Št. 5107-3/2023/3 Ob-1662/24, Stran 505
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23), Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18), Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 74/18) ter skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, objavlja
za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2024 do 2026 ter za strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči v obdobju od 2024 do 2028
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ministrica za zunanje in evropske zadeve je imenovala komisijo za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: MRS) in petletnega strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP), ki jih bodo izvajale nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).
Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.
Cilj HP je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje in zgodnje napovedovanje humanitarnih katastrof ter krepitev odpornosti in zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah. Prijaviteljica mora poleg mednarodnih in nacionalnih načel HP upoštevati tudi vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.
Prijaviteljica mora pri prijavi projekta upoštevati presečni temi (varovanje okolja in enakost spolov) ter načela MRS in HP, ki so navedeni v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 20301 (v nadaljnjem besedilu: strategija), ob upoštevanju pristopa, ki temelji na človekovih pravicah.
1 https://www.gov.si/teme/nacrtovanje-in-izvajanje-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-in-humanitarne-pomoci-slovenije/.
V izvajanje projektov v partnerskih državah mora prijaviteljica na primeren in učinkovit način vključiti najmanj 1 lokalnega partnerja.
Prijaviteljica lahko v izvajanje projekta pri vseh sklopih vključi tudi enega ali več partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja iz Slovenije in/ali iz partnerske države. Če bo skupna vrednost prispevka partnerjev – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj 10 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijaviteljica pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Prijaviteljica bo dobila dodatne točke tudi, če vsaj eno podjetje, ki je projektni partner, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja oziroma z drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju. Prijaviteljica dobi dodatne točke tudi, če je vsaj en partner iz zasebnega ali javnega sektorja iz partnerske države. Za partnerje iz zasebnega sektorja, ki so povezane pravne osebe2 prijaviteljice, prijaviteljica ni upravičena do dodatnih točk.
2 Kot povezana pravna oseba se štejejo povezane družbe kot izhaja iz določb 527.–531. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23; ZDG-1)
Prijaviteljica lahko pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno finančno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijaviteljice znašala vsaj 5 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijaviteljica pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Kot lastnih virov prijaviteljica ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobila iz drugih javnih sredstev.
Prijaviteljica dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo, kar navede v Finančnem načrtu projekta, v tabeli Materialni (in-kind/stvarni) vložki oziroma v 7.h točki v obrazcu št. 7 Reference in izkušnje za Sklop C.
Če ima prijaviteljica status nevladne organizacije v javnem interesu na področju MRS in HP, bo pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Status se prijaviteljici prizna, če je izdana pravnomočna odločba do roka oddaje vloge.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijaviteljica, je navedeno v Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov (v nadaljnjem besedilu: metodologija).
Predmet javnega razpisa je razdeljen v 3 sklope:
Sklop A: Razvojno humanitarni projekti v podsaharski Afriki na področju podnebnih sprememb s poudarkom na prehranski varnosti in vodi ter enakosti spolov
Razpisuje se do 3 razvojno humanitarne projekte v Podsaharski Afriki s poudarkom na 13. cilju trajnostnega razvoja (ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam), 2. cilju trajnostnega razvoja (odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo), 6. cilju trajnostnega razvoja (vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri) in 5. cilju trajnostnega razvoja (doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic).
Teme:
– prilagajanje na podnebne spremembe s poudarkom na ozaveščanju in krepitvi zmogljivosti, prehranski varnosti, podnebno odpornem kmetijstvu in infrastrukturi ter zaščiti in obnovi ekosistemov (v skladu s 13. ciljem trajnostnega razvoja ter prispevkom k 2. cilju trajnostnega razvoja) in/ali
– prilagajanje na podnebne spremembe s poudarkom na dostopu do vode in trajnostnem upravljanju voda (v skladu s 13. ciljem trajnostnega razvoja ter prispevkom k 6. cilju trajnostnega razvoja).
Prijaviteljica izbere prvo, drugo ali obe temi skupaj. Pri izboru zgoraj navedenih tem mora v projekt vključiti tudi aktivnosti, ki prispevajo k enakosti spolov in opolnomočenju žensk in deklic v skladu s 5. ciljem trajnostnega razvoja in Smernicami za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Republike Slovenije3, in aktivnosti, ki prispevajo k varovanju okolja, vključno z ohranjanjem in fizičnim izboljšanjem stanja naravnega okolja ter k zmanjšanju okoljskega odtisa.
3 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/Smernice-za-vkljucevanje-enakosti-spolov-v-MRSHP.pdf
Prijaviteljice spodbujamo, da pri pripravi projektov upoštevajo načelo t. i. trojnega neksusa (humanitarna pomoč – razvojno sodelovanje – mir) in načrtujejo aktivnosti, ki prispevajo k vzpostavljanju ali ohranjanju miru oziroma preprečujejo morebitne konflikte.
Kratek opis tem:
Svet se sooča s tremi med seboj prepletenimi vidiki okoljske krize: podnebno krizo, onesnaženjem okolja in izgubljanjem biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe vplivajo na degradacijo okolja, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in pogostejše pojave izrednih vremenskih dogodkov. Posledice podnebnih sprememb delujejo lahko tudi kot »multiplikator groženj«, kar pomeni, da stopnjujejo dužbene, politične in gospodarske napetosti v nestabilnih, krhkih okoljih in na območjih, kjer že sicer potekajo konflikti.
Pomembnost prilagajanja na te spremembe je ključna, saj omogoča zmanjšanje ranljivosti družb, ekosistemov in gospodarstev ter ohranjanje njihove sposobnosti za učinkovito delovanje v novih podnebnih razmerah. Sistemi zgodnjega opozarjanja pomagajo skupnostim pripraviti se na izredne vremenske dogodke, kot so poplave, neurja in suše. Pravočasna opozorila omogočajo boljše načrte za evakuacijo in zaščito ogroženih prebivalcev. Prakse prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo k ohranjanju ekosistemskih danosti, kot so čista voda, rodovitna tla, življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst, in s tem podpirajo trajnostno delovanje ekosistemov. Učinkovito prilagajanje lahko reši življenja in premoženje tako z neposrednim odzivanjem na nesreče kot tudi z dolgoročnim načrtovanjem in gradnjo odporne infrastrukture. Ta mora biti narejena tako, da prenese izredne vremenske pojave, kot so neurja, poplave, suše, vročinski valovi in požari. To vključuje uporabo trdnih materialov, izboljšano inženirsko oblikovanje in gradnjo objektov, ki zmorejo vzdržati ob takšnih dogodkih.
