.
Kapitalsko znižanje znaša 5 % upravičenih stroškov projekta brez DDV, pri čemer ne sme presegati 10.000 evrov. Na ravni končnega prejemnika SRRS v posojilni pogodbi opredeli višino in obroke odplačila glavnice, ki jih SRRS odpiše končnemu prejemniku zaradi izpolnitve vsaj enega merljivega trajnostnega cilja, ob pogoju, da projekt ob zaključku izpolnjuje pogoje za trajnostni projekt iz točk 2.2.7 javnega razpisa.
Kapitalsko znižanje oziroma odpis obveznosti končnemu prejemniku se izvede ob koncu ročnosti posojila na način, da se skrajša odplačilna doba posojila.
2.2.8 Višina zaprošenih sredstev in višina upravičenih stroškov
Najnižja zaprošena vrednost posojila je 25.001 EUR, najvišja vrednost posojila pa 1.000.000 EUR.
Najnižja vrednost upravičenih stroškov projekta je 25.001 EUR.
2.2.9 Posojilni pogoji
1. Obrestna mera in drugi stroški za upravičenca
Obrestna mera je fiksna in znaša:
– 0,50 % letno za trajnostne projekte oziroma projekte prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo,
– 1,00 % letno za druge projekte.
SRRS upravičencu odobri razvojno posojilo po fiksni obrestni meri 0,50 % letno pod pogojem, da projekt vključuje najmanj 50 % upravičenih stroškov, ki spadajo v okvir prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo (trajnostni projekti). V primeru, da projekt po zaključku ne izkaže najmanj 50 % upravičenih stroškov, ki spadajo v okvir prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo, je obrestna mera fiksna in znaša 1,00 % letno od dneva sklenitve posojilne pogodbe.
SRRS ne zaračunava stroškov dodelitve, sklepanja in vodenja posojila ter predčasnega vračila posojila, zaračuna pa stroške spremembe posojilne pogodbe v skladu z veljavnim Tarifnim pravilnikom o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani Sklada https://www.srrs.si/predpisi/temeljni-notranji-akti/, v kolikor je razlog za spremembo posojilne pogodbe na strani upravičenca.
2. Doba vračanja
– Skupna doba vračanja posojila je najmanj 60 in največ 240 mesecev od datuma podpisa pogodbe.
– Moratorij na odplačilo glavnice posojila je lahko največ 60 mesecev.
– Glavnica posojila se vrača mesečno.
– Obresti se obračunavajo in plačujejo mesečno.
– Upravičenec s podpisom posojilne pogodbe hkrati soglaša s prejemanjem e-računov.
– Skupna doba vračanja posojila ne sme presegati ekonomske dobe projekta.
2.2.10 Cilji projekta
Cilji projekta so za posamezno področje lahko:
Ukrep oziroma cilj | Kazalnik |
ohranitev kmetijske proizvodnje, obnova proizvodnega potenciala zaradi naravnih nesreč | – ohranitev oziroma povečanje površin kmetijskih površin v uporabi (ha KZU – kmetijskih zemljišč v uporabi), – ohranitev oziroma povečanje staleža rejnih živali (GVŽ), – ohranitev oziroma povečanje števila čebeljih družin (št.). |
izboljšanje splošne učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje, doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov, večje tržne usmerjenosti in kakovosti, uvajanje inovativnih načinov reje oziroma kmetijske proizvodnje | – povečanje prihodkov iz kmetijske dejavnosti (€), – povečanje prihodkov iz dopolnilne dejavnosti (€), – vzpostavitev nove dopolnilne dejavnosti (št.), – znižanje stroškov za kmetijsko dejavnost (€), – vzpostavitev nove prodajne poti (št.), – vključitev v shemo kakovosti (št.), – povečanje površin kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem (ha). |
ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih mladih kmetov | – novo delovno mesto oziroma zaposlitev na kmetijskem gospodarstvu mladega kmeta za vsaj polovični delovni čas. |
prehod v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo | – zmanjšanje porabe sredstev za varstvo rastlin (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe mineralnih gnojil (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe fosilnih goriv (l/ha KZU), – zmanjšanje porabe vode (l/ha KZU), – povečanje površin kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem (ha), – povečanje površin kmetijskih zemljišč s kmetijsko okoljskimi ukrepi (ha), – zmanjšanje porabe energije (kWh), – zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda (kWh/enoto proizvoda), – povečanje deleža obnovljivih virov v skupni rabi energije pri kmetijski proizvodnji ( %), – znižanje emisij toplogrednih plinov pri kmetijski proizvodnji (ton CO2ekv). |
Vlagatelj se sam odloči, kateri izbrani cilj (ali več ciljev) bo zasledoval. V primeru sklenitve posojilne pogodbe bo SRRS preverjal realizacijo izbranega cilja oziroma ciljev.
