Št. 6316-2/2024-165 Ob-2189/24, Stran 1117
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 2023, št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 – popr., št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6. 2023, 6319-5/2022-8 z dne 13. 11. 2023, 6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023 in 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024, št. 012-2/2024-12 z dne 16. 4. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija »CRP 2024«), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024, št. 303-180/2023-3360-13 z dne 8. 4. 2024, in na podlagi soglasij: Ministrstva za notranje zadeve, št. 631-4/2023/21 (11-09), z dne 23. 4. 2024, Ministrstva za obrambo, št. 631-5/2024-27, z dne 20. 4. 2024, Ministrstva za pravosodje, št. 631-5/2022-2030-10, z dne 23. 4. 2024, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, št. 631-2/2024/9, z dne 24. 4. 2024, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-41/2023/10, z dne 18. 4. 2024, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 631-4/2023-2570-55, z dne 19. 4. 2024, Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 631-1/2025-2560-58, z dne 18. 4. 2024, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 6316-2/2024-126, z dne 24. 4. 2024, Ministrstva za javno upravo, št. 010-207/2023-3130-11, z dne 22. 4. 2024, Ministrstva za zdravje, št. 631-43/2023-2711-18, z dne 19. 4. 2024, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, št. 303-180/2023-3360-16, z dne 19. 4. 2024, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, št. 631-18/2023/9, z dne 18. 4. 2024, Ministrstva za kulturo, št. 631-1/2024-3340-11, z dne 22. 4. 2024, Ministrstva za digitalno preobrazbo, št. 631-4/2023-3150-9, z dne 19. 4. 2024, Ministrstva za solidarno prihodnost, št. 631-2/2023-2720-12, z dne 26. 4. 2024, Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, št. 631-3/2023-1630-13, z dne 25. 4. 2024, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 024-298/2023/17 (262-03), z dne 24. 4. 2024, Ministrstva za pravosodje, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 024-9/2024/3, z dne 24. 4. 2024, Ministrstva za naravne vire in prostor, Geodetske uprava Republike Slovenije, št. 353-3/2024-2562-5, z dne 18. 4. 2024, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 6400-1/2024/14, z dne 18. 4. 2024, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 530-4/2023-1537-11, z dne 22. 4. 2024 in Javne agencija Republike Slovenije za varnost prometa, št. 218-8/2024/8, z dne 22. 4. 2024, objavlja
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024
1. Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev
– Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS),
– Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za solidarno prihodnost, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Beethovnova ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje,
– Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
– Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19A, Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP 2024) je izbor in sofinanciranje izvajanja raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi s pripravo strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje razvojnih in drugih politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2024 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2024. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.
Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2024«, in sicer:
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Težišča javnega razpisa CRP 2024 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem raziskovalnega projekta ter z navedbo kontaktne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu CRP 2024. Kontaktna oseba udeleženca ne more sodelovati na tem javnem razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
Tematski sklop 1.1.: Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Priprava strokovnih izhodišč in priporočil za oblikovanje državnega programa obvladovanja bolezni srca in ožilja v Sloveniji
Cilji:
– pregled epidemiološke situacije na področju bolezni srca in ožilja, vključno z možgansko kapjo v Sloveniji in v državah EU;
– pregled vseh aktivnosti, ki v Sloveniji potekajo s ciljem obvladovanja bolezni srca in ožilja;
– opredelitev vrzeli na področju primarne preventive in obravnave bolnikov z boleznimi srca in ožilja na vseh ravnega zdravstvenega varstva;
– primerjalni pregled praks obvladovanja bolezni srca in ožilja v državah EU in aktivnosti v zvezi s predlogom Evropskega načrta za srčno-žilno zdravje;
– izdelava priporočil za vsebino, strukturo in upravljanje državnega programa obvladovanja bolezni srca in ožilja z vključevanjem vseh deležnikov.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Merjenje organizacijske zdravstvene pismenosti na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Cilji:
– validirati in testirati orodje »Mednarodno orodje za samoocenjevanje organizacijske zdravstvene pismenosti v storitvah primarnega zdravstvenega varstva (OHL-PHC)« na podlagi predpisanega protokola;
– določiti stopnjo organizacijske zdravstvene pismenosti v izbranih okoljih na primarni ravni zdravstvenega varstva;
– prepoznati specifična področja, kjer je potrebno izboljšati organizacijsko zdravstveno pismenost, na podlagi rezultatov meritev;
– raziskati in analizirati povezave med organizacijsko zdravstveno pismenostjo in kakovostjo storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva;
– razviti priporočila in inovativne intervencije za izboljšanje organizacijske zdravstvene pismenosti, ki bodo prispevale k boljši oskrbi na primarni ravni zdravstvenega varstva;
– pripraviti smernice za implementacijo ukrepov in pristopov za krepitve organizacijske zdravstvene pismenosti v izbranih okoljih na primarni ravni zdravstvenega varstva;
– pospešiti izmenjavo dobrih praks in rezultatov raziskave z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo z organizacijsko zdravstveno pismenostjo, ter s tem prispevati k širjenju znanja na to področje;
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Pilotno epidemiološko spremljanje na karbapeneme odpornih bakterij v odpadnih vodah v Sloveniji
Cilji:
– priprava strokovnih izhodišč za spremljanje odpornih bakterij v odpadnih vodah v Sloveniji;
– priprava načrta spremljanja odpornih bakterij različnih rezistenčnih profilov v Sloveniji, s poudarkom na proti karbapenemom odpornih bakterijah in/ali bakterijah s karbapenemazami v odpadnih vodah;
– izvedba pilotnega spremljanja na karbapeneme odpornih bakterijskih sevov v odpadnih vodah v Sloveniji;
– razvoj in vzpostavitev laboratorijskih procesov in metod za zanesljivo spremljanje odpornih bakterij v odpadnih vodah;
– priprava in testiranje molekularnih pristopov, metode NGS in cevovoda za obdelavo podatkov in analiza nukleotidnih zaporedij v smeri identifikacije označevalcev za rezistenčne profile;
– sodelovanje z drugimi deležniki na področju obvladovanja odpornosti.
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Preučitev koristi in tveganj pri odvisnem predpisovanju zdravil v okviru farmacevtske obravnave bolnika
Cilji:
– preveriti možnost nadgradnje obstoječega načina sodelovanja v smislu odvisnega predpisovanja;
– identificirati koristi in težave pri odvisnem predpisovanju, vključno s učinkovitostjo in varnostjo zdravljenja z vidika pacienta (izidov zdravljenja);
– pridobiti podatke in jih analizirati ter tako ugotoviti smotrnost odvisnega predpisovanja;
– pripraviti protokole sodelovanja in način odvisnega predpisovanja;
– identificirati potrebne sistemske in zakonodajne spremembe;
– določiti kazalnike kakovosti.
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Poglobljeno razumevanje problematike nekemičnih zasvojenosti (internet, videoigričarstvo in igre na srečo) v Sloveniji na podlagi epidemioloških raziskav ter validacija merskih instrumentov za prepoznavo oseb s težavami
Cilji:
– poglobljeno analizirati podatke epidemiološke študije ATADD (Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah, podatki 2023) glede nekemičnih odvisnosti z uporabo zahtevnejših analitskih orodij in metod z namenom poglobljenega razumevanja problematike nekemičnih odvisnosti v slovenski populaciji glede na različne socio-demografske in vedenjske dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike za nekemične odvisnosti (zasvojenost z internetom in socialnimi omrežji, videoigrami, igrami na srečo);
– izvesti dodatne dopolnilne kvalitativne raziskovalne metode za boljše razumevanje problematike nekemičnih odvisnosti v specifičnih ciljnih skupinah (posamezniki z problematično rabo oziroma povečanim tveganjem, mlajša starostna skupina, glede na vrsto težave – internet in socialna omrežja, videoigre, igranje na srečo) ter pridobiti dodatne informacije glede vedenjskih vzorcev, motivacije, zdravstvenih in drugih posledic;
– preveriti in analizirati povezanosti tveganj nekemičnih odvisnosti z drugimi za zdravje škodljivimi vedenji na pridobljenih podatkih epidemiološke študije (študija ATADD);
– formulirati in validirati model odnosa med posameznimi spremenljivkami z uporabo metod statističnega modeliranja za boljše prepoznavanje oseb s problematično rabo digitalnih orodij;
– pridobiti validiran vprašalnik za merjenje tveganja problematične rabe in nekemičnih odvisnosti s preverjanjem in opredelitvijo psihometričnih lastnosti (zanesljivost in veljavnost instrumenta) ter opredelitvijo kritičnih vrednosti za tvegano uporabo z namenom uporabe v okviru zdravstvenih in svetovalnih storitev kot validiranega instrumenta;
– pripraviti smernice za uporabo validiranega instrumenta merjenja problematične rabe digitalnih orodij v različnih okoljih za namen prepoznave oseb s tveganji (zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne institucije, nevladne organizacije, drugi);
– pripraviti priporočila za izvajanje preventivnih aktivnosti ter smernic za izvajanje prepoznave oseb s težavami in tveganji za nekemične odvisnosti ter nadaljnje delo in usmeritve glede na prepoznane razlike in specifične lastnosti v ustrezne obravnave (zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne institucije, nevladne organizacije, drugi);
– izdati publikacije o rezultatih raziskave in diseminacija rezultatov ter informiranje strokovnih delavcev v različnih okoljih (zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne institucije, nevladne organizacije, drugi).
Številka teme: 1.1.6.
Naslov teme: Krizno komuniciranje v primerih javnozdravstvenih kriz in aktivno poslušanje
Cilji:
– analiza pisnih virov in analiz o dobrih praksah in smernicah za aktivno poslušanje kot del javnozdravstvenega kriznega komuniciranja v referenčnih državah;
– analiza trenutnega stanja glede aktivnega poslušanja pri identificiranih ključnih deležnikih, vključenih v javnozdravstveno komuniciranje;
– predlog priporočil in smernic za aktivno poslušanje, prilagajanje komuniciranja in upravljanje z govoricami;
– priprava izobraževalnih delavnic o kriznem komuniciranju in aktivnem poslušanju s praktičnimi izzivi/nalogami.
Številka teme: 1.1.7.
Naslov teme: Analiza stanja prepoznavanja in dolgoročne podpore osebam, ki alkohol pijejo tvegano
Cilji:
– celovit pregled aktivnosti ter pristojnosti posameznih institucij in organizacij s svojimi podsistemi glede prepoznave in obravnave oseb z znaki tveganega pitja alkohola;
– analiza potencialov ter vrzeli v medsebojnem sodelovanju, izvajanju pristojnosti posameznih akterjev za boljšo prepoznavo, obravnavo ter dolgoročno spremljanje in podporo tem osebam;
– identifikacija možnosti nadgradnje in izboljšav za bolj uspešen/učinkovit sistem prepoznave, napotitve in/ali motivacije za aktivno naslavljanje problematike celovite obravnave oseb, ki pijejo tvegano, ter njihovega socialnega okolja;
– izvedba mednarodno-primerjalne analize, vezane prvenstveno na evropski prostor, iz katere naj bo razvidna tako splošna situacija glede naslavljanja predmetne problematike, kot identifikacija konkretnih rešitev, ki lahko služijo kot primeri dobrih praks v slovenskem okolju;
– pregled obstoječih aktivnosti in programov v tretji rehabilitacijski fazi za podporo osebam pri zmanjševanju tveganja oziroma vzdrževanju (po zdravljenju);
– priprava celovitega nabora stvarnih priporočil ter alternativnih rešitev za izboljšanje stanja pri identifikaciji in dolgoročnem spremljanju in podpori oseb, ki pijejo tvegano, za zmanjšanje tveganja oziroma vzdrževanja;
– izdaja zbornika v tiskani obliki.
Številka teme: 1.1.8.
Naslov teme: Analiza stanja obravnave pitja alkohola na lokalni ravni
Cilji:
– raziskati obstoječe in pretekle javne politike, programe in projekte glede problematike alkohola, ki jih lokalne skupnosti in drugi relevantni akterji v Sloveniji vzpostavljajo in izvajajo na lokalni ravni;
– izvesti kvalitetno mednarodno-primerjalno analizo dobrih praks na področju omejevanja pitja alkohola na pod-nacionalni ravni ter jo ustrezno vključiti v rezultate raziskovalnega projekta;
– identificirati ključne izzive, ovire in priložnosti ob upoštevanju specifičnosti posameznih lokalnih okolij za boljše razumevanje, prepoznavanje in nadgradnjo dosedanjih aktivnosti glede problematike pitja alkohola;
– identificirati in opredeliti potencialno vlogo širših mrež, v prvi vrsti institucionalnih, ki podpirajo aktivnosti lokalnih skupnosti in drugih relevantnih akterjev na lokalni ravni, kot so zdravstvene institucije (zdravstveni domovi, psihiatrične bolnice, centri za krepitev zdravja, centri za duševno zdravje, regijske enote Nacionalnega instituta za javno zdravje ipd.), centri za socialno delo, vzgojno-izobraževalne institucije (osnovne in srednje šole), mladinski sektor ipd.;
– pripraviti predlog izhodišč in smernic ter nabor priporočil učinkovitih ukrepov za lokalne odločevalce glede omejevanja pitja alkohola s strani relevantnih lokalnih akterjev;
– pripraviti celovit zbornik opravljenih analiz v obliki elektronske knjige;
– izdati lokalnim skupnostim in drugim lokalnim akterjem prilagojen dokument v tiskani obliki s predlogi smernic za lokalne skupnosti.
Številka teme: 1.1.9.