Prilagajanje kmetijskih praks na podnebne spremembe je ključno za zagotavljanje varne, trajnostne in produktivne pridelave hrane ob naraščajočih izzivih, kot so suše, poplave in spremenjeni pogoji za pridelavo hrane. To je mogoče doseči s spodbujanjem kmetijske raznovrstnosti; z uvajanjem sort pridelovalnih rastlin, ki so bolj odporne na spremenjene podnebne razmere; z izvajanjem praks upravljanja zemljišč, kot je minimalna obdelava tal, ki zmanjšuje erozijo in izgubo rodovitnosti tal, ter uporaba pokrovnih rastlin za ohranjanje vlage in zmanjšanje izhlapevanja; z vključitvijo trajnostnih virov energije v kmetijske dejavnosti in krepitvijo podnebno odpornega živinorejskega sistema.
Upravljanje voda kot del prilagajanja na podnebne spremembe zahteva celovit pristop, ki združuje tehnične rešitve, inovacije, sodelovanje med deležniki ter trajnostne prakse. Na območjih, s povečanim pomanjkanjem vode ali so padavine preobilne, je to še toliko bolj pomembno. Med te prakse lahko uvrstimo učinkovito uporabo vode, kot je uporaba učinkovitih namakalnih sistemov, spremljanje vodnih virov, zbiranje deževnice in gradnja objektov za shranjevanje vode. Tudi ohranjanje mokrišč in vodnih ekosistemov ima pomembno vlogo.
Trajnostne prakse, ki so del ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjšujejo okoljski odtis in hkrati prispevajo h gradnji odpornosti na podnebne spremembe. Učinkovito prilagajanje zahteva premišljeno upravljanje virov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter spodbujanje teh praks v vseh sektorjih družbe.
Prepoznavanje in vključevanje vloge žensk pri prilagajanju na podnebne spremembe sta ključni za ustvarjanje celostnih in trajnostnih strategij, ki se učinkovito spopadajo z izzivi spreminjajočega se podnebja. Pristopi, ki upoštevajo enakost spolov, zagotavljajo, da se pri prizadevanjih za odpornost na podnebne spremembe upoštevajo edinstvene izkušnje žensk.
Na svetu v razmerah, kjer kritično primanjkuje vode, trenutno živi 380 milijonov žensk in deklic. Do leta 2050 naj bi se njihovo število zaradi podnebnih sprememb, demografskih pritiskov, industrijskega onesnaževanja ter notranjih in regionalnih konfliktov, ki ljudi silijo v razseljevanje in migracije, povečalo na 674 milijonov. S tem bi se dostop do pitne vode vseh – razseljenih oseb in tamkaj živečih skupnosti – še dodatno poslabšal. Razmere so najhujše v Podsaharski Afriki.
Združeni narodi poročajo, da se je leta 2022 več kot četrtina svetovnega prebivalstva soočala z negotovostjo pri preskrbi s hrano. Ženske in deklice so še posebej izpostavljene takšni negotovosti, saj se neenakosti spolov v družbi odražajo tudi v njihovem slabšem dostopu do zdrave in raznolike prehrane. Če se stanje na področju prehranske varnosti ne izboljša, je pričakovati, da bo do leta 2030 v Podsaharski Afriki negotovi preskrbi s hrano izpostavljenih 48,6 % žensk in deklic. Dodatno tveganje za prehransko, pa tudi energetsko varnost predstavlja premajhna dostopnost do varnih kuhalnih naprav, saj je po podatkih Europe – Africa Foundation onesnaženost zraka v domovih povzroči vzrok prezgodnjih smrti 500.000 Afričanov,4 predvsem žensk in otrok.
Posledice podnebnih sprememb hkrati krepijo neenakosti med spoli in druge neenakosti, saj poglabljajo revščino, povzročajo bolezni ter vodijo v razseljevanje in migracije. Izrazito vplivajo na razne vidike varnosti ter vodijo v oborožene konflikte in poglabljajo že obstoječe. Ženske in deklice, ki živijo v nestabilnih okoljih, so zaradi posledic podnebnih sprememb še dodatno izpostavljene nasilju zaradi spola in spolnemu nasilju, lahko pa postanejo tudi žrtve spolnih plenilcev in trgovcev z ljudmi. V obdobjih suše in nestanovitnih padavin ženske kot kmetovalke in primarne oskrbovalke delajo več, da zagotovijo preživetje za svoje družine. To pomeni dodaten pritisk na deklice, ki so prisiljene opustiti šolanje, da bi pomagale pri obvladovanju povečanega bremena. Starši deklic se obenem pogosteje odločajo za njihove dogovorjene poroke v (zgodnjih) najstniških letih. Konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče ogrožajo tudi zdravje žensk in deklet, saj omejujejo dostop do storitev in zdravstvene oskrbe ter povečujejo tveganja, povezana z zdravjem mater in otrok.
Ženske v vsej svoji raznolikosti, njihov glas, izkušnje in znanje so prevečkrat nezadostno zastopani v odločanju in oblikovanju lokalnih, regionalnih in nacionalnih politik. To še poslabšuje izvajanje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, ki bi sicer lahko krepilo odpornost celotne skupnosti. Tradicionalne razvojne strategije in politike niso združevale enakosti spolov in podnebnih sprememb, čeprav ta dejavnika vplivata eden na drugega in krepita negativne posledice za vse: moške, ženske, drugače-spolne, mlajše in starejše generacije, invalidne osebe ter lokalne in staroselske/domorodne skupnosti. Slovenija se zato zaveda nujnosti razvojnih in humanitarnih programov, projektov in aktivnosti, ki obe presečni temi mednarodnega razvojnega sodelovanja povežejo tako, da se aktivnosti med seboj nadgrajujejo, učinki pa multiplicirajo.5
5 Npr. (i) Projekt, ki ima za cilj izboljšati dostop do pitne vode in vode za namakanje obdelovalnih površin, lahko hkrati udejanja tudi aktivnosti za kakovostno izobraževanje deklic in žensk. Med drugim to pomeni izboljšanje šolske infrastrukture, ki deklicam omogoča redno šolanje, npr. gradnja stranišč z umivalniki za deklice, izobraževanje skupnosti na področju menstrualnega zdravja, oskrba s trajnostnimi menstrualnimi izdelki itd. (ii) Projekt, ki ima za cilj izboljšati prehransko varnost, izobražuje ljudi v skupnostih o podnebno pametnem kmetijstvu, kjer se mdr. uporablja avtohtone rastline in sadno drevje, odporne na suše ali poplave, s čimer se spodbuja tudi h kakovostno bolj bogati in raznoliki prehrani, kar je predvsem pomembno za noseče in doječe matere ter otroke.