Projekt mora izkazovati doseganje pogodbenega cilja (ali več ciljev) ob zaključku projekta, glede na izhodiščno vrednost po podatkih na dan 31. 12. v letu pred oddajo vloge na javni razpis. Izhodiščna vrednost se primerja s podatki najkasneje na dan 31. 12. v letu zaključka projekta.
2.3 Pogoji zavarovanja
1. Upravičenec mora zavarovati posojilo:
– z 10 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic, ki so obvezne za vse vlagatelje,
– z zavarovanjem 20 % višine posojila z obliko, ki je po javnemu razpisu možna, v razmerju 1,2-kratnika posojila. Možne oblike zavarovanja posojila so:
– zastava nepremičnin in vpis na 1. hipotekarno mesto,
– depozit oziroma bančna vloga,
– bančna garancija oziroma nepreklicna garancija na prvi poziv banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstne banke države članice EU ali prvovrstne tuje banke,
– poroštvo kreditno sposobnih pravnih ali fizičnih oseb.
– Nižje zahteve po zavarovanju izhajajo iz omejenega portfeljskega jamstva, ki zagotavlja kritje kreditnega tveganja na ravni posameznega razvojnega posojila v višini 80 % izgube na posameznem posojilu, vključenem v portfelj, in hkrati krije do 30 % izpostavljenosti garancijskega portfelja.
2. Podrobnejši pogoji in navodila o zavarovanju ter vsa zahtevana dokazila so opredeljena v Navodilu o pogojih zavarovanja, ki so objavljena v okviru razpisne dokumentacije.
3. O ustreznosti zavarovanja odloča izključno Sklad, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem.
2.4 Pogoji za sklenitev posojilne pogodbe
1. Osnova za sklenitev posojilne pogodbe je odločba o odobritvi sredstev ter sprejet Poslovno-finančni načrt Sklada za leti 2024 ter 2025 s strani Vlade RS.
2. Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila.
3. Posojilna pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja:
– notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti,
– notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah.
4. Rok sklenitve posojilne pogodbe je do 60 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev.
5. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu posojilne pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve posojilne pogodbe.
2.5 Pogoji črpanja
1. Rok za črpanje posojila je največ 2 meseca po zaključku projekta.
2. Črpanje sredstev je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Predvidena mesečna dinamika črpanj se opredeli v posojilni pogodbi.
3. Refundacija že plačanih upravičenih stroškov ni dovoljena.
4. Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka.
5. Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj.
6. Posojilo se porabi namensko za nastale upravičene stroške, v skladu s točko 2.2.6 Upravičeni stroški projektov.
2.6 Pogoji spremljanja in zaključka projekta
1. Rok zaključka projekta se opredeli v odločbi o odobritvi sredstev in v posojilni pogodbi. Skrajni rok zaključka projekta po javnem razpisu je do 31. 12. 2027.
2. Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so izkazani cilji projekta.
3. Vlagatelj mora poročati v primeru naložbenega projekta najkasneje v roku 3 mesecev po zaključku projekta oziroma ko izkaže doseganje zastavljenih ciljev projekta (na 31. 12. v letu zaključka projekta) ter Skladu posredovati poročilo v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta.
4. Poročilo ob zaključku projekta vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so bili določeni v odločbi o odobritvi posojila in nato v pogodbi.
3. Vsebina in oddaja vloge
3.1 Vsebina vloge
Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:
– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, katero mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,
– poslovno dokumentacijo:
– vsak vlagatelj mora predložiti Poslovno-finančno prilogo, izpolnjeno na predlogi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije oziroma EPO,
– pri vrednosti projekta nad 500.000,00 EUR (z DDV) mora vlagatelj predložiti tudi poslovni načrt, ki mora vsebovati opredelitev dejavnosti, opis in lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, oceno konkurence in trga, reference, analizo kadrov, terminski plan projekta, vpliv projekta na okolje), finančne vire za izvedbo projekta, ter finančno projekcijo poslovanja vlagatelja po zaključku projekta. Projekcija mora biti izdelana najmanj za obdobje petih let po zaključku projekta,
– priloge glede na izbrano obliko zavarovanja,
– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter so odvisne od prijavljenega projekta.
V kolikor želi vlagatelj pri ocenjevanju vloge pridobiti dodatne točke, mora k vlogi priložiti priloge, ki so v razpisni dokumentaciji – seznam prilog opredeljene kot neobvezne.