Naslov teme: Raziskava o družbenih učinkih ter posledicah rabe konoplje na posameznika in družbo, in sicer glede javne varnosti, varovanja javnega zdravja in zaščite ranljivih skupin z analizo mednarodno-pravne primerjalne ureditve
Cilji:
– zbrati, kategorizirati in analizirati stanje glede javne varnosti (prekrškov in kaznivih dejanj) povezane s konopljo, še posebej po legalizaciji konoplje v nekaterih/izbranih državah;
– primerjati in interpretirati (sistematični pregled literature) družboslovne in kriminološke študije o okoljih, kjer je konoplja legalizirana z okolji, kjer konoplja ostaja regulirana;
– zbrati, razvrstiti in analizirati stanje glede javnozdravstvenih kazalcev povezanih z drogami, še posebej po legalizaciji konoplje v nekaterih/izbranih državah;
– primerjati in interpretirati javnozdravstvene kazalce okolij, kjer je konoplja legalizirana z okolji, kjer konoplja ostaja regulirana;
– mednarodno-pravna analiza ureditve deregulacije konoplje v nekaterih državah EU tudi glede na določbe konvencij OZN na področju drog;
– izhodišča za preprečevanje z uporabo multidisciplinarnih in multiinstitucionalnih pristopov na mikro in makro ravni ter možne ukrepe za zmanjšanje tveganj odklonskosti povezane z zlorabo droge, posebej konoplje.
Številka teme: 1.1.10.
Naslov teme: Obolevnost za kariesom in boleznijo MIH v Sloveniji
Cilji:
– oceniti obolevnosti otrok (5-, 8- in 12-letnikov) za kariesom in razvojno okvaro sklenine imenovano MIH (angl. Molar Incisor Hypomineralisation) v Sloveniji;
– s presečno raziskavo pridobiti podatek o trenutni obolevnosti za kariesom in boleznijo MIH med slovenskimi otroci, starimi 5, 8 in 12 let. Rezultati raziskave bodo osnova za oceno trenutnega stanja v Sloveniji in oceno potreb po izvajanju dodatnih preventivnih ukrepov, s katerimi bi poskušali zmanjšati obolevnost za kariesom v otroški populaciji. Nadalje bi z ugotavljanjem obolevnosti z boleznijo MIH lahko ugotavljali potrebo po zdravljenju in vzpostavili protokol (interdisciplinarne) obravnave pacientov s težjo obliko bolezni MIH.
Številka teme: 1.1.11.
Naslov teme: Pojavnost parodontalne bolezni v Sloveniji
Cilja:
– oceniti potrebe prebivalcev Slovenije po parodontalnem zdravljenju;
– pridobiti presečne podatke o prisotnosti parodontalne bolezni v Sloveniji ter ustvariti kvalitetno osnovo za načrtovanje ustrezne politike, v prvi vrsti v segmentu potreb po vzpostavljanju timov na primarnem in sekundarnem nivoju ter za definiranje nabora storitev v košarici storitev, ki bi zrcalile dejanske potrebe prebivalstva.
Številka teme: 1.1.12.
Naslov teme: Krepitev zdravstvene pismenosti o odpornosti mikrobov na zdravila v mladih generacijah
Cilji:
– povečanje zdravstvene pismenosti o odpornosti mikrobov na zdravila (protimikrobni odpornosti) na mladim primeren način;
– zmanjšanje povpraševanja mladih in mladih staršev po predpisovanju antibiotikov v ambulanti zdravnikov družinske medicine in pediatrije;
– povečanje zdravstvene pismenost mladih odraslih in družin o ravnanju z odpadnimi antibiotiki
– povečanje ozaveščenosti o konceptu eno-zdravje med mladimi v kmetijski dejavnosti in ruralnih okoljih;
– povečanje ozaveščenosti glede izpustov protimikrobnih zdravil in nekaterih drugih kemikalij ter nevarnih snovi, ki prispevajo k odpornosti mikrobov (biocidi, težke kovine);
– povečanje vključenosti skupnosti, predvsem organiziranih mladih, pri razvoju in promociji orodij za povečevanje zdravstvene pismenosti ter ozaveščanju o protimikrobni odpornosti in njenem preprečevanju.
Številka teme: 1.1.13.
Naslov teme: Pomembni dejavniki tveganja za poškodbe v športu
Cilji:
– analiza stanja poškodb po športnih panogah v Sloveniji glede na starostno kategorijo;
– opredelitev značilnih poškodb po posameznih športnih panogah;
– izboljšanje vadbenih protokolov za preprečevanje poškodb;
– interdisciplinarna povezanost (medicina, zdravje, kineziologija, športna vadba);
– inovativni pristopi na podlagi mednarodno poznanih metod preprečevanja poškodb.
Tematski sklop 1.2.: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Religiozna in duhovna oskrba za pripadnike Slovenske vojske v 21. stoletju (REL-DUH SV)
Cilji:
– preučiti trenutno stanje na področju religiozne in duhovne oskrbe za pripadnike SV;
– preučiti možnost povečanja obsega religiozne in duhovne oskrbe;
– izoblikovati nabor ukrepov za izboljšanja religiozne in duhovne oskrbe za pripadnike Slovenske vojske;
– pripraviti izhodišča za oblikovanje strategije religiozne in duhovne oskrbe za pripadnike Slovenske vojske.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Jezikovno občutljivo poučevanje v pedagoških študijskih programih
Cilji:
– zagotoviti pravičnost in dostop do znanja vsem, ki bi zaradi različnih razlogov lahko imeli slabše razvito sporazumevalno zmožnost v učnem jeziku, to je v slovenščini. Končna ciljna skupina so pripadniki ranljivih skupin v izobraževalnem procesu: udeleženci s posebnimi potrebami, priseljenci, pripadniki manjšin, Romi, udeleženci z nižjim SES ipd.;
– pridobiti pregled nad stanjem, kako je tematika jezikovno občutljivega poučevanja vključena v študijske programe pedagoških smeri;
– pridobiti pregled usposobljenosti izvajalcev za podajanje tematike jezikovno občutljivega poučevanja;
– pridobiti seznam strokovne literature in orodij v slovenskem in tujih jezikih, ki je na voljo za delo s študenti;
– narediti načrt usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za izvajanje jezikovno občutljivega poučevanja;
– pripraviti priporočila za nadaljnji razvoj področja, to je jezikovno občutljivega poučevanja na vseh ravneh izobraževanja: od vrtcev do visokošolskih izobraževalnih ustanov.
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Priprava kurikuluma neformalnega izobraževanja za pridobitev in razvoj digitalnih kompetenc vključno s testiranjem in certificiranjem
Cilji:
– izvedba analize stanja obstoječih kurikulumov neformalnega izobraževanja, učnih programov, načinov za preverjanje znanja ter potrjevanje znanja (certifikati, potrdila …) z namenom pridobitve čim boljšega vpogleda v področje;
– razvoj okvira učnega načrta (vključno s trajanjem izobraževanj in predlaganimi metodami za poučevanje), ki ga bo možno prilagajati glede na aktualne vsebine oziroma potrebe prebivalstva z vidika razvoja digitalnih kompetenc in ki ga je možno prilagajati glede na lastnosti ciljne skupine (mlajši udeleženci, delovno aktivno prebivalstvo, starejši udeleženci …);
– priprava metodologije za preverjanje znanja na podlagi učnega načrta/načrtov ter podane vsebine. Metodologija naj temelji na analizi stanja, s čimer bo omogočena določena stopnja primerljivosti in standardizacije;
– priprava ustreznega potrdila za udeležence oziroma certifikata, ki so uspešno opravili preverjanje znanja (za kakšno obliko potrdila gre, je odvisno od analize področja in zmožnosti);
– priprava metodologije za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti izvajanja neformalnih izobraževanj;
– priprava procesa oziroma postopka, namenjenega zagotavljanju kakovosti (predvideti možnost nadgradenj oziroma sprememb učnih načrtov na podlagi tehnološkega napredka, vključevanja idej in predlogov udeležencev ipd.).
Tematski sklop 1.3.: Dostojno življenje za vse
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Pilotna raziskava, izdelava strokovnih podlag, pregled literature in predlog enotne metodologije za opredelitev vzrokov sprejemanja odločitev prebivalcev za izbrane načine dnevne mobilnosti
Cilji:
– analiza trenutnega stanja:
– pregled literature in obstoječih metodologij za raziskavo vzrokov izbire načina potovanja posameznikov;
– identifikacija glavnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro načina potovanja;
– identifikacija ključnih motivatorjev za izbiro prevoznih sredstev in destinacij;
– razvoj enotne metodologije:
– oblikovanje in razvoj enotne metodologije za raziskovanje vzrokov potovanja posameznikov, ki združuje različne vidike in dejavnike;
– upoštevanje prilagodljivosti in učinkovitosti metodologije za različne demografske in socialne skupine;
– validacija metodologije:
– izvedba pilotne raziskave na fokusni skupini za preverjanje ustreznosti in uporabnosti razvite metodologije;
– evaluacija rezultatov pilotne raziskave in morebitne prilagoditve metodologije na podlagi pridobljenih ugotovitev;
– priprava smernic za spodbujanje vedenjskih sprememb:
– oblikovanje smernic za učinkovit pristopov k spodbujanju trajnostnih potovalnih praks na podlagi analiziranih vzrokov in ugotovitev pilotne raziskave;
– priprava predlogov za način komuniciranja za spodbujanje spremembe potovalnih navad.
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Umestitev mobilnostnih načrtov za novogradnje v proces prostorskega načrtovanja
Cilji:
– opredelitev področja obravnave (opredelitev ključnih pojmov; opredelitev razlike med mobilnostnimi načrti za obstoječe ustanove in za novogradnje; pojasnitev vloge mobilnostnega načrta za novogradnjo v okviru prostorskega načrtovanja; opredelitev pojma dostopnost v različnih kontekstih (prostorska dostopnost, prometna dostopnost, dostopnost objektov itd.) in navezava na pojem mobilnost;
– pregled tujih praks (pregled primerov praks iz tujine in pogojev, ki so potrebni za njihovo učinkovito uvedbo in izvajanje: zakonodaja, načrtovalski proces in družbeni kontekst; pregled različnih primerov uporabe mobilnostnih načrtov za novogradnje; rezultati in izzivi, ki so povezani z obravnavanimi primeri; opredelitev ključnih orodij za zagotavljanje izvajanja načrtov na podlagi primerov dobrih praks);
– preučitev stanja v Sloveniji (analiza obstoječih slovenskih primerov mobilnostnih načrtov za novogradnje; pregled predvidenih postopkov in učinkov načrtov; intervjuji s predstavniki občin in izdelovalcev o preteklih izkušnjah s takimi načrti in z njimi povezanih izzivih);
– prenosljivost tujih praks (testiranje prenosljivosti izbranih orodij, opredeljenih na primerih dobrih tujih praks iz tujine v slovensko načrtovalsko prakso s pomočjo planske simulacije na dejanskem primeru večje novogradnje, izvedene v preteklih letih v eni od slovenskih občin);
– predlog sprememb na državni ravni (priprava usmeritev za prilagoditve zakonodajnih postopkov, umestitev v postopke načrtovanja oziroma pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki bi bile potrebne za uvedbo mobilnostnih načrtov za novogradnje in njihovo učinkovito izvajanje);
– predlog sprememb na regionalni in občinski ravni (priprava predlogov prilagoditev vsebin prostorskih aktov in celostnih prometnih strategij ter drugih podpornih gradiv, ki bi bile potrebne s strani občin oziroma regij za uvedbo uporabe mobilnostnih načrtov za novogradnje. Navezava na obstoječe občinske in regionalne prostorske akte ter občinske in regionalne celostne prometne strategije);
– navodila za pripravo (opredelitev postopka priprave in ključnih vsebin načrta ter ostalih gradiv, potrebnih za pripravo kakovostnih mobilnostnih načrtov za novogradnje, usmeritve za mobilnostne pogodbe);
– diseminacija (opredelitev aktivnosti za diseminacijo rezultatov projekta med ključnimi skupinami deležnikov z vseh ravni načrtovanja (poglavja 5, 6 in 7)).
Številka teme: 1.3.3.
Naslov teme: Diskriminacija in nasilje nad invalidnimi ženskami
Cilji:
– analiza pravnih in političnih določb za obravnavo diskriminacije in nasilja za ciljno skupino invalidnih žensk;
– pridobitev in analiza podatkov (kvalitativnih in kvantitativnih) glede diskriminacije nad invalidnimi ženskami;
– pridobitev in analiza podatkov (kvalitativnih in kvantitativnih) glede nasilja nad invalidnimi ženskami, koliko je nasilja, kje se izvaja in vrste nasilja;
– priprava predloga strokovnih smernic/ukrepov za obravnavo diskriminacije in nasilja nad invalidnimi ženskami.
Številka teme: 1.3.4.
Naslov teme: Zalezovanje v okviru nasilja v družini in okrepitev zaščite žrtev tovrstnega nasilja
Cilji:
– pregled tujih raziskav o obsegu in nevarnostih zalezovanja v okviru nasilja v družini;
– pregled tujih dobrih praks reševanja problematike zalezovanja;
– izvedba raziskave o zalezovanju v okviru nasilja v družini (obseg, oblike zalezovanja, posledice, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja ipd.);
– priprava predlogov za zakonodajne spremembe in/ali posebne ukrepe, ki bodo prispevali k večji zaščiti žrtev nasilja v družini.
Številka teme: 1.3.5.