Predlagane aktivnosti:
– Izgradnja sistemov zgodnjega opozarjanja na izredne vremenske pojave za zmanjševanje tveganj, ki vodijo v naravne nesreče in oborožene konflikte v okviru prilagajanja na podnebne spremembe (13.1, 13.b).
– Ozaveščanje in vključevanje lokalne skupnosti v načrtovanje in izvajanje ukrepov za prilagajanje na nepredvidljive suše in poplave (6.b, 13, 13.1, 13.3, 13.b).
– Ozaveščanje in spodbujanje lokalne skupnosti pri zaščiti in obnov ekosistemov, kot so gozdovi, mokrišča in obalna območja za povečanje odpornosti na podnebne spremembe (6.6, 13.3).
– Vključevanje in opolnomočenje mladih v pobude za prilagajanje podnebnim spremembam (13.1, 13.3).
– Podpora pri vlaganju v podnebno odporno infrastrukturo, ki je zasnovana tako, da vzdrži izredne vremenske razmere (6.a, 13.b).
– Spodbujanje trajnostnega in celostnega upravljanja vodnih virov, vključno s krepitvijo zmogljivosti, izgradnjo vodnih virov in namakalnih sistemov ter zagotavljanjem dostopa do pitne vode (6, 6.1, 6.5, 6.a, 6.b).
– Izgradnja trajnostnih vodnih virov in namakalnih sistemov ter sistemov za krepitev zmogljivosti lokalnega prebivalstva na prilagajanje krizam, povezanimi z izrednimi vremenskimi pojavi in drugimi nenadnimi dogodki (6, 6.4, 13.1), ki zagotavljajo prehransko varnost (2.4, 6, 6.4).
– Podpora pri oskrbi s čisto vodo in higienskimi storitvami ter skrb za menstrualno higieno v šolah in zunaj njih, s čimer se prepreči izostanke deklic iz izobraževalnih procesov med menstruacijo in doseže ozaveščanje širše skupnosti o menstrualnem zdravju (5, 6.2, WASH (Water, Sanitation and Hygiene/voda, sanitarna ureditev in higiena), GBV (Gender-Based Violence/nasilje zaradi spola)).
– Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov (trajnostno gozdarstvo, upravljanje vodnih virov, trajnostne prakse obdelave tal itd.) in vključevanje ženskega in tradicionalnega znanja ter izkušenj v iskanje trajnostnih rešitev (2.4, 5, 5.5, 13.b).
– Izgradnja ali izboljšanje infrastrukture ter ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks in podnebno odpornih pridelovalnih rastlin, vključno z razvojem in nadgradnjo lokalnih kmetijskih praks, izobraževanjem, podporo in prenosom znanja, ki vodi v prehransko varnost (2, 2.4, 2.5).
– Izobraževanje, zaposlovanje in nudenje mentorstva ženskam v kmetijskih panogah s trajnostnimi praksami, npr. v poljedelstvu, gozdarstvu, živinoreji, sadjarstvu in čebelarstvu; podpora usposobljenim kmetovalkam, da prenesejo znanje in izkušnje na druge v družini ali na druge na lokalni, regionalni in nacionalni ravni (2, 2.3, 5.5, 5.b, 5.c).
– Usposabljanje kmetovalcev in kmetovalk na področju pridelovanja pridelkov, primernih za lokalne podnebne razmere, varnejših, trajnostnih in učinkovitejših tehnik žetve, ravnanja z gnojili, ki ne škodujejo okolju in vodi, ter obvladovanja škodljivcev (2, 2.3, 2.4, 2.5).
– Spodbujanje ženskega lastništva zemljišč in obdelovalnih površin (2.3, 5, 5.a).
– Izobraževanje ljudi o zdravi prehrani ter o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane nosečnic in otrok (2.1, 2.2).
Prijaviteljica mora od predlaganih aktivnosti izbrati vsaj dve. Predlaga lahko tudi svoje aktivnosti, vendar v okviru navedenih tem. Prijaviteljica se mora vsebinsko usmeriti na vsaj en podcilj 13. ali 6. cilja in en podcilj ciljev 2, 5, 8, 12, ali 16. Za tretji podcilj lahko prijaviteljica, če želi, izbere podcilj kateregakoli cilja trajnostnega razvoja.
Pri predlaganih aktivnostih naj prijaviteljice načrtujejo aktivnosti skupaj z lokalnimi skupnostmi in glede na njihove potrebe, ki prispevajo k izpolnjevanju več kot le enega cilja trajnostnega razvoja in/ali podcilja, prav tako naj v aktivnosti vključujejo prednostna področja mednarodnega zavzemanja za enakost spolov, in sicer: (i) podpora polnemu, enakopravnemu in smiselnemu vključevanju žensk v vse družbene sfere na vseh ravneh, (ii) zaščita pred spolnim izkoriščanjem, zlorabo in nadlegovanjem, (iii) prizadevanja za odpravo nasilja zaradi spola, (iv) voda, sanitarna ureditev in higiena, (v) spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk. Poleg tega naj aktivnosti ustrezno upoštevajo tudi cilje druge presečne teme mednarodnega razvojnega sodelovanja RS, in sicer varovanja okolja, najmanj tako, da se vključuje dejavnosti, ki prispevajo k varovanju okolja, vključno z ohranjanjem in fizičnim izboljšanjem stanja naravnega okolja ter zmanjšanjem okoljskega odtisa. Predlogi naj prav tako vsebuje transformativni pristop k načrtovanim učinkom razvojnih aktivnosti. Pri načrtovanju aktivnosti naj se v sodelovanju z lokalno skupnostjo upošteva občutljivost na konflikte.
