Št. 6316-5/2024-5 Ob-2052/24, Stran 937
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5, z dne 9. 1. 2023, št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 – popr., št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6. 2023, 6319-5/2022-8 z dne 13. 11. 2023, 6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023 in 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024, št. 012-3/2024-8 z dne 27. 3. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024, št. 631-4/2024-3360-3 z dne 20. 3. 2024, in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-42/2023/12, z dne 27. 3. 2024, objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024
1. Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev:
– Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS),
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« in v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja in gradivih MKGP, ter v Strategiji Republike Slovenije 2030.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«:
Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor;
Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri;
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju;
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika.
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.
Vsebinske prioritete, prikazane v tematskih sklopih po posameznih težiščih, so določene na podlagi predloga MKGP v skladu z njihovimi dokumenti razvojnega načrtovanja in drugih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj in so podlaga za oblikovanje in izvajanje CRP.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so priloga Javnemu razpisu CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor
Tematski sklop: 1.1 Preobrazba proizvodnih sistemov pridelave hrane z inovativnimi rešitvami v smeri krepitve odpornosti, konkurenčnosti, razogljičenja in trajnosti
Številka teme: 1.1.1
Naslov teme: Trajnostna in prehranska suverenost Slovenije
Cilji:
– nadgradnja matematičnega modela iz zaključenega projekta CRP V2-2009 »Optimizacija pristopov za trajnostno pridelavo hrane in večji delež lokalno pridelane hrane« za določitev ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določitev minimalne ravni samooskrbe v Sloveniji;
– oblikovanje scenarijev različne ravni samooskrbe za ključne kmetijske proizvode z določitvijo minimalne ravni samooskrbe s temi proizvodi (prehranska suverenost);
– ocena posledic različnih ravni prehranske suverenosti in trajnosti na modelu tipičnih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji;
– ocene pozitivnih in negativnih eksternalij trenutne rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji (z okoljske, podnebne, zdravstvene perspektive), predlog glede usmerjanja javnih podpor v okviru slovenske kmetijske politike ob upoštevanju rezultatov matematičnega modela in modela tipičnih kmetijskih gospodarstev za uresničevanje cilja večje prehranske suverenosti in samooskrbe ob zagotavljanju ravnovesja z vidika vseh treh stebrov trajnostnosti.
Številka teme: 1.1.2
Naslov teme: Razvoj trajnostne živinoreje v Sloveniji
Cilji:
– opredelitev trajnostne živinoreje z vidika vseh treh stebrov trajnosti, s poudarkom na reji prežvekovalcev;
– strukturna in prostorska analiza stanja živinoreje v Sloveniji (npr. koncentracija proizvodnje večjih kmetijskih gospodarstev, koncentracija GVŽ, regionalna porazdelitev, OMD območja, ekološko kmetijstvo, vpetost v verige, zunanjetrgovinska bilanca, obseg kmetijskih zemljišč za pridelavo krme, razmerje med lokalno pridelano in uvoženo krmo, način kmetijske pridelave na kmetijskih zemljiščih, namenjenih pridelavi krme, količina pridelanega mesa in potrošnje mesa, ocena obsega kmetijskih zemljišč za potrebe prireje mesa ob upoštevanju pričakovanih trendov na področju (zmanjšanja) potrošnje mesa in zdravstvenih smernic …);
– analiza ključnih socio-ekonomskih dejavnikov odločanja kmetijskih gospodarstev v povezavi s prestrukturiranjem v govedoreji (npr. razmere za proizvodnjo, obseg reje, velikost kmetije, ekonomski in socio-ekonomski dejavniki, demografija, dosedanje investiranje) in posledično vpliv teh dejavnikov na strukturne spremembe v govedoreji (celovita ocena stroškov in koristi prestrukturiranja z vidika vseh treh stebrov trajnostnosti);
– ocena oportunitetnih stroškov rabe kmetijskih zemljišč na okolje/podnebje/zdravje ljudi;
– ocena potencialnih možnosti za ohranitev in povečanje obsega govedoreje na območjih s prevladujočim travinjem (zlasti OMD) ob sočasnem zmanjšanju obsega prireje v ravninskih območjih ter posledic takega premika in prestrukturiranja (na ekonomiko, okolje/podnebje ter družbene vidike);
– simulacija prestrukturiranja njivskih površin, ki se uporabljajo za pridelavo krme za živali v smer proizvodnje beljakovinskih rastlin za namen diverzifikacije virov beljakovin za prehrano ljudi (ocena stroškov in koristi, pozitivnih in negativnih eksternalij);
– razvit matematični model, ki bo na ustrezni (sektorski) ravni omogočal modeliranje različnih scenarijev in večkriterijsko modeliranje za doseganje optimalnega ravnovesja med različnimi možnimi scenariji razvoja slovenske živinoreje glede na trende, cilje države;
– razvit model tipičnih živinorejskih kmetijskih gospodarstev, ki omogoča prikaz učinkov različnih poti razvoja živinoreje v prihodnje na ravni kmetije (npr. dohodkovno raven);
– oblikovani predlogi za odločevalce glede prihodnjega razvoja trajnostne živinoreje (podpore I. in II. stebra SKP).