Naslov teme: Identifikacija otrok in mladostnikov s kompleksnimi potrebami in oblikovanje smernic za sodobnejše oblike podpore
Cilji:
– identifikacija kompleksnih potreb otrok in mladostnikov, za katere so obstoječe oblike podpor nezadostne. V ta sklop sodijo tudi osvetlitev njihove zgodovine sodelovanja z različnimi ustanovami ter iskanje nevralgičnih točk v tem sodelovanju, identifikacija mankov ter osvetlitev morebitnih dobrih praks in potencialov ter identifikacija potencialnih preventivnih in podpornih praks;
– poglobljeno razumevanje obstoječih oblik podpore otrokom in mladim s kompleksnimi potrebami. V ta cilj se umeščajo: identifikacija in analiza mankov pri pristopih posameznih ustanov, da bi te lažje podpirale mlade s kompleksnimi potrebami; identifikacija potreb ustanov po dodatnih povezavah, znanjih, kompetencah in načinih dela; ter identifikacija vrzeli v podpori otrokom in mladostnikom s kompleksnimi potrebami;
– na podlagi zgoraj navedenega oblikovati smernice za sodobnejše oblike podpore otrokom in mladim s kompleksnimi potrebami. Te bi na podlagi ugotovitev, na kakšen način se lahko obstoječe oblike podpore preoblikujejo ali dopolnijo, zajemale tudi idejno zasnovo za nove oblike dela na interdisciplinarnem področju. Smernice se naslanjajo na koncepte »integriranih storitev« (npr. integracija vzgojno-izobraževalnega, zdravstvenega in socialno varstvenega pristopa), ki so v našem prostoru še zelo neuveljavljene.
Številka teme: 1.3.6.
Naslov teme: Primerjalna ocena stanja in potreb na področju razvoja ustvarjalnega potenciala nadarjenih učencev, dijakov in študentov
Cilji:
– mednarodna primerjalna analiza stanja in potreb na področju razvoja ustvarjalnosti nadarjenih učencev, dijakov in študentov, vključno s primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine;
– analiza stanja in potreb na področju poučevanja, usposobljenosti mentorjev, učiteljev in predavateljev za prepoznavanje ustvarjalnega potenciala, potreb šol, fakultet in širše vpetosti v družbeni kontekst Republike Slovenije;
– predlogi in priporočila za izboljšave na področju razvoja ustvarjalnosti učencev, dijakov in študentov za učitelje, predavatelje, mentorje, šole, fakultete in politične odločevalce Republike Slovenije;
– predlog sistemskega spremljanja razvoja ustvarjalnega potenciala nadarjenih v Sloveniji.
Številka teme: 1.3.7.
Naslov teme: Primernost in potencial zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo
Cilji:
– priprava celostnega popisa in vzpostavitev evidence primernih zemljišč in nepremičnin v javni lasti za namene javne stanovanjske gradnje;
– analiza zemljišč glede na njihovo ustreznost za aktivacijo za gradnjo javnih najemnih stanovanj ali za prenovo obstoječih stavb za namen javnih najemih stanovanj;
– analiza zemljišč glede na skladnost z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (predvsem z vidika lokacij) in pa skladnost z načeli krožnega gospodarjenja s prostorom;
– priprava strokovnih izhodišč za dolgoročni načrt umeščanja javne stanovanjske gradnje po regijah in občinah.
Številka teme: 1.3.8.
Naslov teme: Ocena razširjenosti nasilja nad starejšimi
Cilji:
– izvesti poglobljeno raziskavo o nasilju nad starejšimi;
– identificirati različne oblike nasilja nad starejšimi;
– identificirati, kdo so najpogostejše žrtve nasilja (spol, zdravstveno stanje, socialne okoliščine, bivalne razmere ipd.);
– identificirati, kdo so najpogostejši povzročitelji nasilja (spol, zdravstveno stanje, socialne okoliščine, sorodstvena povezava z žrtvijo ipd.);
– pripraviti predlog za nadaljnje sistematično zbiranje podatkov o nasilju nad starejšimi (medsektorsko).
Številka teme: 1.3.9.
Naslov teme: Ocena primerljivosti Slovenije s sosednjimi državami pri zagotavljanja formalnih in neformalnih oblik pomoči za oskrbo starejših in drugih oblik pomoči za starejše v socialnovarstvenih zavodih in v domačem okolju
Cilji:
– pregledati dobre prakse drugih držav na področju zagotavljanja dodatnih možnosti za zagotavljanje oseb za oskrbo, pomoč in družabništvo uporabnikom pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe ter v domačem okolju;
– raziskati različne možnosti in oblike vključevanja oseb za pomoč in družabništvo: prostovoljstvo, laična pomoč, sodelovanje s šolami ter fakultetami (prakse, pripravništva …), različne oblike zaposlitev, s katerimi bi se lahko vključili v pomoč pri oskrbi ali v družabništvo in tako razbremenili zaposlene;
– preveriti obstoječe zakonske možnosti v Sloveniji ter postopke in administrativne ovire za vključevanje oseb v navedene oblike pomoči;
– raziskati pripravljenost mladih za vključevanje na področju oskrbe in različnih oblik pomoči starejšim (bodisi kot prostovoljci, pripravniki, zaposleni, razne oblike sobivanja) ter pripravljenost srednje in starejše generacije (interes in želene oziroma možne oblike vključevanja);
– raziskati dobre prakse s področja preprečevanja osamljenosti starejših, z vključevanjem prostovoljcev in drugih deležnikov (sodelovanje z vrtci, šolami, prostovoljci in drugimi deležniki v lokalnem okolju);
– priprava priporočil naročniku za uvajanje novih možnosti vključevanja oseb v pomoč pri oskrbi uporabnikov (v socialnovarstvenih zavodih in v domačem okolju) ter v družabništvo (prostovoljci) ter priporočila za spremembo/dopolnitev zakonodaje.
Tematski sklop 1.4.: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji
Cilji:
– opraviti pregled obstoječega stanja na področju kolektivnega upravljanja pravic v Republiki Sloveniji, vključno s pravno in ekonomsko analizo obstoječega stanja, z identifikacijo praks, ki prispevajo k učinkovitosti in z analizo rezultatov merjenja zadovoljstva ključnih deležnikov s sistemom kolektivnega upravljanja pravic s strani ključnih deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del …);
– opraviti primerjalno študijo ureditve na obravnavanem področju v Republiki Sloveniji in v (najmanj treh) državah EU, ki so s Slovenijo na tem področju primerljive ter identifikacija njihovih dobrih praks, ki prispevajo k večji učinkovitosti sistema;
– na podlagi rezultatov pregleda obstoječega stanja ter opravljene primerjalne študije identificirati morebitne potrebne sistemske spremembe na tem področju oziroma pripraviti priporočila za izboljšanje učinkovitosti sistema.
Številka teme: 1.4.2.
Naslov teme: Korpus lahkega branja za poenostavljanje besedil z orodji strojnega učenja
Cilji:
– izdelati nov korpus lahkega branja: Za potrebe poenostavljanja besedil z orodji strojnega učenja je treba razviti korpus, ki bo poleg kompleksnih besedil vseboval tudi njihove poenostavljene različice. Tovrstna poenostavljena besedila, ki se imenujejo »lahko branje«, služijo osebam z zmanjšanimi sposobnostmi in tistim, ki se šele učijo slovenskega jezika;
– korpus lahkega branja bo osnova za izdelavo tehničnih pripomočkov, npr. (samodejnega) pretvornika besedil v lahko branje in elektronskih bralnikov – naprave za branje elektronskih datotek ali predvajanje digitalno posnetih zvočnih knjig, bralniki zaslonov na računalniških ali mobilnih napravah, (ročni) bralniki z izgovorom besedila, pametna pisala ipd.;
– predvideni učinki: Korpus lahkega branja bo omogočil izdelavo orodij za komunikacijo oseb s posebnimi potrebami s ciljem, da se povečajo njihove sporazumevalne zmožnosti, dostop do kulturnih dobrin in storitev sodobne informacijske družbe ter orodij za izdelavo vsebin v lahkem branju, skratka boljša opremljenost oseb s posebnimi potrebami s prilagojenimi jezikovnimi in jezikovnotehnološkimi pripomočki ter orodji;
– ciljne skupine so zlasti osebe s posebnimi potrebami, kot so osebe z motnjami v kognitivnem razvoju in druge osebe, ki težje berejo in razumejo prebrano (npr. osebe z bralno-napisovalnimi težavami, gluhi in naglušni, osebe po poškodbi glave, pa tudi tujci na začetni stopnji usvajanja slovenskega jezika in kulture.
Številka teme: 1.4.3.
Naslov teme: Razvoj analitične metodologije za spremljanje kazalnikov v kulturi
Cilja:
– ključni cilj projekta je izdelava celostne znanstveno podprte analitične metodologije za spremljanje kulture preko korpusov kazalnikov in indeksov, s katerimi bo mogoče spremljati procese v kulturi ter vpliv kulture na družbo;
– cilj raziskave je osredotočen na razvoj sistema dolgoročnih kazalnikov na ravni rezultatov, učinkov (angl. outcome) in vplivov (angl. impact), saj je na področju kulture prisoten predvsem monitoring na ravni kazalnikov neposrednega učinka (angl. output). Za celostno spremljanje učinkov, rezultatov in vplivov je potrebno izdelati celovit sistem metodologije za vsa področja kulture, s katero bodo določene spremenljivke za sledenje podatkov ter viri za njihovo pridobivanje.
Številka teme: 1.4.4.
Naslov teme: Raziskovanje ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru zunaj Republike Slovenije (Brest, Savudrija, Porabje, Nadiške in Terske doline)
Cilji:
– razumeti in raziskati kako jezik in kultura prispevata k združevanju ljudi in spodbujajo medsebojno razumevanje v raznoliki družbi;
– ugotoviti jezikovno raznolikost in dinamiko slovenskega jezika zunaj meja Slovenije, kar vključuje analizo vpliva drugih jezikov in dialektov na omenjena narečja;
– raziskati, kako kulturni in socialni dejavniki vplivajo na ohranjanje ali izginjanje teh narečij;
– razumeti vlogo teh narečij v identiteti slovenskih skupnosti v teh regijah;
– podrobno dokumentirati jezikovne značilnosti ogroženih slovenskih narečij v omenjenih regijah (to vključuje zbiranje, snemanje in analizo govornega materiala);
– povečati ozaveščenost o pomembnosti ohranjanja jezikovne dediščine med lokalnimi skupnostmi in širšo javnost;
– vključitev novih področij v Slovenski lingvistični atlas (SLA).
Tematski sklop 1.7.: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 1.7.1.
Naslov teme: Enakost spolov v kulturi
Cilja:
– priprava ocene o enakosti spolov na področju kulture v Sloveniji na podlagi statističnih in raziskovalnih podatkov: Analiza statističnih podatkov naj odgovori na vprašanja o stopnji zaposlenosti v kulturnih dejavnostih glede na spol, o spolni plačni vrzeli in o razmerju med spoli iz naslednjih vidikov: vodilna delovna mesta v javnem in zasebnem sektorju, pomembnejše nagrade na področju kulture in avtorstvo ter angažma vodilnega umetniškega kadra uprizorjenih, odigranih, razstavljenih oziroma objavljenih del v izbranih kulturno-umetniških inštitucijah v obdobju 2022–2023;
– raziskava, ki naj kombinira kvantitativno in kvalitativno metodo, naj se osredotoči tudi na preučevanje diskriminacije na podlagi spola in nasilja na podlagi spola pri opravljanju dela v kulturi. Pri tem naj preuči tudi soobstoj spolne neenakosti z neenakostjo zaradi ekonomskega položaja, starosti, narodnostne pripadnosti, spolne usmerjenosti, spolnega izraza in drugih osebnih okoliščin.
Tematski sklop 1.8.: Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 1.8.1.
Naslov teme: Celovita prenova mestnih središč v Sloveniji – potenciali mestnih središč in instrumenti za celovito prenovo stavb stanovanjske in poslovne dejavnosti in oživitev mestnih središč
Cilji:
– analizirati znanstveno in strokovno literaturo ter primere dobrih praks prenov in oživljanja mest in mestnih središč v tujini in Sloveniji;
– analizirati izzive mestnih središč na področju celovitih prenov in oživljanja mestnih središč s poudarki na prenovi in oživljanju objektov kulturne dediščine, izzivih vpliva turistifikacije na razvoj ostalih dejavnosti v mestnih središčih in zagotavljanju kvalitetnega življenjskega okolja za prebivalce;
– opredeliti potencial slovenskih mestnih središč za prenovo stavb za različne dejavnosti (stanovanjske in poslovne);
– analizirati in oceniti možnosti uvedbe posamezne prakse/ukrepa/instrumenta prenove mest/mestnih središč v slovenski prostor;
– preveriti ukrepe in dobre prakse celovite prenove mestnih središč na pilotnem območju enega izbranega mestnega središča v Sloveniji;
– podati predlog izvedljivih instrumentov za spodbujanje in vzpostavitev sistema celovitih prenov in oživljanja mestnih središč;
– pripraviti priporočila odločevalcem za spodbujanje celovite prenove in oživljanja mestnih središč;
– pripraviti in izvesti diseminacijske aktivnosti (predstavitve rezultatov na seminarju ali konferenci, objava članka v strokovni/znanstveni reviji);
– sodelovanje z naročnikom in ostalimi sonaročniki ter predstavniki občin in ostalih institucij.
Tematski sklop 1.9.: Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 1.9.1.