Pri vseh aktivnostih mora prijaviteljica slediti usmeritvam in ukrepom, ki izhajajo iz Smernic za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Republike Slovenije.
Hkrati prijaviteljice pozivamo k načrtovanju aktivnosti, ki preprečujejo kakršnokoli nasilje zaradi spola in spolnega nasilja, v katere so vključeni vsi, tudi moški in dečki, verski in lokalni voditelji ter organi pregona. Takšne podporne aktivnosti so lahko:
– Usposabljanje moških in dečkov o nenasilni komunikaciji, kako preprečevati nasilje zaradi spola in spolno nasilje, kako postati zaveznik žensk in deklic (5, 5.2, 16, transformativni pristop).
– Izobraževanje in senzibilizacija lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti, organov pregona, socialnih služb in drugih o nasilju zaradi spola in spolnem nasilju, nacionalnih in univerzalnih pravicah žensk (5, 5.2, 16, 16.1, PSEAH (Protection from Sexual Exploitation, Abuse and Harassment/zaščita pred spolnim izkoriščanjem, zlorabo in nadlegovanjem, GBV, transformativni pristop)).
– Odpravljanje posledic nasilja zaradi spola in spolnega nasilja z nudenjem medicinske, psihološke, pravne in ekonomske pomoči žrtvam nasilja, rehabilitacija žrtev nasilja in vključevanje moških in dečkov v preprečevanje nasilja zaradi spola in spolnega nasilja (5, 5.2, 16, 16.1, PSEAH, GBV, transformativni pristop).
– Izboljšanje infrastrukture za podporo žrtvam nasilja zaradi spola in spolnega nasilja (npr. varne hiše, centri za socialno delo, pravna pomoč, zavetišča, klicni centri za svetovanje in pomoč) (5, 16, PSEAH, GBV).
– Promoviranje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk in deklic ter hkrati ozaveščanje moških, dečkov, starejših, verskih in tradicionalnih voditeljev o tem (5, 5.6, SRHR, transformativni pristop).
– Podpora organizacijam, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja zaradi spola in spolnega nasilja v humanitarnih in drugih krizah s poudarkom na preprečevanju nasilja v povezavi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami (5, 5.2, 16, 16.1, PSEAH, GBV).
– Podpora mehanizmom za reševanje sporov znotraj skupnosti in med različnimi skupnostmi (16).
Ciljne skupine: ženske in deklice, moški in dečki, lokalne in staroselske/domorodne skupnosti, ranljive družbene skupine (starejši, invalidi, begunsko ali razseljeno prebivalstvo), organizacije civilne družbe, še posebej organizacije, ki zastopajo pravice žensk in se zavzemajo za enakost spolov, okoljevarstvene organizacije ter organizacije za varovanje človekovih pravic, zasebni sektor, lokalne oblasti in organi pregona ter politični odločevalci in odločevalke.
Obvezno: Del projekta je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2026. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2026. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Celoten strošek zunanje evalvacije mora prijaviteljica prikazati pri rezultatu, kjer bo izvedena zadnja projektna aktivnost. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Obvezno: Za uspešno prijavljen projekt, ki vključuje enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklic, mora prijaviteljica narediti oceno na podlagi spola, s katero zagovarja svoje aktivnosti in cilje ter utemeljuje izbiro označevalca enakosti spolov po metodologiji OECD DAC (zaznamovalci/označevalci enakosti spola 0, 1 ali 2).Ocena na podlagi spola mora biti narejena za vse projekte in druge oblike razvojnih in humanitarnih aktivnosti, pri čemer so izvzete dejavnosti zagotavljanja mednarodne reševalne pomoči ob nenadnih humanitarnih potrebah, ki zahtevajo hiter odziv. Navodila za oceno na podlagi spola vsebujejo Smernice za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ki med drugim opredeljujejo namen ocene enakosti spolov in obvezne elemente ocene. Oceno je treba priložiti vsebinskemu načrtu in jo uporabiti pri utemeljevanju načrtovanih aktivnosti.
Sklop B: Humanitarni projekt za pomoč civilnemu palestinskemu prebivalstvu
Razpisuje se do 1 projekt za zagotavljanje nujne pomoči in/ali zagotavljanja pomoči po humanitarnih krizah, vključno s programi rekonstrukcije in rehabilitacije. Projekt naj se izvaja na palestinskih ozemljih, tj. v Gazi in/ali na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom ali v sosednjih državah in naj bo namenjen palestinskemu civilnemu prebivalstvu. Cilj projekta je ohranjanje človeških življenj z zagotavljanjem nujne pomoči in prispevanjem h krepitvi človekove varnosti in zaščiti s poudarkom na najbolj ranljivih skupinah prebivalstva, zlasti otrok.
Prijaviteljica, ki bo predlagala izvajanje projekta na palestinskih ozemljih, zlasti v Gazi, bo pri ocenjevanju dobila dodatne točke.
Izhodišča:
Po podatkih Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je od terorističnega napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 do sredine februarja 2024 umrlo okoli 1.200 Izraelcev. V tem obdobju je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje na območju Gaze izgubilo življenje več kot 29.000 Palestincev, več kot 380 žrtev je bilo med Palestinci na Zahodnem bregu. Med žrtvami je 70 % žensk in otrok, več deset tisoč oseb je bilo ranjenih. Humanitarne potrebe presegajo zmožnosti humanitarnih organizacij na terenu. Primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so voda, hrana, zdravila in sanitetni material. Izvajanje zdravstvene oskrbe zaradi uničenja ali poškodovanja bolnišnic in druge zdravstvene infrastrukture, pomanjkanja medicinskega osebja ter zdravil in medicinskih pripomočkov poteka v izjemno omejenem obsegu. V konfliktu je bilo doslej uničenih ali poškodovanih skoraj 400 šolskih objektov, kar bo po prenehanju sovražnosti oviralo nadaljevanje izvajanja izobraževanja palestinskih otrok.