Tematski sklop: 1.2 Spodbujanje razvoja biogospodarstva na načelih krožnosti v kmetijstvu, živilski industriji in gozdarstvu
Številka teme: 1.2.1
Naslov teme: Biometan – pogonsko gorivo v kmetijstvu
Cilji:
– raziskati potencial biometana kot obnovljivega vira energije v kmetijstvu, vključno z njegovo proizvodnjo, shranjevanjem in uporabo v kmetijskih strojih (traktorji);
– prikazati, kako uporaba biometana, kot pogonsko gorivo v kmetijstvu, lahko prispeva k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, s poudarkom na zmanjšanju ogljikovega odtisa kmetijske industrije;
– ocena ekonomske izvedljivosti uporabe biometana v kmetijstvu, vključno z analizo stroškov proizvodnje, infrastrukture in vzdrževanja v primerjavi s fosilnimi gorivi;
– preučiti, kako lahko uporaba biometana iz kmetijskih odpadkov, kot so hlevski gnoj in gnojevka, prispeva k učinkovitejšemu upravljanju odpadkov in spodbuja krožno gospodarstvo v kmetijskem sektorju;
– predlagati politike in spodbude, ki bi lahko podprle prehod kmetijstva na uporabo biometana, vključno s predlogi za subvencije, davčne olajšave ali druge finančne in regulativne spodbude za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije v kmetijstvu.
Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri
Tematski sklop: 2.1 Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni proizvodnji energije
Številka teme: 2.1.1
Naslov teme: Ocenjevanje škod in dodelitev pomoči zaradi naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer v kmetijstvu
Cilji:
– analiza sistemskih ureditev ocenjevanja škod zaradi naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer in obvladovanj tveganj v nekaj državah;
– proučitev uvedbe »izračunane škode« z uporabo podatkovnih baz s katerimi se razpolaga (podatki o vremenu, GERK-ih, strukturi in teksturi tal …);
– proučitev spremembe praga za razglasitev naravne nesreče in slabih vremenskih razmer (na ravni države, na ravni regije, občine) in njegova strokovna utemeljitev;
– določitev pogojev in kriterijev za pridobitev pomoči, ki bodo imeli spodbujevalni učinek za investiranje v preventivne ukrepe in sklenitev zavarovanja;
– proučitev možnosti kombiniranega načina obvladovanja tveganja: kmetijsko gospodarstvo – zavarovalnica – pomoč države;
– priprava predloga vzpostavitve učinkovitega sistema ocenjevanja škod zaradi naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji.
Tematski sklop: 2.2 Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Številka teme: 2.2.1
Naslov teme: Možnosti rajonizacije kmetijske pridelave v Sloveniji
Cilji:
– prostorski prikaz kmetijske pridelave v Sloveniji in izdelava prostorskega prikaza pomembnih vrst kmetijske pridelave, ki so se v preteklosti srečale z naravnimi nesrečami (izrazite suše, poplave, pozebe itd.);
– prostorska klasifikacija kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: KZ) v Sloveniji glede na primernost KZ za posamezno vrsto kmetijske pridelave;
– pregled in opredelitev ključnih tehnoloških parametrov, ki vplivajo na uporabnost KZ glede na sestavo tal in posledično omejitve za kmetijsko pridelavo;
– zasnova in izdelava ločenih informacijskih slojev primernosti KZ glede na talno strukturo, klimatske parametre;
– pregled, analiza uporabe podatkov iz izbirke podatkov o naravnih nesrečah in škodah na KZ in pridelkih iz aplikacije AJDA in priprava GIS karte o škodah ter celovita analiza strukture prizadetih kmetijskih gospodarstev po velikosti kmetijskega gospodarstva, obsegu KZ, strukturi rabe KZ, vrsti prizadetih kmetijskih rastlin, lokaciji in velikosti škode itd.;
– združitev podatkov o škodah iz prejšnje alineje s podatki o morebitnih podprtih investicijah teh kmetijskih gospodarstev ter njihove vključenosti v ukrepe kmetijske politike v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 ali Strateškega načrta SKP 2023–2027;
– priprava izbora kmetijskih kultur, za katere bi bilo smiselno izdelati podrobnejše karte rajonizacije z utemeljitvijo;
– izdelava preglednih GIS kart rajonizacije (določitev območij) pridelave kmetijskih kultur na KZ v Sloveniji, z upoštevanjem regionalnih podnebnih scenarijev na podlagi podatkov Agencije za okolje RS;
– priprava zasnove orodja za modeliranje in večkriterijsko analizo glede na različne vhodne parametre ter tipologijo kmetijskih gospodarstev;
– preveriti rezultate ugotovitev na ustreznem vzorcu kmetijskih gospodarstev, ki so smiselno razporejena po celotnem območju RS (v različnih npr. podnebnih regijah);
– zasnova celovite in informacijsko podprte rajonizacije KZ v Sloveniji kot strokovne podlage za usmerjanje in podporo kmetijski pridelavi, prilagajanju naravnim danostim/omejitvam, različnim tveganjem pridelave in podnebnim spremembam ter optimizacijo rabe omejenih KZ;
– priprava priporočil odločevalcu glede podatkovnih vrzeli in potreb po vzpostavitvi sistematičnega zbiranja podatkov;
– priprava priporočil glede trajnostne rabe kmetijskih zemljišč na podlagi izbora primernih kmetijski kultur.