Naslov teme: Izhodišča za sistem vrednotenja koristi investicij v ceste in ostalo prometno infrastrukturo
Cilji:
– prehod na vrednotenje projektov investicij v prometno infrastrukturo z upoštevanjem ekonomske vrednosti okolja, podnebja, zdravja, prometne varnosti in energije;
– zagotoviti primerljivost investicij v infrastrukturo za različne prometne načine;
– omiliti vpliv prometa na razvoj prostora – nove investicije, poselitveni vzorci, cene nepremičnin;
– izboljšati prometno varnost ranljivejših udeležencev v prometu.
Številka teme: 1.9.2.
Naslov teme: Ranljivost na podnebne spremembe in prilagajanje nanje v razvojnih regijah
Cilji:
– identificirati aktualne in predvideti bodoče posledice podnebnih sprememb v posamezni razvojni regiji na podlagi že izdelanih projekcij in študij ter razpoložljivih podatkov;
– identificirati sektorje, na katere bodo regijsko specifične posledice podnebnih sprememb imele vpliv v posamezni regiji (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem …) upoštevajoč specifične družbene, gospodarske in naravne strukture regij;
– opredeliti stopnje podvrženosti posamezne regije in njenih družbenih, gospodarskih ter naravnih struktur vplivom identificiranih posledic podnebnih sprememb (npr. nekatere regije bodo bolj prizadete zaradi poplav, druge zaradi plazov, kmetijskih suš);
– analizirati naslavljanje posledic podnebnih sprememb v regionalnih razvojnih programih za obdobje 2021–2027 (RRP): katere posledice podnebnih sprememb so vključene v RRP; ali so predhodno identificirane posledice podnebnih sprememb izbrane regije vključene v njen RRP; kateri ukrepi prilagajanja nanje so predvideni; ocena ustreznosti načrtovanih ukrepov za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb na podlagi strokovnih podlag in pričakovanih posledic podnebnih sprememb v regiji ter podaja priporočil po razvojnih regijah;
– raziskati stopnjo osveščenosti in obstoječa znanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam med nosilci regionalnega razvoja na regionalni ravni (RRA-ji, člani razvojnih svetov regij in svetov regij, izbrani regijski odbori) in nosilci lokalnega razvoja (župani, občinske uprave).
Številka teme: 1.9.3.
Naslov teme: Usmeritve za osvetljevanje javnega odprtega prostora
Cilji:
– značilnosti osvetljevanja javnih odprtih površin (v naseljih in v krajini);
– analiza izpostavljenosti prebivalstva in ekosistemov nočni osvetljenosti in vpliva na prostorsko identiteto;
– analiza postopkov, s katerimi se ureja oziroma določa osvetljevanje javnega odprtega prostora in opredelitev kritičnih točk, ki bi jih bilo treba izboljšati v zvezi z načrtovanjem osvetljevanja javnega odprtega prostora v okviru urejanja prostora in graditve;
– opredelitev robnih pogojev oziroma načina odločanje za osvetljevanje: potrebe (v naselju, izven naselja), prostorska identiteta (naselja in krajina), kakovost življenja v naseljih, vpliv na biodiverziteto;
– usmeritve: pravne podlage, prostorsko-ureditvene (vključevanje v PA), urbanistično-arhitekturne in krajinsko-arhitekturne za oblikovanje priročnika;
– opredelitev elementov za oblikovanje kazalnika »osvetljenost prostora/nočna osvetljenost« za spremljanje prostorskega razvoja v skladu z Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in preveritev dostopnih podatkov.
Številka teme: 1.9.4.
Naslov teme: Arhitekturne tipologije, krajine in regije Slovenije 2
Cilji:
– na vseh nivojih prostorskega načrtovanja upoštevati gradnike kot jih določajo predpisi s področja urejanja prostora v temeljnih pravilih in ki prispevajo k prepoznavnosti in ohranjanju ter razvoju identitete naselij in poselitve;
– preveriti in testirati metode MAPPI na celotnem območju Slovenije. Priprava predlogov posodobitve metode MAPPI glede vpliva na določanje območij s prepoznavanjem stopnje vzročno-posledične povezanosti arhitekturno pogojene prostorske identitete na podlagi analize morfoloških vzorcev;
– podati poglobljene usmeritve na dveh nivojih: merilo naselbinske strukture kot celote (merilo naselja) ter merilo arhitekturno pogojene lokalne identitete (merilo stavbe) od umeščanja stavb v prostor, do njihove osnovne prostorske pojavnosti (npr. volumni, oblikovanje streh) in detajlnega oblikovanja (npr. obdelava fasad, arhitekturni členi);
– oceniti stanje oziroma ohranjenost in prisotnost tradicionalnih arhitekturnih tipologij v sodobnem prostoru za celotno Slovenijo po vseh regijah;
– predvideti sanacijo razvrednotenih območij in ustvarjati novo prepoznavnost naselja v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora;
– prispevati k prepoznavnosti in ohranjanju ter razvoju identitete naselij in poselitve;
– strokovna diskusija s širšim krogom strokovnjakov;
– priprava regijskih srečanj s predstavitvami metode MAPPI in vsebine arhitekturno pogojene prostorske identitete na nivoju usmerjanja razvoja naselij in posameznih stavb;
– preveritev metodološkega usmerjanja procesa odločanja o željenih, primernih, manj primernih ali neprimernih načrtovalskih pristopih oziroma konkretnih posegih;
– organizacija in vodenje znanstvene konference na temo arhitekturne tipologije, krajine in regije. Pregled rezultatov konference in na podlagi le-teh posodobitev sistema vsebin arhitekturnih tipologij, arhitekturnih krajin in regij;
– mednarodna primerjava, predlogi dobrih praks v zvezi z zgoraj navedenimi cilji.
Številka teme: 1.9.5.
Naslov teme: Vrednote o prostoru in okolju: primerjalna javnomnenjska raziskava
Cilji:
– ugotavljanje trendov in sprememb vrednot, stališč in mnenj slovenskega polnoletnega prebivalstva o individualni, dejanski ter potencialni rabi bivanjskega prostora in bivanjske mobilnosti (stanovanja);
– ugotavljanje spreminjanja vrednotnega vzorca o rabi, načrtovanju in urejanju prostora na lokalni in nacionalni ravni; preverjanje spremembe stališč o regionalni in nadnacionalni (EU) družbeno-prostorski pripadnosti;
– preverjanje (ne)skladnosti stališč o individualni rabi prostorskih in okoljskih virov glede na nacionalne razvojne politike urejanja prostora in varovanja okolja; preverjanje morebitnih sprememb v vrednotenju »prostorskega lokalizma«;
– ugotavljanje sprememb časovno-prostorskih vzorcev delovne (»vozaške«) in prosto časovne mobilnosti glede na družbene trende v razmerju med delom in domom; preverjanje načinov in pogostosti dela in učenja/študija z doma in na domu;
– na osnovi analitičnih kazalcev in empiričnih rezultatov javnomnenjske poizvedbe opredeliti tipologijo slovenskega »življenjskega okolja«; ugotavljanje oženja ali širjenja urbano ruralnega razkoraka v življenjskih slogih ljudi;
– preverjanje vpliva vodne ujme v letu 2023 na morebitno spreminjanje vrednot prebivalstva o načinu bivanja, rabi in urejanju prostora ter načinih prilagajanja na globalne spremembe v okolju; razlike stališč v prizadetih lokalitetah (občinah) in ogroženih območjih.
Številka teme: 1.9.6.
Naslov teme: Vpliv pregrevanja prostora na spreminjanje morfologije grajenega prostora slovenskih naselij ter zdravje uporabnikov
Cilji:
– opredeliti oziroma pripraviti predloge, kako podnebne spremembe vplivajo na klimatske spremembe, predvsem z vidika pregrevanja urbanega prostora. Kaj sploh je pregrevanje prostora, kako nastane in kako bodo podnebne spremembe zaostrile spremembo mestnega ozračja, v kolikor ne začnemo drugače načrtovati mest, ter posledično vplivala na kakovost bivanja v odprtem prostoru;
– raziskati odnose med urbano morfologijo (gostota in odprtost: pozidanih površin, velikost objektov, »razmiki med« objekti, višina pozidane strukture, dimenzije in orientacija odprtih grajenih in zelenih prostorov, rabe pritličja v pozidani strukturi, prisotnost praznin, zeleni sistem mesta, razmerje med prekritim in raščenim delom v mestih ipd.) in podnebnimi spremembami (pretok zraka, temperature, vlažnost, osončenost ipd.) ter topografijo;
– kako spodbujati razumevanje učinkov pregrevanja prostora in možnost preprečevanja le-teh pojavov;
– na kakšen način najbolj učinkovito blažiti podnebne spremembe z premišljenim načrtovanjem (urbanega) prostora. Ob tem je pomemben metodološki pristop in celostna opredelitev posameznih korakov od zaznave pregrevanja do sistematičnega načrtovanja oziroma definiranje smernic za blaženje učinkov pregrevanja urbanega prostora (od analize stanja, kartiranja do projektnih smernic);
– pregrevanje mest ima velik vpliv predvsem na kakovost bivanja in zdravje ljudi v mestih, kjer živi vedno večji delež prebivalstva, zato naj bo poseben poudarek v nalogi dan pregledu tujih, že izvedenih raziskav;
– izvesti mednarodno primerjavo, predloge dobrih praks v zvezi z zgoraj navedenimi cilji.
Številka teme: 1.9.7.
Naslov teme: Merjenje in zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem zdravstvenem sistemu
Cilji:
– izvedba intervjujev z relevantnimi deležniki zdravstvenega sistema na različnih ravneh z namenom poizvedovanja o kapacitetah, ki so na voljo za zbiranje potrebnih podatkov, kvantifikacijo in izvajanje monitoringa ogljičnega odtisa. Intervjuji bodo namenjeni tudi prepoznavanju izzivov in morebitnih ovir, ki bodo upoštevani pri razvoju sistema, da bo ta uporabnikom čimbolj prijazen in hkrati učinkovit z vidika njegovega namena;
– identifikacija in razvoj emisijskih faktorjev za kvantifikacijo emisij toplogrednih plinov na različnih področjih (npr. energetika, promet, prehrana, upravljanje z odpadki, vodo …);
– razvoj pilotnega orodja/spletne aplikacije za kvantifikacijo emisij toplogrednih plinov, ki bo temeljilo na emisijskih faktorjih in vhodnih podatkih, s katerimi razpolaga zdravstveni sistemi ali njegovi deli;
– testiranje in vrednotenje pilotnega orodja/spletne aplikacije v izbrani zdravstveni ustanovi;
– razvoj končnega produkta (spletne aplikacije) na podlagi vrednotenja pilotnega produkta;
– usposabljanje za vse relevantne deležnike zdravstvenega sistema o namenu in uporabi razvite spletne aplikacije;
– diseminacija informacij o pomembnostih in koristih projekta za slovenski zdravstveni sistem in državo kot celoto.
Tematski sklop 1.10.: Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 1.10.1.
Naslov teme: Razvoj programske podpore procesu usposabljanja strokovnjakov za opravljanje zahtevnih razgovorov z otroki
Cilji:
– natančno analizirati proces usposabljanja v skladu z modernimi pristopi in praksami v drugih evropskih državah;
– evalvirati zmožnosti implementacije usposabljanja izvedbe forenzičnega intervjuja po protokolu NICHD za digitalno podporo izvedbi procesa usposabljanja;
– zasnovati digitalne podpore usposabljanj strokovnjakov na različnih področjih, kot so področja socialnega dela, šolstva, dela v policiji, zdravstva;
– razviti digitalno podporo delovnemu procesu za izvedbo usposabljanja oziroma treninga intervjuja oziroma razgovora;
– pripraviti programsko rešitev z implementacijo digitalne podpore za izvedbo usposabljanja oziroma treningov strokovnjakov za razgovore z otrokom.
Številka teme: 1.10.2.
Naslov teme: Validacija presejalnega orodja za oceno tveganja v zavodih za prestajanje zapornih kazni
Cilji:
– analiza in vzpostavitev raziskovalnega načrta za validacijo presejalnega orodja:
– analiza uveljavljenih mednarodnih metodoloških pristopov za oceno tveganj v zaporskem sistemu,
– izvesti usposabljanje zunanjih ocenjevalcev za uporabo presejalnega orodja,
– izvedba ocenjevanja tveganja za potrebe reprezentativnega vzorca,
– obdelava pridobljenih podatkov za namen validacije presejalnega orodja;
– izdelava poročila o merskih lastnostih presejalnega orodja ter priporočil za posodobitev presejalnega orodja;
– izdelava protokola zbiranja podatkov ocen tveganj za nadaljnjo re-evalvacijo orodja.
Številka teme: 1.10.3.
Naslov teme: Analiza trga potrošniških kreditov v Republiki Sloveniji
Cilji:
– celovita in poglobljena analiza trga potrošniških kreditov v Republiki Sloveniji vključno z mednarodno primerjavo;
– oblikovanje konkretnih rešitev s predlogom določb za sledeča področja:
– ukrepov glede omejevanja višine obrestne mere, efektivne obrestne mere ali skupnih stroškov kredita tako za bančne kot tudi za nebančne dajalce kreditov. Trenutno je vzpostavljena le omejitev višine efektivne obrestne mere za nebančne dajalce kreditov,
– vzpostavitev službe za svetovanje o prezadolženosti v primeru težav z odplačevanjem kredita vključno z možnimi viri financiranja tovrstne službe,
– vzpostavitev najustreznejših ukrepov dajalca kredita za restrukturiranje kredita v primeru težav z odplačili (na primer moratorij, odlog plačila, refinanciranje),
– vzpostavitev novega sistema dovoljenj za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja glede na raven prevzemanja tveganja posameznega kreditnega produkta (npr. krediti brez obresti in brez stroškov vs krediti z obrestmi in s stroški, stanovanjski krediti vs ostali krediti) ter glede na različne vrste potrošniških kreditnih produktov in različnih dajalcev kreditov (bančni vs nebančni);
– posamezne možnosti konkretnih rešitev naj vključujejo tudi primerjalno pravno ureditev v vsaj treh državah članicah Evropske unije.