Z zaostrenimi humanitarnimi razmerami se sooča tudi skoraj 3,4 milijone Palestincev v begunskih taboriščih v sosednjih državah (Jordaniji, Libanonu in Siriji). Trenutna prekinitev financiranja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) s strani več velikih donatoric ogroža zagotavljanje ključnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialna pomoč ter dostop do osnovnih potrebščin – vode, hrane in goriva.
Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči določa področja mednarodne humanitarne pomoči, med drugim: zagotavljanje nujne pomoči v času humanitarnih kriz in zagotavljanje pomoči po humanitarnih krizah, vključno s programi rekonstrukcije in rehabilitacije, pri čemer sta prednostni vsebinski področji tovrstne pomoči človekova varnost in zaščita, vključno s programi protiminskega delovanja in pomočjo žrtvam min, ter pomoč po oboroženih spopadih, v prvi vrsti namenjena otrokom. Strategija med drugim določa tudi temeljna načela humanitarne pomoči (humanost, nevtralnost, nepristranskost, neodvisnost) in predvideva, da bo pomoč nudena skladno s potrebami, kot jih izkazujejo humanitarni pozivi in ocene stanja mednarodnih organizacij. Ob tem bo Slovenija upoštevala potrebe posameznih ranljivih skupin prebivalstva, predvsem otrok, žensk, starejših, invalidov ter oseb s posebnimi potrebami.
Predlagane aktivnosti:
– zagotavljanje nujne pomoči, ki je usmerjena v reševanje človeških življenj, vključno z zaščito prebivalstva,
– obnova nujnih zmogljivosti za vzpostavitev dostojanstvenega življenja, vključno s področji zdravstvene in psihološke oskrbe, zagotavljanje osnovnih storitev,
– zdravstvena rehabilitacija žrtev konflikta, v prvi vrsti namenjena otrokom,
– psihosocialna pomoč žrtvam konflikta, v prvi vrsti otrok,
– izobraževanje zdravstvenega, terapevtskega in pedagoškega osebja.
Prijaviteljica lahko izbere eno ali več predlaganih aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Prijaviteljica mora pri izvajanju aktivnosti upoštevati lokalne potrebe, lokalno znanje in izkušnje. Pri načrtovanju aktivnosti naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo upošteva občutljivost pokonfliktnih razmer.
Ministrstvo spodbuja prijavo projektov, ki prispevajo k pravočasnemu in učinkovitemu odzivanju na humanitarne krize, k zmanjševanju ranljivosti in krepitvi odpornosti v pokonfliktnih okoljih. Ministrstvo spodbuja tudi projekte za krepitev enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklic.
Ciljne skupine: žrtve oboroženih konfliktov, s poudarkom na najbolj ranljivih skupinah prebivalstva, zlasti otrocih, ter na zdravstvenem, terapevtskem in pedagoškem osebju.
Obvezno: Del projekta je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijaviteljica bo sama izbrala zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljico in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2026. Kazalniki za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, in sicer najpozneje do 15. oktobra 2026. Prijaviteljica mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Celoten strošek zunanje evalvacije mora prijaviteljica prikazati pri rezultatu, kjer bo izvedena zadnja projektna aktivnost. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Obvezno: Za uspešno prijavljen projekt, ki vključuje enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklic, mora prijaviteljica narediti oceno na podlagi spola, s katero zagovarja svoje aktivnosti in cilje ter utemeljuje izbiro označevalca enakosti spolov po metodologiji OECD DAC (zaznamovalci/označevalci enakosti spola 0, 1 ali 2). Ocena na podlagi spola mora biti narejena za vse projekte in druge oblike razvojnih in humanitarnih aktivnosti, pri čemer so izvzete dejavnosti za zagotavljanje mednarodne reševalne pomoči ob nenadnih humanitarnih potrebah, ki zahtevajo hiter odziv. Navodila za oceno na podlagi spola vsebujejo Smernice za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ki med drugim opredeljujejo namen ocene enakosti spolov in obvezne elemente ocene. Oceno je treba priložiti vsebinskemu načrtu in jo uporabiti pri utemeljevanju načrtovanih aktivnosti.
Sklop C: Strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči
Razpisuje se do 1 petletno strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči.
Prijaviteljice so lahko posamezne NVO ali konzorcij NVO z vodilno prijaviteljico in do 1 podizvajalcem.
Strateško partnerstvo je partnerstvo, ki se sklene s sporazumom za uresničevanje posameznih dolgoročnih ciljev MRS in HP po tem javnem razpisu za področje mednarodne humanitarne pomoči. Sklenjeno bo za obdobje petih let, za izvedbo posameznih aktivnosti pa bo ministrstvo z izbranim strateškim partnerjem sklenilo pogodbo o financiranju, v kateri bodo natančneje opredeljene medsebojne pravice in obveznosti.
Izhodišča:
Humanitarna pomoč RS skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči obsega: nujno pomoč, aktivnosti za zmanjšanje ranljivosti in tveganja za krize, preventivno delovanje in krepitev odpornosti in pomoč po humanitarnih krizah, vključno s programi rekonstrukcije in rehabilitacije. Skladno s strategijo pri nudenju humanitarne pomoči državam, ki so prizadete v naravnih ali drugih nesrečah velikih razsežnosti, Slovenija spoštuje temeljna humanitarna načela, mednarodno humanitarno pravo in druga načela, med drugim: načela, izhajajoča iz Velikega dogovora 2.0 (angl. Grand Bargain), načela in obveznosti, izhajajoča iz članstva v pobudi Poziv k aktivnostim za zaščito pred nasiljem na podlagi spola v nujnih primerih (angl. Call to Action on Protection from Gender-Based Violence in Emergencies), in načela Konvencije o pomoči pri preskrbi s hrano.
Za krepitev učinkovitosti odziva strategija dodatno določa, da bo ministrstvo sklenilo strateško partnerstvo za področje humanitarne pomoči z izbrano NVO.