Številka teme: 2.2.2
Naslov teme: Tehnologije namakanja in gnojenja zelenjadnic in trajnih rastlin
Cilji:
– na vsaj dveh namakalnih lokacijah (eno za potrebe trajnih rastline in eno za poljščine in zelenjadnice) vzpostaviti poskus namakanja različnih tehnologij z uporabo fertigacije;
– za kmetijske kulture v poskusu preizkusiti različne tehnologije namakanja (kapljično, bobnasti namakalniki, mikrorazpršilci), deficitaren pristop namakanja in fertigacijo ter ovrednotiti njihov učinek na donos rastlin;
– za vsako tehnologijo namakanja vzpostaviti kontrolo izvajanja pravilnosti namakanja z uporabo senzorjev za spremljanje vlage v tleh;
– preučiti kakovost in učinkovitost delovanja različnih senzorjev za meritve vlažnosti tal;
– priprava priporočil za strokovno namakanje in fertigacijo za trajne nasade, poljščine in zelenjadnice, ki bo vključevalo različne sisteme namakanja, tehnologije gnojenja, prilagojene potrebam rastlin, priporočila za pripravo gnojil ter naprave za dodajanje gnojil;
– na osnovi zgoraj naštetih dejavnikov vzpostaviti dve pilotno namakalni lokaciji, ki bosta služili demonstraciji različnih namakalnih tehnologij, fertigacije in prenosu novih znanj, tehnologij in preverjenih praks na končnega uporabnika (kmeta).
Številka teme: 2.2.3
Naslov teme: Namakanje in kakovost vode
Cilji:
– analizirati dejanski obseg namakalnih površin v okviru namakalnih sistemov v Sloveniji;
– zbrati podatke in analizirati rabe zemljišč ter pridelavo kultur;
– analizirati vodo, ki vstopa v namakalne sisteme;
– evidentirati tehnologije in uporabo FFS ter gnojil na območjih namakalnih sistemov;
– analizirati vodo, ki odteka z območja namakalnih sistemov;
– na podlagi podatkov ovrednotiti stopnjo onesnaženosti vode in vpliva na posamezno (izbrano) vodno telo;
– opredeliti vpliv namakanja na stanje voda.
Številka teme: 2.2.4
Naslov teme: Razvoj trajnostnega načina desikacije krompirjeve cime
Cilji:
– natančen pregled praks zatiranje krompirjeve cime pri Sloveniji kmetijsko in okoljsko podobnih državah;
– pregled alternativnih možnosti zatiranja krompirjeve cime; kemični in nekemični načini zatiranja;
– izvedba poljskih poskusov različnih načinov zatiranja in kombinacija le-teh v smislu učinkovitosti in v ekonomičnosti;
– priprava predloga okoljsko sprejemljivega zatiranja krompirjeve cime za pridelavo krompirja in pridelavo semenskega krompirja v smislu vplivov in tveganja za okolje (vode, tla in zrak), s posebnim poudarkom na podtalnico.
Tematski sklop: 2.3 Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
Številka teme: 2.3.1
Naslov teme: Sintaksonomija, ekologija in biotska raznovrstnost gozdne vegetacije Slovenije
Cilji:
– posodobiti sistematiko gozdnih združb Slovenije, ki bo obenem podlaga vsem nadaljnjim sistematikam (gozdna tipologija, habitatna tipologija) in bo v skladu z European vegetation check list;
– po enotnih kriterijih določiti značilno vrstno sestavo vseh opredeljenih gozdnih združb. Uporabili bomo objektivno klasifikacijo (Cocktail metoda) na podatkovni bazi vseh vegetacijskih tipov v Sloveniji (25.000 popisov), ki omogoča odprt sistem (dodajanje novih podatkov) in avtomatsko uvrščanje novih popisov in določanje novih rastlinskih združb;
– opisati ekološke značilnosti in posebnosti vseh opredeljenih gozdnih združb;
– sestaviti dihotomni ključ za prepoznavanje gozdnih združb na podlagi ekoloških skupin rastlinskih vrst in drugih ekoloških značilnosti;
– s pomočjo modeliranja izdelati karto habitatne ustreznosti posameznih gozdnih združb v Sloveniji in prepoznavanje njihove ogroženosti;
– izdelati kartiranje za manjšinski habitatni tip javorovja.