Tematski sklop 1.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 1.11.1.
Naslov teme: Varnostna kultura na Ministrstvu za obrambo (VARKUL MO)
Cilji:
– posnetek stanja na področju varnostne kulture na Ministrstvu za obrambo;
– evalvacija ugotovitev;
– evalvacija pravnih podlag, ki urejajo varovanje tajnih podatkov;
– primerjalna analiza po varnostni kulturi v drugih državah;
– priprava koncepta za izboljšanje kakovosti varnostne kulture na Ministrstvu za obrambo;
– priprava vprašalnika za ocenjevanje varnostne kulture po posameznih organizacijskih enotah;
– testna izvedba na mediju;
– izvedba usposabljanja zaposlenih za evalvacijo rezultatov pridobljenih z vprašalnikom;
– opredelitev nabora znanja za posamezne skupine in/ali organizacijske enote na Ministrstvu za obrambo;
– priprava programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja na področju varnostne kulture;
– priprava mehanizmov za spodbujanje zavedanja o pomenu in pomembnosti varnostne kulture;
– priprava metod za izboljšanje zaznavanje groženj in zavedanja o ustreznem ravnanju;
– priprava metodologije/mehanizma za povečanje ozaveščanja o pomenu in dolžnosti sporočanja pomanjkljivosti in predlogov izboljšav na področju varnostne kulture ustrezni instituciji;
– priprava programa za razvoj in ozaveščanje o stalni skrbi posameznika za lastno varnost in varnost ljudi v okolici ter o pomenu izvajanja samozaščitnih ukrepov.
Številka teme: 1.11.2.
Naslov teme: Analiza koristi in tveganj, ki jih prinašajo kvantne tehnologije na področje varnosti (KVANTEH)
Cilji:
– analiza celovitega vpliva kvantnih tehnologij na varnostne sisteme, nacionalno varnost in obrambne mehanizme Republike Slovenije;
– pregled stanja kvantnih tehnologij (kvantno računalništvo, kriptografija, senzorji, metrologija, komunikacije);
– pregled trenutnega stanja uporabe kvantnih naprav na področju varnosti;
– priprava napovedi o prihodnjem razvoju kvantnih tehnologij ter njihovem potencialnem vplivu na varnostne sisteme;
– pregled stanja in možnosti razvoja različnih kvantnih naprav v Sloveniji;
– pregled vloge SLO, EU in NATO v razvoju in regulaciji kvantnih tehnologij, vključno z analizo projektov kot so EDA QuantaQuest in Adequade;
– pregled možnosti mednarodnega sodelovanja pri razvoju standardov, protokolov in politik za varno uporabo kvantnih tehnologij na globalni ravni;
– priprava predlogov za udeležbo slovenskih deležnikov na področju kvantnih tehnologij pri projektih za krepitev zmogljivosti pri Evropski obrambni agenciji (EDA);
– priprava končnega poročila o trenutnem stanju, zmožnostih in možnih uporabah kvantnih naprav s poudarkom na uporabi v varnostne namene;
– priprava in organizacija delavnice, kjer se bo predstavilo področje kvantnih tehnologij s poudarkom na uporabi v varnostne namene ter predstavilo rezultate teme.
Številka teme: 1.11.3.
Naslov teme: Kvantni senzorji za zaznavanje časa in prostora (KVANTSENZ)
Cilji:
– pregled stanja na področju inercijske navigacije na osnovi klasičnih in kvantnih senzorjev, ter raziskava možnosti uporabe kvantnih senzorjev za uporabo v inercijski navigaciji na področju varnosti in za sodobno vojskovanje;
– pregled stanja na področju zaznavanja radijskih valov s kvantnimi tehnikami ter raziskava možnosti uporabe kvantnih senzorjev radijskih valov za prihodnje aplikacije na področju obrambe;
– demonstracija in razvoj laboratorijske kvantne naprave za zaznavanje radijskih valov;
– ocena možnosti razvoja, miniaturizacije in izdelave radiofrekvenčnih anten ter kvantnega radarja v Sloveniji;
– pregled stanja na področju zaznavanja magnetnih polj s poudarkom na hitrem in natančnem lociranju magnetnih anomalij z velike razdalje;
– pregled stanja na področju atomskih ur in priprava predloga priporočil za možnosti uporabe miniaturiziranih atomskih ur v različne obrambne namene;
– priprava ocene stanja in možnosti razvoja in izdelave kvantnih senzorjev v Sloveniji, ki bi bili prilagojeni specifičnim vojaškim zahtevam pri zaznavanju časa in prostora;
– priprava in organizacija vsaj dveh delavnic, kjer se bo predstavilo področje kvantnih senzorjev za uporabo v vojaške namene.
Številka teme: 1.11.4.
Naslov teme: Preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi izpustov nevarnih snovi v obratih tveganja za okolje ob naravnih nesrečah
Cilji:
– analizirati NaTech pojav v Sloveniji za obrate tveganja za okolje na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav in zemeljskih plazov;
– pripraviti priporočila za upravljavce obratov za upoštevanje NaTech pojava pri obvladovanju nevarnosti večjih nesreč z nevarnimi snovmi (pri prepoznavanju scenarijev večjih nesreč, pri ukrepih za preprečevanje nesreč in zmanjšanje njihovih posledic, pri pripravi načrta zaščite in reševanja);
– pripraviti seznam ukrepov za konkretne obrate tveganja za okolje s potencialom za pojav NaTech za preprečevanje izpustov nevarnih snovi ob poplavah in zemeljskih plazovih in za zmanjševanje njihovih posledic na okolje.
Številka teme: 1.11.5.
Naslov teme: Strokovne podlage za ukrepanje na področju trženja prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji
Cilji:
– pregled trga prehranskih dopolnil v Sloveniji in ocena stanja z možnostjo zaznavanja izdelkov, ki bi bili zaradi potencialnih tveganj za javno zdravje predmet prioritetnega ukrepanja v okviru uradnega nadzora;
– postavitev meril glede minimalnih zahtev kakovosti in varnosti prehranskih dopolnil na trgu v Republiki Sloveniji ter priprava potencialnih predlogov sprememb relevantne zakonodaje oziroma smernic s tega področja;
– priprava strokovnih podlag za vzpostavitev digitaliziranega sistema notifikacije prehranskih dopolnil na trgu v Republiki Sloveniji (prve prijave);
– proučitev in podaja predlogov za vzpostavitev zbirke prehranskih dopolnil, ki bi potrošnikom omogočala vpogled v značilnosti (kategorije) izdelka, njegovo sestavo ter morebitna tveganja za zdravje;
– priprava izhodišč za učinkovito in redno osveščanje potrošnikov o koristih in tveganjih uživanja prehranskih dopolnil, vključno z opozorili glede posameznih skupin ali izdelkov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje posameznikov ali populacijskih skupin.
Številka teme: 1.11.6.
Naslov teme: Izraženost dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in breme srčno-žilnih bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije
Cilji:
– opredelitev razširjenosti in količinske izraženosti dejavnikov tveganja za KNB;
– opredelitev celokupne srčno-žilne ogroženosti;
– opredelitev bremena srčno-žilnih bolezni in njihovega zdravljenja;
– opredelitev načina življenja ter prehranskega statusa, na reprezentativnem vzorcu slovenske odrasle populacije v skladu s standardi European Health Examination Survey.
Številka teme: 1.11.7.
Naslov teme: Učinkovitost vožnje s spremljevalcem
Cilji:
– ugotoviti dolžino trajanja vožnje s spremljevalcem;
– ugotoviti število prevoženih kilometrov med izvajanjem spremljanja kandidata s spremljevalcem;
– preveriti in ugotoviti ali je kandidat s spremljevalcem pridobil koristne izkušnje v cestnem prometu, ter katere dodatne izkušnje je pridobil, ki jih med formalnim usposabljanjem v šoli vožnje ni pridobil;
– preveriti razloge za odločitev vožnje s spremljevalcem, zakaj se kandidati za voznika odločajo za vožnjo s spremljevalcem;
– ugotoviti starost kandidatov pri podaji vloge za spremljevalca na upravni enoti;
– ugotoviti v kakšnem prometnem okolju je kandidat s spremljevalcem vozil (npr. predvsem mestna vožnja, primestna, avtocesta);
– ugotoviti na kakšnih relacijah je kandidat vozil (le okolica doma pri vsakodnevnih opravkih, ponavljajoče se daljše relacije ali drugod po daljših relacijah po Sloveniji …);
– preveriti koliko spremljevalcev so imeli kandidati vpisane v evidenco in s koliko spremljevalci so dejansko vozili in kakšni so vzroki za to;
– ugotoviti, kakšne so bile kandidatove izkušnje s spremljevalci, ki so bili prisotni na vožnjah in kdo so bili njihovi spremljevalci (kdo od sorodnikov ali kdo drug), starost spremljevalcev in kakšne so njihove vozniške izkušnje;
– ugotoviti, ali so spremljevalci opozarjali kandidate na napake pri vožnji in nevarnosti ter jim niso vsiljevali drugačnih navad, kot so jih pridobili v šoli vožnje;
– ugotoviti, ali so bili spremljevalci tolerantni do storjenih morebitnih napak in prekrškov (prekoračitev hitrosti, uporaba alkohola in psihoaktivnih substanc, uporaba varnostnega pasu, nepravilno parkiranje …);
– preveriti, ali so bili morda spremljevalci med spremljanjem kandidata pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, ali so uporabljali telefon (tudi prostoročno), ali so bili pripeti z varnostnim pasom;
– ugotoviti, ali so imeli med vožnjo s spremljevalcem nadzor s strani policije ali drugih nadzornih organov ter ali so bili kandidati ali spremljevalci oglobljeni za prekršek in ali so bili udeleženi v prometni nesreči (če, katere kategorije);
– ugotoviti, ali so se kandidati med vožnjo s spremljevalcem izogibali katerim prometnim situacijam (večpasovna krožišča, vožnja v prometnih konicah, vožnja po avtocesti/hitri cesti, vožnja po mestih, vožnja ponoči …);
– ugotoviti število vozil, ki so jih kandidati vozili v času vožnje s spremljevalcem ter ugotoviti kakšne tehnologije v vozilih so med vožnjo uporabljali (avtomatski menjalnik, tempomat, vzvratna kamera, opozorilnik na mrtve kote, sistem za vzdrževanje voznega pasu …);
– ugotoviti, kakšne so bile pozitivne in negativne izkušnje kandidatov vključenih v vožnjo s spremljevalcem;
– ugotoviti stališče kandidatov glede koristnosti vožnje s spremljevalcem;
– ugotoviti, koliko ur praktičnega usposabljanja so kandidati opravili pred vpisom spremljevalca/ev v evidenčni karton vožnje ter ali so bili spremljevalci prisotni med usposabljanjem kandidata z učiteljem vožnje (če so bili, koliko ur);
– ugotoviti, kje je spremljevalec dobil informacije in navodila za spremljanje kandidata (na upravni enoti, v šoli vožnje, pri kandidatovem učitelju vožnje, na spletni strani javne agencije, drugje) ter ali so mu pridobljena navodila koristila (bila v pomoč);
– ugotoviti, ali so kandidati v obdobju vožnje s spremljevalcem opravili del usposabljanja tudi v šoli vožnje z učiteljem vožnje;
– ugotoviti, koliko učnih ur usposabljanja v šoli vožnje so kandidati opravili pred opravljanjem izpitne vožnje ter v katerem poskusu so opravili izpitno vožnjo;
– ugotoviti, ali so se spremljevalci, ki spremljajo kandidata za vožnjo s spremljevalcem kdaj udeležili programa varne vožnje;
– ugotoviti, ali so se kandidati v obdobju vožnje s spremljevalcem soočili z bolj nevarnimi situacijami v prometu kot med usposabljanjem v šoli vožnje (nasproti vozeče vozilo na avtocesti – napačna smer vožnje, okvara vozila …) ter ali menijo, da bi bilo koristno vključiti v teoretični del usposabljanja v šoli vožnje tudi preverjanje zaznavanja tveganih dogodkov pri vožnji s pomočjo simulacijskega posnetka situacij, ki jih med usposabljanjem skoraj ni mogoče preveriti.
Težišče 2.: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse
Tematski sklop 2.5.: Gospodarska stabilnost
Številka teme: 2.5.1.
Naslov teme: Strokovne podlage za prestrukturiranje v neto ničelno energetsko intenzivno gospodarstvo v smeri zelene in digitalne transformacije do leta 2030 ter večje odpornosti zaradi energetske krize
Cilji:
– vrednotenje scenarijev in priprava osnutka strategije prestrukturiranja EIG v smeri zelene in digitalne transformacije do leta 2030, ki bo podala politiko, ukrepe ter kazalnike spremljanja;
– priprava podpornega okolja, da se dosežejo krovni strateški cilji iz SRS 2030 in NEPN-a;
– priporočila za ukrepe politik, tako zakonodajnih kot tudi finančnih, za pospeševanje zelene in digitalne transformacije.
Tematski sklop 2.6.: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 2.6.1.