Za sklenitev strateškega partnerstva z izbrano NVO je načrtovanih do 1.310.000 EUR (do 180.000 EUR v letu 2024, do 230.000 EUR v letu 2025, do 300.000 EUR v letu 2026, do 300.000 EUR v letu 2027 in do 300.000 EUR v letu 2028). Izbrani strateški partner mora večino sredstev (vsaj 1.260.000 EUR) nameniti aktivnostim nujnega odziva na krize, in sicer: vsaj 170.000 EUR v letu 2024, vsaj 220.000 EUR v letu 2025, vsaj 290.000 EUR v letu 2026, vsaj 290.000 EUR v letu 2027 in vsaj 290.000 EUR v letu 2028). Za vključevanje zasebnega sektorja (aktivnosti pod št. 2) pa mora nameniti do 50.000 EUR, in sicer do 10.000 EUR letno. Načrtovane vrednosti se v posameznem letu lahko zvišajo, če bodo obstajale potrebe in bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Zahtevane aktivnosti:
(1) zagotavljanje vsaj 5 aktivnosti nujne pomoči, vključno z rehabilitacijo in rekonstrukcijo, oziroma vsaj ene aktivnosti nujne pomoči letno. Aktivnosti se izvedejo bodisi na poziv ministrstva bodisi na predlog strateškega partnerja s predhodno potrditvijo ministrstva in ob upoštevanju določil, izhajajočih iz resolucije in strategije, ter drugih strateških dokumentov in usmeritev Slovenije. Vsebina nujne pomoči se predhodno uskladi med izvajalcem/strateškim partnerjem in ministrstvom.
Kot primeri pričakovanih aktivnosti nujne pomoči štejejo: zagotavljanje zatočišč in drugih aktivnosti, ki so namenjene reševanju in zaščiti človeških življenj v delu nujnega odziva; zagotavljanje nujno potrebnih življenjskih pripomočkov in storitev, kot so: zagotavljanje električne energije s prenosnimi generatorji, mobilnih sanitarnih enot, paketov hrane in pijače ipd.
Kot primeri pričakovanih aktivnosti na področju rehabilitacije in rekonstrukcije štejejo npr. vzpostavitve učnih in zdravstveno-rehabilitacijskih centrov.
Ciljne skupine: lokalne skupnosti, ranljive družbene skupine, s poudarkom na ženskah in otrocih.
(2) vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO z zasebnim sektorjem za krepitev nujnega odziva in njegove učinkovitosti, pridobivanja dodatnih sredstev za premoščanje humanitarne vrzeli.
Kot primeri pričakovanih aktivnosti vključevanja zasebnega sektorja štejejo: krepitev zmogljivosti NVO za povezovanje z zasebnim sektorjem v obliki delavnic in informiranja; ozaveščanje NVO in zasebnega sektorja o priložnostih za sodelovanje; aktivno povezovanje, kampanje in vključevanje zasebnega sektorja v nujni odziv ob naravnih in drugih nesrečah ter kriznih razmerah.
Ciljne skupine: humanitarne NVO, zasebni sektor s poudarkom na socialnem podjetništvu.
Prijaviteljica mora izbrati obe zahtevani aktivnosti, od katerih mora sama izvajati vsaj eno.
Prijaviteljica dokazuje sposobnost izvajanja zahtevanih aktivnosti z referencami in izkušnjami v obrazcu št. 7, ocenjen pa bo na podlagi metodologije za ocenjevanje vlog (priloga k razpisu). V obrazcu št. 7 so navedeni še ostale zahteve, ki jih mora upoštevati in lahko štejejo med izločitvene kriterije.
Za izvedbo aktivnosti pod 1. točko (nujna pomoč, vključno z rehabilitacijo in rekonstrukcijo) izbrani izvajalec/strateški partner sklene pogodbo o sofinanciranju na podlagi poenostavljenega vsebinskega in finančnega načrta, ki je predhodno usklajen z ministrstvom. Poenostavljen vsebinski in finančni načrt izbrani izvajalec/strateški partner pripravi po sklenitvi sporazuma o strateškem partnerstvu.
Za izvedbo aktivnosti pod 2. točko (vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO z zasebnim sektorjem) prijaviteljica k vlogi odda tudi vsebinski in finančni načrt za izvedbo aktivnosti v letu 2024. Vsebinski in finančni načrt nista predmet ocenjevanja in bosta pred izvedbo aktivnosti predhodno usklajena z izbranim izvajalcem/strateškim partnerjem. Izbrani izvajalec/strateški partner vsebinski in finančni načrt pripravi za vsako leto trajanja partnerstva posebej, in sicer v začetku tekočega leta. Usklajen vsebinski in finančni načrt je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju.
Za izvajanje aktivnosti v državah, ki so bile prizadete v humanitarnih krizah, mora strateški partner zagotoviti vključenost lokalnega partnerja. Obstoj mreže lokalnih partnerstev je del meril za ocenjevanje vlog.
3. Okvirna višina finančnih sredstev
Ministrstvo za financiranje projektov v obdobju od 2024 do 2026 oziroma za strateško partnerstvo v obdobju od 2024 do 2028 namenja do 3.185.100 EUR po naslednjih sklopih:
Sklop A: Ministrstvo financira do 3 projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 1.490.100 EUR. Od tega del sredstev v letu 2024 financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Sklada za podnebne spremembe. Za posamezen projekt se namenja do 496.700 EUR, in sicer v letu 2024 do 146.700 EUR, v letu 2025 do 200.000 EUR in v letu 2026 do 150.000 EUR.
Če za Sklop A ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop B: Ministrstvo financira do 1 projekt za pomoč civilnemu palestinskemu prebivalstvu v skupni vrednosti do 385.000 EUR, in sicer v letu 2024 do 145.000 EUR, v letu 2025 do 140.000 EUR in v letu 2026 do 100.000 EUR
Če za Sklop B ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben sklop.