Številka teme: 2.3.2
Naslov teme: Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih
Cilji:
– kategorizacija okoljskih in socioekonomskih vplivov izbranih karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih na vsaj dveh modelnih organizmih;
– klimatska študija z opredeljenim različnimi scenariji klimatskih sprememb za primer širjenja dveh izbranih modelnih organizmov;
– ocena tveganja za en karantenski škodljivi organizem, z vključenim vplivom na gospodarstvo in ekologijo slovenskih gozdov;
– vzpostavitev tematske karte, z vključenimi podatki (ciljna populacija, tvegane dejavnosti, klimatski podatki …) za določitev območij z največjim predvsem gospodarskim tveganjem za dva izbrana modelna organizma;
– določitev tipa, učinkovitosti in vplivnega območja pasti za izbrane karantenske škodljive organizme, na podlagi literature in poskusa z v Sloveniji razširjenim karantenskim škodljivim organizmom podobnimi vrstami;
– na podlagi rezultatov projekta izboljšan program preiskave za dva modelna organizma.
Številka teme: 2.3.3
Naslov teme: Deficit opraševanja v slovenskem kmetijstvu
Cilji:
– pregled analize stanja na področju opraševanja kot osnova za nadaljevanje projekta;
– raziskati stanje opraševalcev v izbranih sadovnjakih in/ali njivah;
– izmeriti morebiten deficit opraševanja v izbranih sadovnjakih in/ali njivah;
– na podlagi rezultatov pripraviti predlog ukrepov za zagotovitev zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin in v primeru nezadostnega opraševanja vključiti tudi ukrepe za izboljšanje stanja, v primeru (še) zadostnega opraševanja pa ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja;
– dopolnitev monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji;
– pripraviti predloge ukrepov za izvajanje ukrepov kmetijske politike za zagotovitev oziroma ohranjanje zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin ter za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti.
Številka teme: 2.3.4
Naslov teme: Identifikacija in presoja antropogenih vplivov na habitate divjadi
Cilji:
– identifikacija ključnih infrastrukturnih, kmetijskih in drugih posegov v okolje, katerih izvedba negativno vpliva na divjad in njene habitate;
– izdelava smernic z merili za presojo posegov in morebitnimi omilitvenimi ukrepi pri posegih v okolje oziroma v habitate divjadi;
– priprava in izvedba predlogov za večje zavedanje ključnih akterjev pri načrtovanju posegov v okolje vlogi divjadi in potrebnih prilagoditvah zanjo v okolju;
– zagotavljanje prenosa znanja v prakso.
Številka teme: 2.3.5
Naslov teme: Celovita kalkulacija stroškov škode na rejnih živalih ob napadu velikih zveri
Cilji:
– pregled obstoječe modelne kalkulacije (kriterijev) za določitev višine škode na rejnih živalih ob napadu velikih zveri;
– analiza in opredelitev vrste posrednih in transakcijskih stroškov na višino škode po napadu velikih zveri (ankete in pregled knjigovodskih podatkov na vzorcu kmetij);
– priprava predlogov sprememb in dopolnitev modelne kalkulacije z vključitvijo posrednih stroškov;
– organizacija presoje predloga sprememb in dopolnitev z deležniki in strokovno ter interesno posvetovalne skupine za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri.
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju
Tematski sklop: 3.1 Zdravje rastlin in živali ter izboljšanje dobrega počutja živali
Številka teme: 3.1.1
Naslov teme: Alternativne metode zatiranja aktualnih škodljivcev gojenih in samoniklih vrst rastlin
Cilji:
– preučevanje učinkovitosti metode masovnega (množičnega) lovljenja in metode motenja parjenja na primerih žuželk, ki povzročajo škodo na poljščinah, zelenjadnicah, travinju in skladiščenih pridelkih;
– povečanje učinkovitosti in uporabnosti takšnih metod v kmetijski pridelavi in pri skladiščenju živeža;
– optimizacija metod, ki se bodo v sklopu projekta potrdile kot najprimernejše za obvladovanje nekaterih talnih škodljivcev, škodljivcev nadzemnih delov rastlin in skladiščnih škodljivcev;
– uvedba metod, ki se bodo v projektu potrdile kot najbolj primerne, v kmetijsko pridelavo in posledično zmanjšanje ostankov FFS v pridelkih ter negativnih vplivov FFS na okolje.