Naslov teme: Vrednotenje in interpretacija inovacijskih potencialov slovenskega turizma
Cilji:
– ocena trenutnega stanja inovativnosti deležnikov slovenskega turizma;
– identifikacija ovir za inoviranje in priprava strategij za njihovo premostitev;
– oblikovanje strateškega okvira za spodbujanje inovativnosti v sektorju;
– priprava priporočil za izboljšanje inovacijskih praks.
Številka teme: 2.6.2.
Naslov teme: Enoten sistem spremljanja cen gozdno lesnih sortimentov
Cilji:
– podrobna analiza metodologij zbiranja cen GLS v Sloveniji in v izbranih državah (vsaj v Italiji, Avstriji in Hrvaški);
– identifikacija glavnih razlik med vrstami cen (npr. odkupna, prodajna, DAP ali DDP, FCA);
– priprava predloga metodologije primerjanja cen GLS iz različnih podatkovnih virov;
– sodelovanje z deležniki: vključitev lastnikov gozdov (tudi manjših posestnikov), družbe SiDG d.o.o., združenja SLOLES, GIS, SURS, GZS, z namenom usklajevanja metodologije primerjanja cen GLS;
– primerjanje metodologij ocenjevanja kakovosti GLS (s poudarkom na hlodih za žago in furnir) ter priprava strokovnih izhodišč za akterje na trgu.
Številka teme: 2.6.3.
Naslov teme: Pregled tehnološke infrastrukture v Republiki Sloveniji
Cilja:
– identifikacija obstoječe tehnološke infrastrukture v RS, do katere lahko dostopajo podjetja;
– priporočila za ukrepe politik za izboljšanje dostopnosti tehnološke infrastrukture.
Številka teme: 2.6.4.
Naslov teme: Ukrepi prava družb za spodbujanje večje konkurenčnosti slovenskega podjetniškega ekosistema pri privabljanju investicij za financiranje projektov z visoko dodano vrednostjo
Cilji:
– Pridobiti poglobljeno primerjalno pravno analizo in pregled:
– konkurenčnih, fleksibilnih oblik gospodarskih družb v Evropski uniji (vsaj Nemčija (mini GmbH), Avstrija (FlexCo), Hrvaška, Estonija, Francija (société par action simplifiée), Združenih državah Amerike (vsaj Delaware) in Združenem Kraljestvu, ki odstopajo od klasičnih oblik gospodarskih družb, kot sta delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo,
– zaščitnih ukrepov in njihove značilnosti (zlasti: določba, da se vsaka odločitev o sprejetju delniške strukture z različnimi glasovalnimi pravicami ali o spremembi te strukture, če vpliva na glasovalne pravice, sprejme s kvalificirano večino na skupščini delničarjev; določba, s katero se prepreči, da bi se večje glasovalne pravice, povezane z delnicami z večjo glasovalno močjo, prenesle na tretje osebe ali da bi ob smrti, nezmožnosti za delo ali upokojitvi prvotnega imetnika delnic z večjo glasovalno močjo še naprej obstajale (klavzula o omejitvi veljavnosti v zvezi s prenosom); določba, s katero se prepreči, da bi večje glasovalne pravice, povezane z delnicami z večjo glasovalno močjo, po določenem obdobju še naprej obstajale (klavzula o časovni omejitvi veljavnosti); določba, s katero se prepreči, da bi večje glasovalne pravice, povezane z delnicami z večjo glasovalno močjo, po določenem dogodku še naprej obstajale (klavzula o omejitvi veljavnosti na podlagi določenega dogodka); zahteva za zagotovitev, da večje glasovalne pravice ne morejo ovirati sprejemanja odločitev skupščine delničarjev, katerih namen je preprečiti, zmanjšati ali odpraviti škodljive učinke poslovanja podjetja na človekove pravice in okolje).
– identificirati najbolj fleksibilne oblike gospodarskih družb glede na višino osnovnega kapitala (brez osnovnega kapitala, osnovni kapital za 1 EUR idr.), zahteve v zvezi z vplačilom osnovnega kapitala (vplačilo na račun družbe, odprt pri banki), vstopne pogoje oziroma omejitve ustanavljanja (v smislu 10.a člena ZGD-1 idr.), vlogo pravnih strokovnjakov (odvetniki, notarji idr.) pri ustanovitvi in upravljanju gospodarskih družb (pripravi ustanovnih in drugih aktov družbe, zapisnikov ter pogodb idr.), enostavnost pravil za izvajanje korporacijskih dejanj (prenos poslovnega deleža, izstop družbenika iz družbe), zahteve za izdajo delnic in vodenje delniške knjige, sistem upravljanja (organi družbe, sprejemanje odločitev idr.), oblike povečanja in zmanjšanja osnovnega kapitala, drugih možnosti investiranja v družbo, nagrajevanje zaposlenih (delniške opcije), ureditev lastnih deležev, delnic, uporabo digitalnih orodij pri izvajanju korporacijskih dejanj, poslovanju z organi idr.
– pridobiti primerjalno študijo, katere namen bo pridobiti informacije, kako je urejeno pravo delnic z večkratno glasovalno pravico in zaščitni ukrepi v zvezi s takšnimi delniškimi strukturami v nekaterih drugih državah članicah EU, in kateri so tisti elementi pravic zaščitnih ukrepov (dobre prakse) v posamezni izbrani državi članici, ki najbolj prispevajo k učinkovitosti njenega sistema strukture delnic z večkratno glasovalno pravico in zaščitnih ukrepov zaradi njih ter razloge za to.
– pridobiti osnutek določb Zakona o gospodarskih družbah z obrazložitvami, ki bi glede na primerjalno pravno analizo in identificirane primere zaščitnih ukrepov v zvezi z delnicami z večkratno glasovalno pravico ter primere fleksibilnih oblik gospodarskih družb, predstavljal podlago za nadaljnjo razpravo.
Številka teme 2.6.5.
Naslov teme: Analiza podpornega okolja za učinkovito upravljanje in izkoriščanje intelektualne lastnine v Sloveniji
Cilji:
– analiza principov in izhodišča za strateško upravljanje z intelektualno lastnino (v nadaljevanju: IL) oziroma intelektualnimi sredstvi na organizacijski ravni različnih akterjev v raziskovalno-inovacijskem ekosistemu (v nadaljevanju: RRI ekosistemu) za ustvarjanje največje dodane vrednosti za družbo in gospodarstvo;
– analiza stanja kompetenc, potreb in vlog pri upravljanju in izkoriščanju IL oziroma intelektualnih sredstev različnih akterjev v okviru RRI ekosistema v Sloveniji (na primer raziskovalnih organizacij, posameznih raziskovalcev, MSP, velikih podjetij, podpornih organizacij na področju IL ali drugih organizacij v vlogi posrednikov, javnih organizacij npr. agencij, ministrstev ipd.);
– analiza aktualnega podpornega sistema za upravljanje in izkoriščanje IL oziroma intelektualnih sredstev, vključno s podrobno analizo kompetenc in oblik podpore akterjem v RRI ekosistemu ter shematičen prikaz podpornega sistema IL;
– priprava mednarodnega primerjalnega pregleda sistemov upravljanja in izkoriščanja IL (analiza kompetenc in vlog akterjev v RRI ekosistemih s poudarkom na analizi podpornega sistema za IL) – vsaj 4 države (vodilne ali močne inovatorke na EIS);
– priprava predlogov za izboljšanje podpornega sistema za upravljanje in izkoriščanje IL oziroma intelektualnih sredstev v Sloveniji s konkretnimi usmeritvami glede na različne skupine akterjev v RRI ekosistemu;
– priprava strateških modelov za uvajanje standardiziranega pristopa k upravljanju in izkoriščanju IL oziroma intelektualnih sredstev na organizacijski ravni različnih akterjev RRI ekosistema (v ang. intellectual assets management) skladno z aktualnimi podlagami na področju valorizacije znanja vključno z upoštevanjem načel odprtega inoviranja in odprte znanosti.
Številka teme: 2.6.6.
Naslov teme: Priprava izhodišč za samoevalvacijo raziskovalnih organizacij v podporo razvoju in krepitvi področja prenosa znanja
Cilji:
– priprava analize obstoječih opredelitev pojmov, konceptov, strateških usmeritev in kazalnikov pri spremljanju in vrednotenju uspešnosti raziskovalnih organizacij na področju prenosa in izmenjave znanja;
– priprava analize stanja in učinkovitosti raziskovalnih organizacij, prejemnikov stabilnega financiranja, na področju prenosa znanja v Sloveniji (tj. ob upoštevanju različnih kanalov in akterjev ter institucionalnih in vsebinskih specifik), in priprava swot analize;
– priprava mednarodne primerjalne analize na področju samoevalvacije raziskovalnih organizacij v podporo uvajanju in spremljanju razširjenih konceptov na področju prenosa in izmenjavi znanja1, s posebnim poudarkom na evalvaciji učinka teh aktivnosti (pripraviti vsaj pet primerov dobrih praks dobrih praks institucionalnih samoevalvacij);
1 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX %3A32022H2415&qid=1670573108748
– priprava priporočil in skupnih kazalnikov/metrike za samoevalvacijo raziskovalnih organizacij, ki bodo podpirali razvoj in reformo področja prenosa in izmenjava znanja v najširšem pomenu s poudarkom na njihovem učinku, ob upoštevanju posebnosti različnih sektorjev oziroma akterjev.
Številka teme: 2.6.7.
Naslov teme: Vpliv vlaganja v znanost na rast konkurenčnosti gospodarstva
Cilji:
– izdelava mednarodno primerljive metodologije merjenja povezanosti vlaganj v raziskave na rast inovacij in prenos znanja v gospodarstvo z rezultatom rasti dviga konkurenčnosti gospodarstva (npr. refleksija glede na »Lamyjevo poročilo«), kot nadgradnja analize vlaganj v raziskave in razvoj Poročila o produktivnosti UMAR;
– mednarodna primerjava aktivnosti raziskovalnih institucij, podjetij in instrumentov države in njihov vpliv na dvig dodane vrednosti in kazalnike Evropskega inovacijskega indeksa;
– priprava priporočil za izboljšanje in uvedbo novih instrumentov in policy ukrepov (ZRISS 2030) za dvig učinkovitosti vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Številka teme: 2.6.8.
Naslov teme: Priprava pravnega in vsebinskega okvira vzpostavitve in delovanja nacionalnega regulativnega peskovnika za umetno inteligenco
Cilji:
– priprava predloga primerne pravne podlage – zakonodaje in predloga upravljavskega okvira (v povezavi s predvidenim upravljavskim okvirom v končnem osnutku Akta o umetni inteligenci EU) za vzpostavitev in delovanje regulatornega peskovnika za UI;
– priprava pravnega in vsebinskega okvira delovanja peskovnika v sodelovanju z ustreznimi deležniki in organizacijami, ki delujejo na področju start-up, inovativnosti, razvoja in uporabe tržnih rešitev UI kot so opredeljeni v Nacionalnem programu za UI (NpUI), ki bo vključeval opredelitev:
– vhodnih pogojev za vstop v peskovnik,
– procesov delovanja oziroma izvajanja aktivnosti v peskovniku,
– pripravo okvira in navodila za vsebinsko in tehnično obravnavo kriterijev in pogojev tako za ponudnika/uporabnika kot tudi samo rešitev UI za UI visokega tveganja iz osnutka Akta o UI,
– osnutkov potrebnih vsebinskih in pravnih dokumentov in dokumentnega toka povezanih z izvajanjem procesov v peskovniku,
– osnutkov končnega poročila ob izhodu podjetja iz peskovnika,
– okvira delovanja upravljavske strukture za UI (nadzorni organ, akreditacijski organ, certifikacijski organi) v peskovniku,
– okvira sodelovanja drugih deležnikov ekosistema za UI v peskovniku (npr. DIH, TEF);
– podpora sodelovanju slovenskih deležnikov v aktivnostih na EU ravni.
Številka teme: 2.6.9.
Naslov teme: Vzpostavitev okvira za akreditacijo, certifikacijo in standardizacijo rešitev na področju umetne inteligence
Cilji:
– analiza zahtev za sisteme UI visokega tveganja iz Akta o UI EU in opredelitev tehnoloških, procesnih in organizacijskih zahtev/predpostavk za:
– njihovo izpolnjevanje na strani ponudnikov in uporabnikov rešitev UI ter
– njihovo preverjanje s strani presojevalca skladnosti (npr. Organ za ugotavljanje skladnosti, nadzorni organ);
– v sodelovanju s SIST in CEN/CENELEC JTC 21 priprava seznama mednarodnih, EU in nacionalnih standardov relevantnih za preverjanje skladnosti rešitev UI z zahtevami Akta o UI EU za sisteme UI visokega tveganja;
– koordinacija deležnikov za pripravo nacionalnih standardov za uvajanje UI v sodelovanju s SIST;
– podpora slovenskim strokovnjakom pri vključevanju in sodelovanju v mednarodnih in EU standardizacijskih organih (CEN/CENELEC JTC 21) pri razvoju standardov za UI.
Številka teme: 2.6.10.