Varovanje osebnih podatkov, ki jih Skladu posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1) ter Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2 (Uradni list RS, št. 163/22). V zvezi s tem SRRS napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani Sklada na povezavi https://www.srrs.si/osebni-podatki/.
3.2 Oddaja vloge
1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, ki mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del EPO.
2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.
3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si s pripisom »Vprašanje – AGRO FI mladi«.
3.3 Rok za oddajo vloge
Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 19. 2. 2024 do 17. 5. 2024 oziroma do porabe sredstev. Vloge ni možno oddati pred oziroma po razpisnem roku.
4. Obravnava vloge
4.1 Merila za ocenjevanje
1. Posamezna vloga lahko skupaj prejme 100 točk, po merilih:
– regionalni vidik,
– trajnostni vidik,
– finančna ocena.
2. Za odobritev mora vloga doseči najmanj 25 točk.
3. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije – Merila za ocenjevanje vlog.
4.2 Obravnava vloge
1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji Sklada.
2. SRRS lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.
3. Komisija za obravnavo vlog
1. Postopek javnega razpisa vodi Komisija za obravnavo vlog (v nadaljevanju Komisija), ki jo z odločbo imenuje direktor Sklada.
2. Pri obravnavi vloge lahko sodelujejo zunanji ocenjevalci in/ali strokovnjaki iz delovnega področja javnega razpisa, ki jih na podlagi soglasja direktorja Sklada k sodelovanju povabi Komisija.
3. Komisija o svojem delu vodi zapisnik.
4. Odpiranje vloge
1. Vloge, prispele na javni razpis, obravnava Komisija, ki ugotavlja popolnost vloge.
2. Odpiranje vlog se začne najkasneje 5. delovni dan po oddaji vloge.
3. Vloge se odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vloge, odpiranje poteka enkrat tedensko glede na datum dospelosti, do porabe sredstev.
4. Odpiranje vlog ni javno.
5. Poziv za dopolnitev vlog
1. Komisija vlagatelju nepopolne vloge najkasneje v roku 8 dni od odpiranja vloge posreduje poziv za dopolnitev vloge.
2. Komisija vlagatelju posreduje poziv za dopolnitev vloge preko spletne aplikacije.
3. Poziv za dopolnitev, posredovan preko spletne aplikacije, velja za vročenega, ko ga vlagatelj v spletni aplikaciji prevzame. Če vlagatelj poziva za dopolnitev v spletni aplikaciji ne prevzame, vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od datuma posredovanja poziva za dopolnitev.
6. Dopolnitev vloge
1. Vlagatelj mora dopolnitev vloge oddati preko aplikacije e-Rsklad ali izjemoma na elektronski naslov Sklada v roku 8 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi.
2. Ustrezno dopolnjene vloge se uvrstijo na seznam popolnih vlog na javni razpis glede na čas oddaje dopolnitev.
3. Vloga, ki v roku ni dopolnjena ali je neustrezno dopolnjena, se kot nepopolna zavrže.
7. Rezultat obravnave
1. Komisija opravi pregled in se opredeli glede popolnosti vlog.
2. Vloga mora ob oddaji obvezno vsebovati ustrezno izpolnjen elektronski prijavni obrazec in poslovno dokumentacijo, sicer se vloga zavrže kot nepopolna.
3. Vloga, ki ne ustreza razpisnim pogojem in/ali ne dosega minimalnega števila točk, se kot neutemeljena zavrne.
4. Popolna vloga bo ocenjena s strani ocenjevalcev na podlagi meril, ki so navedena v javnem razpisu in natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
5. Ocenjene vloge se razvrsti glede na čas uvrstitve na seznam popolnih vlog.
6. V primeru porabe sredstev in v kolikor bosta dve ali več vlog istočasno popolni/e, bo imela prednost tista vloga, ki bo dosegla več točk. V kolikor za zadnje uvrščeno vlogo po posameznem seznamu ne bo razpoložljivih sredstev v zaprošeni višini, bo Komisija predlagala odobritev sredstev v obsegu še razpoložljivih sredstev, ob predpostavki, da se vlagatelj strinja in zagotovi druge vire za zaprtje finančne konstrukcije projekta.
4.3 Obveščanje o izboru
1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev v vrednosti do vključno 500.000 EUR odloči direktor Sklada, pri posojilih v vrednosti nad 500.000 EUR pa mora s sklenitvijo posojilne pogodbe soglašati tudi Nadzorni svet Sklada.
2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti v roku do 30 dni od ugotovitve neustreznosti/nepopolnosti/popolnosti vloge.
3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZSRR-2 zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.
Slovenski regionalno razvojni sklad