Številka teme: 3.1.2
Naslov teme: Varovanje pridelave koruze z obvladovanjem karantenske bakterijske uvelosti (Pantoea stewartii subsp. stewartii)
Cilji:
– inventarizacija plevelnih gostiteljskih rastlin v Sloveniji predvsem na območjih z visokim tveganjem za ustalitev oziroma na območjih najdb bakterije;
– preučevanje potencialnih prenašalcev s poudarkom na spremljanjih in preiskavah na območjih z visokim tveganjem. Izboljšanje laboratorijskih metod detekcije bakterije v različnih gostiteljskih rastlinah v Sloveniji ter hkratna analiza genomov za namen sledenja izvora okužbe ter
– oceniti prispevek različnih vrst bakterij Pantoea k opaženim bolezenskim znamenjem z uporabo semi-kvantitativnih metod;
– preučiti inovativno uporabo brezpilotnih letal za celovite terenske preglede obsežnejših območij ter učinkovitejše prepoznavanje žarišč okužbe na njivskih površinah koruze, ciljan odvzem vzorcev ter zgodnejše zaznavanje ter pravočasno izvajanje fitosanitarnih ukrepov;
– z integracijo historičnih podatkov o najdbah pri nas z obstoječimi podatki mreže vremenskih postaj preveriti veljavnost predpostavk prognostičnih modelov ter ocena tveganja za različna območja Slovenije;
– priprava predstavitev s poudarkom na območjih z večjim tveganjem ter materialov za obveščanje in osveščanje pridelovalcev koruze in drugih deležnikov in javnosti.
Številka teme: 3.1.3
Naslov teme: Razvoj in vpeljava metod za spremljanje pojavov in širjenja virusov afriške prašičje kuge in visoko patogene aviarne influence
Cilji:
– vpeljava metod sledenja mikrobnim virom za ugotavljanje kontaminacije okolja z izločki ptic, perutnine in prašičev;
– identificirati kontaminacijo zemlje, stoječih in tekočih voda z izločki ptic, perutnine in prašičev ter določiti kritične točke za odvzem vzorcev z namenom sledenja kužnim boleznim ptic, perutnine in prašičev;
– vpeljati metode za ugotavljanje virusov APK in HPAI v zemlji in vodi;
– določiti kontaminacijo zemlje in vode na kritičnih točkah z virusi AI in potencialno APK;
– vpeljava modificiranih PCR metod za določanje viabilnosti virusov;
– integracija pridobljenih podatkov in priprava modela za epidemiologijo okolja (stranski produkti, zemlja in voda) pri proučevanju pojava in širjenja posebno nevarnih bolezni živali, kot sta visoko patogena aviarna influenca in afriška prašičja kuga.
Številka teme: 3.1.4
Naslov teme: Ukrepi v podporo dobrobiti živali
Cilji:
– pregled in presoja obstoječih standardov dobrobiti in zaščite živali ter nadstandardov v okviru intervencije dobrobit živali iz SN SKP 2023-2027 in strokovnih podlag (upoštevati tudi rezultate zaključenih CRP projektov v obdobju od 2018–2023) ter predpisov s področja dobrobiti in zaščite živali drugih držav članic;
– določitev manjkajočih standardov (obvezno sodelovanje veterinarjev) oziroma meril (normativov) za običajno rejsko prakso za govedo (razen telet), drobnico, purane, jarkice in matične jate kokoši in priprava predloga za morebitno posodobitev obstoječih minimalnih standardov;
– pripraviti strokovno podlago za določitev ukrepov (intervencij) s področja dobrobiti živali za gospodarsko najpomembnejše vrste rejnih živali za naslednje programsko obdobje SKP (2028-2035).
Tematski sklop: 3.2 Lokalni razvoj na podeželskih območjih
Številka teme: 3.2.1
Naslov teme: Organiziranje proizvajalcev v shemah kakovosti
Cilji:
– zbrati in analizirati dosedanje izkušnje o organiziranih oblikah sodelovanja proizvajalcev pri implementaciji nacionalnih in evropskih shem kakovosti v Sloveniji na osnovi pregleda obstoječe literature in intervjujev s strokovnjaki in udeleženci v shemah;
– pridobiti podatke o dejanski organiziranosti proizvajalcev proizvodov iz shem kakovosti in implementaciji shem kakovosti Zaščitena označba porekla in Zaščitena geografska označba na območjih v Sloveniji;
– primerjalna analiza dobrih in slabih praks implementacije shem kakovosti Zaščitena označba porekla in Zaščitena geografska označba z vidika organiziranih oblik sodelovanja proizvajalcev v Sloveniji;
– predstavitev raziskovalnih rezultatov relevantnim deležnikom in institucijam ter na podlagi prepoznanih možnosti oblikovati priporočila za ukrepe in izboljšave pri upravljanju s shemami kakovosti in boljše povezovanje proizvajalcev za njihov skupni nastop na trgu.