Naslov teme: Razvoj modela kazalnikov za merjenje učinkovitosti izvajanja Uredbe o podatkih v podatkovnih prostorih
Cilji:
– natančno analizirati stanje slovenskega gospodarstva z vidika poznavanja in uporabe koncepta deljenja podatkov njihovih strank s poudarkom na izmenjavo podatkov v podatkovnih prostorih;
– razviti metodologijo in orodja za merjenje učinkovitosti izvajanja Uredbe o podatkih s poudarkom na zrelosti podjetij za izvajanje Uredbe. Metodologija naj vključuje tudi obliko (samo-)vrednotenja;
– pripraviti načrt spodbujanja gospodarskih družb za izvajanje Uredbe o podatkih;
– zasnovati in izvesti izobraževalne seminarje na temo Uredbe o podatkih za deležnike iz gospodarstva;
– pripraviti spletno rešitev z vsebinami za spodbujanje implementacije konceptov deljenja podatkov v skladu z Uredbo o podatkih v podjetjih in možnostjo izvedbe samo-vrednotenja.
Številka teme: 2.6.11.
Naslov teme: Lastniško nasledstvo in soupravljanje zaposlenih v podjetjih z lastništvom zaposlenih
Cilji:
– identifikacija, pregled in analiza števila podjetij z lastništvom zaposlenih v Sloveniji, ki so v pretežni lasti zaposlenih, ki niso na vodilnih položajih; v vsaj 10 % lasti zaposlenih, pri čemer je v lastništvo vključen znaten delež ne vodstvenega kadra (vsaj 50 %);
– analiza trenda notranjega lastništva v identificiranih podjetjih (če je to mogoče, in sicer za zadnjih 5–10 let);
– identifikacija izzivov vključevanja zaposlenih v upravljanje v podjetjih z znatnim lastništvom zaposlenih;
– identifikacija izzivov lastniškega nasledstva odhajajočih zaposlenih v podjetjih z znatnim lastništvom zaposlenih;
– identifikacija morebitnih drugih izzivov podjetij z znatnim lastništvom zaposlenih;
– identifikacija načinov reševanja izziva nasledstva in vključevanja zaposlenih v upravljanje v mednarodni praksi v podjetjih z večinskim lastništvom zaposlenih.
Številka teme 2.6.12.
Naslov teme: Širitev nacionalne etalonske baze na področju veličine »dolžina« ter razvoj fizikalnih in tehnoloških osnov za zagotovitev sledljivosti laserskih interferometrov s frekvenco v infrardečem področju na enoto meter
Cilji:
– širitev etalonske baze na področju veličine dolžina;
– zagotovitev meroslovne sledljivosti zelo preciznih senzorjev pomika (ločljivost ≤ 10 nm) in kalibracijskih instrumentov za senzorje pomika na enoto SI;
– racionalizacija kalibracijskih postopkov na osnovi avtomatizacije (skrajšanje časov meritve, nižje cene, povečanje meroslovnih kapacitet);
– opredelitev izhodišč za vzpostavitev sledljivosti na področju veličine dolžine za področja 1D merilnih strojev, preciznih tipal ter 1D in 2D optičnih etalonov, z analizo potreb in minimalnih kalibracijskih in merilnih zmogljivosti (CMC) za pokrivanje teh potreb v Republiki Sloveniji;
– zmanjšanje potreb po zagotavljanju sledljivosti meritev in kalibracij v akreditiranih laboratorijih in zahtevni industriji izven nacionalnega meroslovnega sistema.
Tematski sklop 2.7.: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
Številka teme: 2.7.1.
Naslov teme: Primerjalna analiza delovnih pogojev oziroma kakovosti delovnih mest v gostinstvu in turizmu ter oblikovanje priporočil
Cilji:
– primerjava delovnih pogojev oziroma kakovosti delovnih mest (vključno z nagrajevanjem in motiviranjem zaposlenih) v gostinstvu in turizmu v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Nemčiji in Franciji;
– novi in inovativni pristopi in prakse zaposlovanja ter upravljanja s kadri v turizmu in gostinstvu;
– priporočila za izboljšanje delovnih pogojev in upravljanja s kadri v gostinsko-turističnih podjetjih na osnovi primerov dobrih praks iz tujine.
Številka teme: 2.7.2.
Naslov teme: Analiza pomanjkanja kadrov za potrebe slovenskega gospodarstva in družbe
Cilji:
– identifikacija potreb po ustrezni delovni sili po panogah, poklicih;
– napoved potrebnih kompetenc in poklicev v prihodnosti;
– priporočila za ukrepe politik za zmanjševanje strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela.
Tematski sklop 2.9.: Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 2.9.1.
Naslov teme: Priprava celovite geotermalne študije za objekte Ministrstva za obrambo (GeoTerm)
Cilj:
– opredelitev in identifikacija 30 območij vojaških infrastruktur, s podano oceno smiselnosti pristopa k izrabi geotermalne energije za večjo toplotno in energetsko avtonomnost vojaških objektov.
Tematski sklop 2.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 2.11.1.
Naslov teme: Makroekonomski učinki članstva RS v NATO (MERSM)
Cilj:
– sistemska ureditev oziroma vzpostavitev pogojev za področje Obrambne ekonomike na eni izmed slovenskih članic Univerze skozi:
– analizo obrambnih izdatkov: Raziskava in analiza proračunskih sredstev, namenjenih obrambi, vključno z vojaškimi izdatki, infrastrukturo in vzdrževanjem opreme,
– razvoj obrambne industrije: Preučevanje vpliva obrambne industrije na nacionalno gospodarstvo, vključno s tehnološkim razvojem, ustvarjanjem delovnih mest in prispevkom k BDP,
– strateško načrtovanje: Identifikacija ključnih obrambnih izzivov in oblikovanje strategij za učinkovito upravljanje obrambne ekonomike,
– sodelovanje zaveznikov: Ocenjevanje sodelovanja med zavezniki v smislu delitve bremen, skupnega razvoja tehnologij in vzajemnega krepljenja obrambnih zmogljivosti.
Težišče 3.: Učenje za in skozi vse življenje
Tematski sklop 3.2.: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Analiza motivacije tujih študentov za študij v Sloveniji ter dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost njihovega študija
Cilji:
– raziskava na podlagi podatkov o populaciji tujih študentov vpisani na slovenske visokošolske zavode v Sloveniji v obdobju študijskih letih 2006/07 do 2023/24;
– analiza razlogov odločitve študentov za študij na populaciji študentov, vpisanih v aktualnem študijskem letu raziskave;
– priprava analize študijskih poti in motivacije za študij v Sloveniji tujih študentov (to so študenti, ki nimajo slovenskega državljanstva in so vpisani v študijski program v Sloveniji v skladu z Zakonom o visokem šolstvu) ločeno po stopnjah študija (prva, druga, tretja), statusu in vrsti visokošolskega zavoda (javni/zasebni, univerza/samostojni visokošolski zavod) ter državljanstvu študenta (Evropska unija, države, s katerimi ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume in ostale države) ob upoštevanju podatka, ali je študent v Sloveniji pridobil že predhodno izobrazbo (vključno s srednješolsko izobrazbo).
Številka teme: 3.2.2.
Naslov teme: Analiza obveznih sestavin visokošolskih študijskih programov
Cilji:
– primerjalna raziskava predmetnikov javno veljavnih študijskih programov v Sloveniji v obdobju pred uvedbo bolonjske reforme med 1995 in 1999, v obdobju po njeni uvedbi od 2008 do 2012 in v letih od 2019 do 2024 na reprezentativnem vzorcu zaključenih vertikal študijskih programov prve druge in tretje stopnje s področij po Klasius-P-16 z vseh treh javnih univerz in izbranih samostojnih visokošolskih zavodov: (1) Humanistika, (2) Družbene vede, (3) Naravoslovje, matematika in statistika, (4) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), (5) Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter (6) Zdravstvo in socialna varnost;
– izdelava analize področnih značilnosti in obveznih sestavin študijskih programov po naslednjih značilnostih:
– opisni podatki: ime študijskega programa in visokošolskega zavoda, stopnja, vrsta in trajanje študijskega programa, leto opazovane različice, vrsta (članica univerze, fakulteta, visoka strokovna šola) in status (javni/zasebni) visokošolskega zavoda,
– analiza področne vpetosti študijskega programa na podlagi predmetnika (in učnih načrtov): primarno področje po Klasius-P-16 in morebitna vpetost v druga področja za ugotovitev enodisciplinarnosti oziroma morebitne interdisciplinarnosti oziroma multidisciplinarnosti študijskega programa,
– izbrane spremenljivke predmetnika:
– število obveznih predmetov za vse letnike,
– število izbirnih predmetov za vse letnike,
– število kontaktnih ur za (1) obvezne in (2) izbirne predmete ter njihovo kreditno vrednotenje (v primeru bolonjskih programov) za možnost prikaza povprečnega kreditnega vrednotenja predmetov prve in druge skupine ter skupno,
– število ur samostojnega dela študenta,
– delež kontaktnih ur za (1) predavanja, (2) (klinične/terenske/laboratorijske …) vaje in (3) seminarje,
– obseg praktičnega izobraževanja v urah, za bolonjske programe pa tudi v kreditnih točkah, če študijski programi vsebujejo prakso v delovnem okolju,
– obstoj zaključnega dela – diplome (samo za prvostopenjske programe),
– obstoj diplomskih izpitov,
– število izvajalcev študijskega programa;
– primerjalna analiza rezultatov glede na stopnjo, vrsto in področno vpetost študijskega programa ter glede na status visokošolskega zavoda;
– primerjalna analiza in vrednotenje spreminjanja predmetnikov skozi čas in ugotavljanje vpliva bolonjske reforme na predmetnik.
Številka teme: 3.2.3.
Naslov teme: Študija o stanju ureditve posebnih skupin študentov v visokem šolstvu v letu 2024
Cilji:
– pregled stanja ureditve posebnih skupin študentov v visokem šolstvu v študijskem letu 2024/2025 glede na stanje, ugotovljeno s Študijo o stanju ureditve posebnih skupin študentov v visokem šolstvu leta 2018. Vključno z izvedbo nacionalne raziskave med študenti vpisanimi v študijskem letu 2024/2025, s poudarkom na študentih s psihosocialnimi težavami;
– preučitev aktualnosti skupin študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, kot jih določa 69.a člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23);
– priprava priporočil in predlogov glede celovite ureditve področja študentov s posebnimi potrebami in s posebnim statusom ter priprava priporočil in predlogov po skupinah študentov.
Tematski sklop 3.4.: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Zapuščina »očeta slovenske gimnazije« – digitalizacija in prezentacija družinskega arhiva dr. Joška Tischlerja
Cilji:
– evidentirati, raziskati in sistematično digitalizirati ter arhivirati vso razpoložljivo gradivo, povezano z dr. Tischlerjem, da se zagotovi njegovo trajno ohranitev;
– povečati zavedanje o pomembnosti ohranjanja zgodovinske zapuščine za razumevanje sedanjosti in oblikovanje prihodnosti, še posebej v kontekstu manjšinskih skupnosti, kot so Koroški Slovenci;
– analizirati in raziskati zapuščine dr. Tischlerja in njegovih prispevkov za razumevanje političnega, kulturnega in prosvetnega delovanju pred II. svetovno vojno, med njo in po njej;
– ohraniti in poudariti kulturne in zgodovinske dediščine Koroških Slovencev, kar je ključnega pomena za razumevanje slovenske narodne identitete in zgodovine;
– zagotoviti dostopnost gradiva različnim zainteresiranim javnostim, vključno z raziskovalci, študenti, učitelji in splošno javnostjo.
Tematski sklop 3.12.: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 3.12.1.
Naslov teme: Prenova učbeniških skladov po sprejetju novih učnih načrtov
Cilji:
– analizirati (ne)učinkovitosti izvajanja učbeniških skladov;
– pripraviti primerjalni pregled upravljanja z učbeniškimi skladi v tujini;
– ovrednotiti smotrnost (potrebnost) vzdrževanja in investiranja države v učbeniške sklade;
– preučiti vzdržnost in stanje v skladih, v primeru izključitve učnih gradiv za prvo triado;
– preučiti primerjalne vidike kombiniranja tiskanih učbenikov in interaktivnih oblik učnih gradiv;
– pridobiti informacije o starosti učbeniških gradiv v učbeniških skladih javnih zavodov;
– predlagati najoptimalnejši model vlaganja v učbeniške sklade po sprejetju novih učnih načrtov po letu 2026;
– ugotoviti vpliv obstoječega oziroma novega modela na slovenski učbeniški trg – ekonomska analiza stroškov (negativne eksternalije) in koristi za družbo; oziroma preučiti potrebo po državni intervenciji (v kakšnem obsegu je investiranje v učbeniške sklade potrebno oziroma optimalno).
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje
Tematski sklop 4.8.: Nizkoogljično krožno gospodarstvo
Številka teme: 4.8.1.
Naslov teme: Analiza ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sektorja in priprava strategije za njegovo zmanjšanje
Cilji:
– analiza virov emisij po razsežnostih Scope 1, Scope 2 in Scope 3 upstream;
– oblikovanje baze podatkov relevantnih za izračun in analizo ogljičnega odtisa;
– izračun ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sektorja (po omenjenih razsežnostih);
– identifikacija »vročih točk« in analiza možnih ukrepov;
– mednarodna primerjava držav zmanjšanja ogljičnega odtisa na področju zdravstvenega sektorja;
– izdelava besedila strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sektorja;
– analiza podnebne ranljivosti infrastrukturnih objektov (in pripadajoče okolice) v zdravstvenem sektorju, ki zajema izpostavljenost, občutljivost, oceno vplivov/tveganj in priložnosti in prilagoditveno sposobnost;
– analiza podnebne ranljivosti zaposlenih v zdravstvenem sektorju po enaki metodologiji;
– opredelitev in možnosti ukrepov prilagajanja izbranih segmentov.
Tematski sklop 4.9.: Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 4.9.1.