Sklop C: Ministrstvo financira do 1 strateško partnerstvo za področje mednarodne humanitarne pomoči, ki se izvaja v Sloveniji v skupni vrednosti do 1.310.000 EUR (do 180.000 EUR v letu 2024, do 230.000 EUR v letu 2025, do 300.000 EUR v letu 2026, do 300.000 EUR v letu 2027 in do 300.000 EUR v letu 2028). Izbrani strateški partner mora večino sredstev (vsaj 1.260.000 EUR) nameniti aktivnostim za nujno odzivanje na krize, in sicer: vsaj 170.000 EUR v letu 2024, vsaj 220.000 EUR v letu 2025, vsaj 290.000 EUR v letu 2026, vsaj 290.000 EUR v letu 2027 in vsaj 290.000 EUR v letu 2028). Za vključevanje zasebnega sektorja (aktivnosti pod št. 2) pa mora nameniti do 50.000 EUR, in sicer do 10.000 EUR letno.
Če za Sklop C ni prijavljena nobena vloga ali nobena vloga ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Obdobje izvajanja projektov za Sklop A in B je od 1. maja 2024 do 15. oktobra 2026. Zadnji dan za predložitev končnega poročila skupaj z zahtevkom za izplačilo je 30. oktober 2026.
Obdobje izvajanja projektov za Sklop C za vključevanje zasebnega sektorja (aktivnosti pod št. 2) je za leto 2024 od 1. maja 2024 do 31. decembra 2024, za preostala leta se obdobje izvajanja projekta določi v okviru letne pogodbe.
Ministrstvo pri vseh razpisanih sklopih spodbuja prijaviteljice k iskanju dodatnih virov financiranja.
Ministrstvo lahko projekt izbranega izvajalca financira v manjšem znesku, če izvajalec sam zaprosi za nižji znesek. Načrtovane vrednosti se v posameznem letu lahko tudi zvišajo, če bo potrebno in če bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da ta javni razpis kadarkoli v celoti ali delno prekliče.
4. Pogoji za prijavo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo NVO. V tem razpisu se skladno z določbami Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18) za NVO šteje organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,
– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
– je nepridobitna,
– je neprofitna,
– je neodvisna od drugih subjektov,
– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Nevladna organizacija je lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94). Nevladna organizacija je lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij.
Posamezna prijaviteljica lahko v okviru razpisa odda do največ 3 prijave.
5. Obvezne sestavine in oblika vloge za Sklop A in Sklop B
Prijaviteljice dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na ta javni razpis s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijaviteljice zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce, dokazila in oceno na podlagi spola:
1. Vsebinski načrt projekta (obrazec št. 1)
2. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2)
3. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijaviteljici (obrazec št. 3)
4. Izjavo prijaviteljice o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
5. Delovni prevod (obrazec št. 5)
6. Oceno na podlagi spola (navodilo za pripravo ocene je navedeno v Smernicah za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč)
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijaviteljica odda vlogo v 1 izvirniku. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijaviteljice mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis6) in jih opremiti z uradnim žigom prijavitelja.
6 Kvalificirano potrdilo za elektronski podpis mora biti skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja (Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O)).
Prijaviteljica mora v projektni dokumentaciji uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem7 jeziku, treba priložiti delovni prevod dokumenta na obrazcu Delovni prevod(obrazec št. 5).
7 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila, ki so v cirilici, je treba v skladu z navodili priložiti delovni prevod.
Vloga ne sme biti vezana s spiralo ali na drug način. Priporočamo, da je vloga tiskana obojestransko.
Poleg izvirnika vloge prijaviteljica na ustreznem elektronskem nosilcu, tj. ključ USB, obvezno priloži skeniran celoten izvirnik vloge v obliki .pdf, ki ga sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–6,
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijaviteljice za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje,
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/njena funkcija v organizaciji,
(c) namen pooblastitve,
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku, izjema je točka 13 v obrazcu št 1, pri kateri je dovoljeno, da so dokazila priložena le v elektronski obliki, tj. .docx ali .doc (Word), .xlsx ali .xls (Excel) itd. Prijaviteljica naelektronskem nosilcu priloži tudi obrazec št. 1 v obliki .docx ali .doc (Word) in obrazec št. 2 v obliki .xlsx ali .xls (Excel). Ključ USB se po končanem postopku javnega razpisa prijaviteljici ne vrača.
6. Obvezne sestavine in oblika vloge za Sklop C
Prijaviteljica dokazuje izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na Sklop C s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijaviteljice zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Prijaviteljica je posamezna NVO, ki lahko samostojno izvede obe zahtevani aktivnosti ali pa ima za eno aktivnost do 1 podizvajalko. V tem primeru se v obrazcu št. 7 navedejo njene reference.
Prijaviteljica priloži vse zahtevane dokumente, kot izhaja iz tega poglavja javnega razpisa.
Če bo prijaviteljica pri izvajanju strateškega partnerstva poslovala s partnericami (tj. kot konzorcij NVO), mora izpolniti obrazec št. 9.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijaviteljici (obrazec št. 3)
2. Izjavo prijaviteljice o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
3. Reference in izkušnje (obrazec št. 7)
4. Informacija podizvajalke (obrazec št. 9)
5. Vsebinski načrt projekta (obrazec št. 1) – za aktivnosti vključevanja zasebnega sektorja in povezovanja NVO z zasebnim sektorjem v letu 2024
6. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2) – za aktivnosti vključevanja zasebnega sektorja in povezovanja NVO z zasebnim sektorjem v letu 2024
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijaviteljica odda vlogo v 1 izvirniku. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijaviteljice mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis6) in jih opremiti z uradnim žigom prijaviteljice.
Prijaviteljica mora v vlogi uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen.
Vloga ne sme biti vezana ne s spiralo ne kako drugače.
Poleg izvirnika vloge prijaviteljica na ustreznem elektronskem nosilcu, tj. ključ USB, obvezno priloži skeniran celoten izvirnik vloge v obliki .pdf, ki ga sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–6,
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijaviteljice za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(e) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje,
(f) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/njena funkcija v organizaciji,
(g) namen pooblastitve,
(h) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku. Ključ USB se po končanem postopku javnega razpisa prijaviteljici ne vrača.
7. Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov
Komisija bo ocenjevala le vloge, ki bodo skladne z razpisnimi pogoji, opredeljenimi v metodologiji. Metodologija, ki je del razpisne dokumentacije, je prijaviteljici lahko v pomoč pri pripravi prijave.