Tematski sklop: 3.3 Zdravje, hrana in odpadki hrane
Številka teme: 3.3.1
Naslov teme: Vsebnost vitaminov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi
Cilji:
– pridobiti relevantne podatke o spreminjanju vsebnosti vitaminov (A, B, C in K) v lokalnem sadju in zelenjavi od faze pobiranja do ponujenega sadja in zelenjave na trgovinskih policah ali tržnicah;
– primerjava vsebnosti vitaminov med istimi sortami lokalnega in uvoženega sadja in zelenjave v času polne zrelosti;
– pridobiti relevantne podatke o morebitni prisotnosti aktivnih snovi pesticidov in njihovih metabolitov v lokalno pridelanem sadju in zelenjavi ter primerjava prisotnosti aktivnih snovi pesticidov in njihovih metabolitov med istimi sortami lokalnega in uvoženega sadja in zelenjave v času polne zrelosti.
Številka teme: 3.3.2
Naslov teme: Izzivi in rešitve za zmanjšanje vsebnosti kadmija pri pridelavi zelenjadnic
Cilji:
– identifikacija kritičnih območij v Sloveniji za pridelavo zelenjadnic glede na lastnosti tal ter drugimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za povečano vsebnost Cd v pridelkih;
– določiti lastnosti tal, ki vplivajo na boljšo dostopnost Cd rastlinam;
– pregled možnih agrotehničnih metod za zmanjšanje vsebnosti Cd v zelenjadnicah;
– preizkus agrotehničnih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti Cd v zelenjadnicah in zmanjšanje dostopnosti Cd rastlinam;
– ugotoviti vpliv pH tal na odvzem Cd s strani vrtnin iz neonesnaženih tal (mejne vrednosti za Cd v tleh niso presežene) na lahkih, srednje težkih in težkih tleh ter preveriti kakšen vpliv ima apnjenje kislih in zmerno kislih tal z različnimi odmerki apnenih materialov na zmanjšanje odvzema Cd s strani rastlin;
– ugotoviti v kolikšni meri vpliva gnojenje z organskimi gnojili na zmanjšanje sprejema Cd s strani rastlin;
– priprava priporočil z agrotehničnimi ukrepi za zmanjšanje vsebnost Cd v zelenjadnicah oziroma zmanjšanje dostopnosti Cd rastlinam, upoštevajoč stroške ukrepov, njihovo dolgoročno učinkovitost, komercialno razpoložljivost in splošna sprejemljivost glede na območja v Sloveniji, načine pridelave ter lastnosti tal.
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika
Tematski sklop: 4.1 Podatkovni viri in orodja v podporo odločanju kmetijske, gozdarske in ribiške politike
Številka teme: 4.1.1
Naslov teme: Optimizacija gospodarjenja z gozdovi
Cilji:
– analizirati sisteme ureditve gospodarjenja z gozdovi v izbranih/primerljivih državah EU s poudarkom na gospodarjenju z gozdovi (analiza pravnih institutov, ki jih dojemamo kot omejujoče oziroma take, ki negativno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi in evidence poseka);
– pripraviti različne alternative možnih sprememb veljavne pravne ureditve s poudarkom na gospodarjenju z gozdovi (možna reorganizacija in racionalizacija vlog in nalog ključnih deležnikov ter poenostavitev ukrepov gozdarske politike in posledično zmanjšanje administrativnih bremen);
– vzpostaviti gozdni dialog, v okviru katerega bodo vključeni ključni akterji. Pridobilo se bo njihova stališča in mnenja glede predlaganih alternativnih možnih sprememb;
– pripraviti predloge ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti sistemskih in organizacijskih rešitev za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.
Številka teme: 4.1.2
Naslov teme: Razvoj sistema gozdnih inventur javne gozdarske službe
Cilji:
– analizirati časovni in stroškovni vidik ter kvaliteto obstoječe metodologije zbiranja podatkov na sestojni ravni in stalnih vzorčnih ploskvah javne gozdarske službe ter preveriti načine izračunov ključnih parametrov (lesna zaloga po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah ter razvojnih fazah, prirastek, količina in struktura odmrlih dreves) za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja;
– pripraviti metodologije za izračun agregatnih vrednosti, srednjih vrednosti in zanesljivosti ocen ključnih parametrov na različnih prostorskih ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja;
– optimizirati spremljanje količin poseka in drugih ključnih parametrov, ter površin krčitev in obnov v gozdnih inventurah;
– preučiti možnost prikaza izkoriščanja prirastne sposobnosti rastišča;
– preučiti možnosti uvajanja novih metod dela za racionalizacijo meritev in povečanje kakovosti podatkov o gozdovih za povezljivost s sistemi poročanja emisij in ponorov gozdnih zemljišč ter dejanske rabe tal;
– izdelati usmeritve za potencialno uvedbo novih tehnologij v gozdne inventure za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja, ter
– skupaj z javno gozdarsko službo pripraviti podlage za implementacijo izračunov v digitalna orodja v sistemu za izdelavo gozdnogospodarskega načrta.
Številka teme: 4.1.3
Naslov teme: Podnebne projekcije agroklimatskih kazalnikov do 2050
Cilji:
– iz širokega nabora že izbranih agroklimatskih kazalnikov določiti najpomembnejše za spremljanje vpliva podnebnih sprememb na pridelavo hrane v Sloveniji;
– modelna scenarijska projekcija najpomembnejših agroklimatskih kazalnikov iz predstavljenega nabora do 2050 v povezavi z različnimi scenariji podnebnih sprememb (RCP4.5 in RCP8.5);
– oblikovati modele glede na agroklimatske kazalnike za pridelavo nekaterih najpomembnejših poljščin v Sloveniji v skladu s podnebnimi scenariji do 2050.
Številka teme: 4.1.4
Naslov teme: Digitalizacija terroirjev slovenskih vinogradov
Cilji:
– nadgradnja digitalne platforme za zbiranje, spremljanje in predstavitev dejavnikov, ki sestavljajo terroir slovenskih vinogradov in kateri vplivajo na značilnosti in posebnosti pridelanih slovenskih vin z geografsko označbo (potrjenim poreklom);
– priprava natančnejše pedološke, geomorfološke in litološke karte z opisi geogenih značilnosti;
– prikaz natančnejših kart geogenih dejavnikov terroirja za posamezne vinorodne lege in večje vinogradniške komplekse;
– rešitve za dolgotrajnejše hranjenje zbranih podatkov (analize grozdja in vina, tal, agrometeoroloških podatkov) za nadaljnje modeliranje digitalnih zemljevidov slovenskih vinorodnih okolišev, podokolišev in manjših geografskih enot;
– priprava navodil in izobraževanja pridelovalcev, kmetijskih svetovalcev ter pristojnih, nadzornih in certifikacijskih organov za uspešno uporabo razvite nadgradnje platforme ter v njej vsebovanih podatkov.
Številka teme: 4.1.5
Naslov teme: Nadgradnja informacijskega sistema za sladkovodno ribištvo (RIBKAT)
Cilji:
– vzpostavitev funkcionalnih specifikacij aplikacije: obseg, vsebine, delovanje, videz, interakcije in obveznosti deležnikov;
– posodobitev, nadgradnjo in razvoj ustreznih potrebnih programskih orodij;
– uvedba geoinformacijskih orodij;
– georeferenciranje, grafična obdelava podatkov in umestitev novih prostorskih slojev podatkov;
– povezljivost aplikacije z drugimi bazami podatkov, kot so npr Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo (BIOS), sistemom NarcIS Naravoteka Slovenije in drugimi vsebinsko sorodnimi bazami podatkov (npr. eLRD, eČuvaj).
Tematski sklop: 4.2 Uvajanje digitalizacije v kmetijstvu gozdarstvu in živilski industriji
Številka teme: 4.2.1
Naslov teme: Tehnologije za pametno in precizno kmetijstvo
Cilji:
– socio-ekonomska in tehnološka analiza trenutnega stanja in potenciala uporabe robotike in digitalnih tehnologij v slovenskem kmetijstvu, vključno z identifikacijo izzivov in obravnavo obstoječih praks in infrastrukture, tehnološke zrelosti in sprejemljivosti tehnologij med končnimi uporabniki;
– na primerih iz rastlinske pridelave in živinoreje prikazati najnovejše trende, po potrebi tudi s primeri iz tujine;
– izvedba študije primerov na kmetijah, ki so že vpeljale avtomatizacijo in digitalizacijo z analizo dolgoročnih učinkov: 1) vpliv na kmetijske prakse, 2) vpliv na produktivnost in ekonomičnost, 3) vpliv na zahtevane kompetence v pametnem kmetijstvu, vključno z oceno potreb po usposabljanju in prekvalifikaciji, in 4) socialni, ekonomski ter okoljski/podnebni učinki;
– na modelu tipskih kmetijskih gospodarstev prikazati stroškovno učinkovitost uvajanja posameznih oblik digitalizacije in okoljskih in drugih prednosti (npr. prilagajanja na podnebne spremembe) uvajanja digitalnega prehoda v kmetijstvu (npr. projekcije glede manjše rabe FFS, hranil, rabe vode na državni ravni …);
– razvoj smernic in priporočil za integracijo robotike in digitalnih tehnologij v obstoječe kmetijske prakse, z namenom izboljšanja učinkovitosti in zmanjšanja okoljskega vpliva;
– priprava predlogov politik in ukrepov za spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij, vključno s finančnimi spodbudami, regulativnimi prilagoditvami.
Številka teme: 4.2.2
Naslov teme: Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz
Cilji:
– identificirati obstoječe informacijske sisteme in kvaliteto podatkov z vidika možnosti povezovanja;
– nadgraditi obstoječe informacijske sisteme (EPI, VOLOS, WBT in GIS);
– vzpostaviti aplikacijo za povezovanje informacijskih sistemov, ki bo omogočala racionalnejšo pripravo akcijskih načrtov ravnanja ob pojavu bolezni ter načrtov preventivnih ukrepov za preprečevanje pojava/širjenja bolezni;
– prilagoditi aplikacijo androidnim pametnim mobilnim telefonom ter računalniškim tablicam.