Število točk po posameznih kategorijah meril za ocenjevanje vlog
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi, transformativni pristopin HRBA | Status v javnem interesu | Najvišje število točk |
A | 40 | 40 | 8 | 22 | 6 | 116 |
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova | Finančna zasnova | Reference in promocija | Presečni temi, transformativni pristop in HRBA | Status v javnem interesu | Gaza in/ali Zahodni breg | Najvišje število točk |
B | 40 | 40 | 8 | 22 | 6 | 15 | 131 |
Merilo/sklop | Splošne reference | Reference nujni odziv | Reference, sodelovanje z zasebnim sektorjem | Status v javnem interesu | Najvišje število točk |
C | 20 | 45 | 12 | 4 | 81 |
Projekt/vloga se uvrsti med kandidate za financiranje po tem javnem razpisu, če doseže vsaj 75 odstotkov vseh točk. Končna ocena komisije je povprečno število doseženih točk. Formula za izračun končne ocene je seštevek točk vseh ocenjevalcev, ki se deli s številom upoštevanih ocenjevalcev, pri izračunu končne ocene se ne upošteva najnižje in najvišje število točk 2 ocenjevalcev.
8. Rok za oddajo vloge, način predložitve in opremljenost vloge
Prijaviteljica za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz te razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici. Dokumentacije, ki jo prijaviteljica pošlje naknadno po oddaji vloge ali brez poziva ministrstva k dopolnitvi, komisija ne bo upoštevala in bo vrnjena prijaviteljici.
Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijaviteljica odda do vključno 5. aprila 2024 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Sektor za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijaviteljica lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do četrtka med 9. in 15.30 oziroma v petek med 9. in 14.30. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 5. aprila 2024). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijaviteljici vrnjena neodprta.
Vlogo je treba oddati v zaprti zapečateni ovojnici, ki mora vsebovati polni naslov prijaviteljice in biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga!« – »Javni razpis za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2024 do 2026 ter za strateško partnerstvo na področju humanitarne pomoči v obdobju od 2024 do 2028 (št. 5107-3/2023/3)« in imeti naveden oziroma obkrožen sklop, na katerega se prijavlja. Prijaviteljica lahko na ovojnico nalepi obrazec št. 6. Zapečatena ovojnica pomeni, da je ovojnica zaprta tako, da je pri odpiranju nedvoumno jasno, da še ni bila odprta (na primer, da je podpisana, podpis pa prelepljen z lepilnim trakom, ali na drug podoben način).
Vloge, ki bodo posredovane v nepravilno označenih in nezapečatenih ovojnicah, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju.
9. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog je praviloma javno in bo potekalo 10. aprila 2024 ob 9. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana. Komisija se lahko odloči, da odpiranje vlog ne bo javno.
Pri odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost in popolnost vloge glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti in ali je bil način njihove predložitve pravilen in v skladu s predpisanim.
Pri vlogi s pomanjkljivo dokumentacijo komisija v 8 delovnih dneh od odpiranja prijaviteljico pisno pozove k dopolnitvi. Vloga se dopolni le na poziv komisije in na način, ki ga določi komisija. Rok za dopolnitev določi komisija, vendar ne sme biti daljši od 15 dni.
10. Način odločanja in rok, v katerem bodo prijaviteljice obveščene o izidu javnega razpisa
Zavrže se vloga:
– prijaviteljice, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. poglavja tega javnega razpisa,
– ki ni vložena v skladu z zahtevami v 5., 6. in 7. poglavju tega javnega razpisa,
– pri kateri že ob prijavi na razpis k vlogi niso priloženi obrazci in dokazila iz 1. do vključno 5. točke 5. poglavja in iz 1. do vključno 5. točke 6. poglavja ali če priloženi obrazci in dokazila niso v celoti izpolnjeni,
– ki je prijaviteljica na poziv komisije ne dopolni v roku za dopolnitev ali je ne dopolni pravilno.
Zavrne se vloga:
– za katero komisija ugotovi, da predlog projekta ni skladen z razpisanim vsebinskim področjem iz 2. poglavja tega javnega razpisa; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja,
– za katero komisija ugotovi, da se predlog projekta ne izvaja v državah in na vsebinskih področjih iz 2. poglavja; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja,
– ki je komisija ne oceni z zadostnim številom točk kot določeno v zadnjem odstavku 7. poglavja.
Prijaviteljice bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščene najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve, ali druga oseba, ki jo ministrica pooblasti, o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba. Prijaviteljica vloži pritožbo na ministrstvo v 8 dneh od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloči ministrica za zunanje in evropske zadeve s sklepom v 15 dneh. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi prijaviteljice, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.
Izid javnega razpisa je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani ministrstva, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija.
11. Sklenitev pogodb in sporazuma
Po izdaji sklepov o izbiri ministrstvo z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o (so)financiranju in sporazum o strateškem partnerstvu. Izbranim izvajalcem ministrstvo z elektronskega naslova razvoj.mzz@gov.si posreduje poziv za sklenitev pogodbe/sporazuma s predlaganim datumom podpisa.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da z izbranim izvajalcem pred podpisom pogodbe v projektni dokumentaciji odpravi morebitne manjše nepravilnosti in pridobi dodatna pojasnila glede izvajanja posameznih aktivnosti, ki ne vplivajo na vsebino izbranega projekta ali višino razpisanih sredstev.
Osnutek pogodbe in sporazuma za strateško partnerstvo sta del razpisne dokumentacije.
12. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/. Dokumentacija se lahko pridobi v tiskani obliki na naslovu Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 10. in 14. uro ob predhodnem naročilu na elektronski naslov: razvoj.mzz@gov.si.
13. Dodatna pojasnila: prijaviteljica lahko v zvezi s pripravo vloge zaprosi za dodatna pojasnila na elektronskem naslovu razvoj.mzz@gov.si, in sicer najpozneje do 3. aprila 2024. Po tem datumu ministrstvo ne zagotavlja, da bodo avtorji vprašanj prejeli odgovor do izteka roka za oddajo vlog. Vprašanja bodo skupaj z odgovori objavljena na spletni strani ministrstva, pri čemer podatek o avtorju vprašanja ne bo objavljen.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