Številka teme: 4.2.3
Naslov teme: Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev
Cilji:
– razvoj tehnične specifikacije brezpiliotnih letalnikov, v zvezi s številom in velikostjo rotorjev, koristnim tovorom, skupno težo, delovno višino in hitrostjo;
– določitev zanašanja škropilne brozge od mesta nanašanja (delovna višina …) ob upoštevanju vremenskih razmer (smer in hitrost vetra);
– izbor kmetijskih rastlin, kjer je uporaba brezpilotnih letalnikov smiselna (upoštevanje topografije in velikosti površine);
– preizkušanje fitofarmacevtskih sredstev v smislu koncentracije škropilne brozge;
– priprava priporočil na podlagi izvedenih poskusov zanašanja FFS z uporabo z uporabo brezpilotnih letalnikov; ter
– opredelitev glede zahtev usposobljenosti operaterja brezpilotnega letalnika.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 5.000.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije | 2.500.000,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 2.500.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku o CRP in Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa, št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. in št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023, (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo projekta), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« in v Usmeritvah Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa, razen če ni s tem javnim razpisom določeno drugače.
5.1. Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko javnega razpisa.
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARIS-ZOP-02-2023-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja projekta izpolnjuje pogoj za mladega doktorja, če je na dan zaključka javnega razpisa poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega doktorata (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2017 do zaključka javnega razpisa). Za vodje projekta ženskega spola se navedeno obdobje za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta.
V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2. Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.
5.3. Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje aplikativnih projektov oziroma z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje podoktorskih projektov, če vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za status podoktoranda, skladno s kriteriji za vodjo projekta. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Izpolnjevanje pogojev se preverja za raziskovalno vedo in raziskovalno področje po klasifikaciji ARIS, ki ga vodje projektov označijo v prijavnem obrazcu.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda – Pogoji za vodje aplikativnih projektov:
– Doseganje pogojev glede citiranosti in minimalnega števila točk iz znanstvenih objav, kot to določa 2. podpoglavje I. poglavja 1. člena kriterijev za vodjo projekta,
– A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A'' ≥ 50 ali osnovni pogoj,
– A' > 0,
Osnovni pogoj za kandidate za vodje projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V tabelah so za raziskovalne vede in posamezna raziskovalna področja (v nadaljnjem besedilu: vede/področja) navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni.
Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,50 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,40 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
2. Čisti citati
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija | 5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport | 15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija | 50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali | 100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija | 200 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladega doktorja, je minimalno število čistih citatov, CI minimalni, naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo | 5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija | 10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika | 20 |
3. Drugi kvantitativni pogoji
A3 minimalni je enak 0.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:
– Izkazovanje vsaj ene znanstvene objave, določene v Metodologiji,
– A1> 0,
– A' > 0.
Vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za status podoktoranda, če po letu zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2021 do zaključka javnega razpisa). Če je podoktorand, to je raziskovalec, pri katerem so na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis potekla največ tri leta po letu zagovora njegovega prvega doktorata znanosti, izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, se čas po letu zagovora za vodje projekta ženskega spola za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta. Čas po letu zagovora se podaljša tudi v primeru dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno vedo oziroma področje, ki so določena v Metodologiji, pridobi in izračuna ARIS. ARIS bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah ARIS na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz Evidence RO, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 9. 2024 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za ARIS in posebej za MKGP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem direktorju ARIS in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in MKGP sprejmeta obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in MKGP, direktor sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
ARIS na podlagi ugotovitvenega Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Skladno z 41. členom ZZrID morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali (so)financerjih ter številko raziskovalnega projekta.
Prijavitelj mora po uvrstitvi prijave raziskovalnih projektov v (so)financiranje na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu o rezultatih izvedenega projekta.
9. Oddaja prijave
Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala ARIS Digital Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO, skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah, zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.
9.1. Oddaja prijave
Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-CRP-HRA-JR-Prijava-2024 na spletnem portalu ARIS Digital Forms. Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta.
Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec raziskovalnega projekta nastopa gospodarska družba, skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 007-2/2024-1 z dne 7. 3. 2024, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-HRA-JR-Prijava-2024-DP.
9.2. Rok za oddajo prijave
Prijava mora biti oddana do vključno 21. 5. 2024 do 14. ure.
Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
10. Odpiranje prijav: komisija za odpiranje prijav bo 23. 5. 2024 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.
11. Popolnost prijav
Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v avgustu 2024.
13. Kraj, čas in način, na katerega zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.aris-rs.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletni strani ARIS http://www.aris-rs.si oziroma na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih ur.
Kontaktni elektronski naslov: razpis-CRP@aris-rs.si.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