Naslov teme: Razvoj kmetijskih praks, z zmanjšanim vplivom nitratov na tla in podzemno vodo
Cilji:
– zmanjšanje onesnaženosti tal in vode z nitrati iz kmetijskih virov;
– razvoj predlogov kmetijskih praks usklajenih s skupno kmetijsko politiko, z namenom zmanjšanja izgub nitratov v tla in vode;
– izboljšanje kakovosti voda s stališča koncentracije nitratov;
– zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi nitratov iz kmetijskih virov;
– ohranjanje zdravih tal in kakovosti vode;
– trajnostno upravljanje s tlemi;
– presoja ukrepov skupne kmetijske politike z vidika kmetijskih praks in omejitev;
– priprava predlogov sprememb ukrepov in omejitev.
Številka teme: 4.9.2.
Naslov teme: Raziskava vsebnosti izbranih onesnaževal v tleh, ki imajo vplive ali učinke na zdravje ljudi ali okolje
Cilji:
– določiti vsebnosti izbranih onesnaževal v tleh, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje;
– zmanjšati tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi onesnaženosti tal;
– ohranjati zdrava tla;
– trajnostno upravljati s tlemi.
Številka teme: 4.9.3.
Naslov teme: Upravljanje nizkofrekvenčnega hrupa pri spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije
Cilji:
– zagotoviti razumevanje in ločevanje infrazvoka od psevdozvoka vetrnih turbin;
– razviti metodologijo ocenjevanja ravni pravega infrazvočnega hrupa vetrnih turbin ločenega od psevdozvoka;
– izvesti vzorčni prikaz zmanjšanja infrazvoka vetrnih turbin v zaprtih prostorih;
– informiranje javnosti o najnovejših znanstvenih metodologijah merjenja in obvladovanja infrazvoka vetrnih turbin.
Številka teme: 4.9.4.
Naslov teme: Razvoj metodologije ugotavljanja in vrednotenja vplivov programov in načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino
Cilji:
– vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja;
– preglednejše odločanje in zagotovitev celovitih in zanesljivih informacij;
– poenostavitev priprave okoljskih poročil s prilagoditvijo zahtevanih informacij vsebini in natančnosti načrta ali programa ter stopnji njegove priprave (odločanja) in hierarhičnemu nivoju načrtovanja;
– ustrezno informiranje javnosti o posledicah izvedbe načrtov in programov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje;
– povečana kakovost okoljskih poročil, izdelanih za načrte in programe v postopkih celovite presoje vplivov na okolje;
– skrajšanje postopkov celovite presoje vplivov na okolje.
Številka teme 4.9.5.
Naslov teme: Preučitev možnosti uporabe lignoceluloznih materialov za pridobivanje bioplina
Cilji:
– testiranje uporabe lignoceluloznih materialov za pridobivanje bioplina v laboratorijskem merilu;
– določitev optimalnih pogojev razgradnjo lesne biomase za pridobivanja bioplina (mikrobiološke združbe, fizikalni pogoji …);
– preučitev možne nadaljnje uporabe digestata, ki vključuje tudi možnost koriščenja digestata v različnih lignoceluloznih kompozitih;
– identificiranje možnih negativnih vplivov na okolje s predlogi za njihovo zmanjšanje;
– načrt za prenos pridobljenih rezultatov v laboratorijskih pogojih v večje merilo.
Številka teme: 4.9.6.
Naslov teme: Ukrepi, s katerimi bi zagotovili izboljšanje pretočnosti struge Drave, zmanjšali dotok naplavin in erozijske procese ob upoštevanju okoljskih ciljev
Cilji:
– analizirati obseg poplavnih dogodkov na območju struge Drave (opredelitev dosegov poplavnih voda in značilnosti toka vode, določitev pomembnejših koridorjev za odtok poplavnih voda ter erozijskih procesov, odlaganja in naplavljanja sproščenega materiala);
– analizirati obseg poškodb na zemljiščih;
– opredelitev območij pomembnejših razlivnih površin (površine, ki so pomembne za zadrževanje konic visokovodnega vala poplavnih voda) kot enega pomembnejših preventivnih negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti;
– analiza stanja spreminjanja rečnega dna in brežin (spremembe batimetrije struge vodotoka) v obdobju po izgradnji Dravskega kanala;
– podati rešitve za ponovno vzpostavitev retenzijskih površin v celotnem obsegu;
– podati usklajene rešitve za zmanjšanje negativnega vpliva erozijskih procesov na zemljiščih, ki so iz določenih razlogov (nujno potrebno predhodno strokovno utemeljiti) prepoznane kot izjemno pomembne za ohranjanje.
Številka teme: 4.9.7.
Naslov teme: Izdelava hidromorfološke tipizacije vodotokov v Sloveniji
Cilji:
– izdelana hidromorfološka tipizacija vodotokov v Sloveniji s prispevno površino večjo od 10 km2 (ob upoštevanju standarda SIST EN 14614:2020, s poudarkom na obravnavi geomorfoloških parametrov ter ob upoštevanju ključnih znanstvenih in strokovnih gradiv s področja določitve hidromorfoloških tipov);
– hidromorfološko tipizirani vodotoki v Sloveniji s prispevno površino večjo od 10 km2.
Številka teme: 4.9.8.
Naslov teme: Presoja vpliva posega na stanje morskih voda
Cilja:
– razviti metodologijo za presojo vpliva posega na stanje morskih voda po 11 deskriptorjih kakovosti okoljskega stanja morskih voda skladno z Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (Uradni list RS, št. 156/22);
– izdelati navodilo za pripravo presoje vpliva posega na stanje morskih voda.
Tematski sklop 4.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 4.11.1.
Naslov teme: Trajnostna prehrana v izobraževalnih zavodih
Cilji:
– identificirati ovire in priložnosti za spremembo sistemov prehrane v izobraževalnih ustanovah z namenom doseganja prehranskih sprememb v smer trajnostne prehrane, ki prispeva k javnozdravstvenim, podnebnim, okoljskim in družbenim ciljem.
– sistematično razdelati ovire in priložnosti ter v sodelovanju z relevantnimi deležniki pripraviti predloge ukrepov od nacionalne do lokalne ravni
– pričakovani rezultati:
– pregled literature in obstoječih podatkov in dognanj na področju trajnostne prehrane v izobraževalnih institucijah;
– identificiranje raziskovalnega manjka: razumevanje osnovnega stanja in podatkov na področju trajnostne prehrane v izobraževalnih institucijah v Sloveniji;
– zbiranje podatkov: izvedba intervjujev in fokusnih skupin, izdelava podatkovne baze, analiza politik in standardov ter drugih vplivnih dejavnikov, ki oblikujejo prehranske sisteme v izobraževalnih institucijah; analiza primerov obstoječih dobrih praks;
– interpretacija podatkov – izdelava študije, identifikacija problemov ter priložnosti in izdelava priporočil za ukrepanje na ravni izobraževalnih inštitucij in politik.
Težišče 5.: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Tematski sklop 5.6.: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 5.6.1.
Naslov teme: Univerzitetni inovacijski inkubator za obrambo (UIAD)
Cilj:
– oblikovanje pogojev za inovativen obrambni sistem:
– razvoj inovativnega okolja obrambnega sistema;
– mentorstvo in svetovanje;
– finančna podpora inovacijske dejavnosti iz različnih javnih kot zasebnih virov;
– povezovanje s trgom z organizacijo dogodkov in povezovanja s podjetji in industrijo.
Številka teme: 5.6.2.
Naslov teme: Vloga evropskih partnerstev za raziskave in inovacije v nacionalnih politikah
Cilji:
– analizirati vpliv razvoja krajine evropskih partnerstev na nacionalne politike (R&I idr.);
– analizirati kako partnerstva prispevajo k izvrševanju nacionalnih R&I politik;
– analizirati kako partnerstva prispevajo k usklajevanju med nacionalnimi strategijami in programi.
Številka teme: 5.6.3.
Naslov teme: Stanje in razvoj kariernega sistema raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji glede na priporočila Sveta Evropske unije in OECD
Cilji:
– mednarodna primerjalna analiza stanja sistema zaposlovanja, izvolitev v nazive ter napredovanja raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji z ukrepi Evropske unije na tem področju;
– analiza sistemskih in normativnih razlik ter usklajenosti kariernega sistema raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji glede na priporočila Sveta Evropske unije in OECD;
– oblikovanje sistemskih predlogov na nacionalni in institucionalnih ravneh za uskladitev ter izboljšanje kariernega sistema raziskovalk in raziskovalcev glede na priporočila Sveta Evropske unije in OECD.
Tematski sklop 5.10.: Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 5.10.1.
Naslov teme: Analiza sodne prakse in ocena učinkovitosti določb kazenske zakonodaje na področjih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi
Cilji:
– pregledati in objektivno oceniti sodno prakso na področju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v zadnjih 10 letih ter jo primerjati s trendi izrekanja sodb v EU;
– identifikacija izzivov, s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi trgovine z ljudmi, kot so dokazni standardi, razlaga zakonskih določb ter interpretacija izkoriščanja in ranljivosti žrtev;
– zagotoviti priporočila za učinkovitejši pregon kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, vključno s predlogi za morebitno spremembo zakonodaje.
Tematski sklop 5.11.: Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 5.11.1.
Naslov teme: Model za obvladovanje varnostnih tveganj na lokalni ravni
Cilji:
– teoretska opredelitev koncepta ocenjevanja varnostnih tveganj v lokalnih skupnostih, s poudarkom na ranljivostih, ogrožanjih in posledicah ter pravnih podlagah koncepta;
– na podlagi teoretskega koncepta oblikovan model za spremljanje, predvidevanje in upravljanje varnostnih tveganj, ki vsebuje:
– relevantne vhodne podatke in način njihovega zbiranja,
– način identificiranja varnostnih tveganj na podlagi dostopnih podatkov o različnih oblikah ogrožanja in ranljivosti,
– ocenjevanje varnostnih tveganj z identifikacijo stopenj posameznih ogrožanj in prioritetnih ukrepov,
– način izvedbe in ocenjevanje izvedenih ukrepov;
– aplikacija modela s proučitvijo in razvojem ustreznih orodji informacijske tehnologije ter izdelavo prototipa celovite informacijske rešitve.
Številka teme: 5.11.2.
Naslov teme: Avtomatizacija vaj na kibernetskem vadbišču MO (AKVMO)
Cilji:
– izdelava, namestitev in testiranje avtomatiziranih napadov znanih kibernetskih akterjev v kibernetsko vadbišče MO, na osnovi znanega načina delovanja akterjev in indikatorjev okužb;
– izdelava, namestitev in testiranje virtualnih naprav (VN) v kibernetsko vadbišče MO, za potrebe usposabljanj in kibernetskih vaj za javni ter privatni sektor. VN obsegajo tako informacijsko tehnologijo široke uporabe kot tudi informacijsko tehnologijo in strojno opremo, ki se uporablja v industriji in kritični infrastrukturi;
– izdelava in implementacija celotnega izdelka za izvedbo kibernetske vaje na kibernetskem vadbišču MO za potrebe nacionalne kritične infrastrukture in javnega sektorja. Izdelek obsega vsebinski scenarij vaje, tehnični scenarij, omrežje s pripadajočimi VN, avtomatizirane napade ter različna varnostna orodja za zaznavo, upravljanje in odpravljanje kibernetskih incidentov ter za poročanje. Avtomatski kibernetski napadi so oblikovani po aktualnih ranljivostih v kritični infrastrukturi;
– izvedba testne vaje in prenos znanja na upravljalce kibernetskega vadbišča MO.
Številka teme: 5.11.3.
Naslov teme: Modeliranje groženj in kibernetskih napadov na kibernetskem vadbišču MO (MKNMO)
Cilji:
– predlog procesa načrtovanja in priprave virtualnega okolja (kibernetskega vadbišča), procesov, sistemov in ljudi za izvedbo kibernetskih vaj;
– priprava vzorčnih scenarijev na kibernetskem vadbišču MO za potrebe testiranja obrambnih komunikacijsko-informacijskih sistemov, hibridnih vaj in usposabljanj z obrambnega področja, področja zaščite in reševanja, kritične infrastrukture in bistvenih storitev;
– priprava vzorčnih in tehnično vsebinskih scenarijev na kibernetskem vadbišču MO za izvedbo nacionalnih kibernetskih vaj;
– uporaba umetne inteligence v okviru načrtovanja in izvajanja scenarijev na kibernetskem vadbišču MO;
– predlogi uporabe in trženja kibernetskega vadbišča MO za potrebe javne uprave, raziskovalnih in razvojnih institucij ter za potrebe izobraževalnih ustanov in slovenske industrije.
Številka teme: 5.11.4.
Naslov teme: Uporaba umetne inteligence na področju obrambe ter sistema zaščite in reševanja (UIMO)
Cilji:
– analiza stanja, trendov in smernic umetne inteligence (UI) na obrambnem področju; analiza trenutnih raziskovalno razvojnih aktivnostih v NATO in EU ter možnosti sodelovanja Ministrstva za obrambo;
– oblikovanje uporabniških skupin v obrambnem sistemu in sistemu zaščite in reševanja za funkcionalno operativna področja v pristojnosti ministrstva;
– ozaveščanje odločevalcev in usposabljanje članov uporabniških skupin s področja UI;
– identifikacija možnosti uporabe UI v obrambnem sistemu in v sistemu zaščite in reševanja; priprava kataloga možnih področij uporabe UI na obrambnem področju ter na področju zaščite in reševanja s predlogom možnih tehničnih in implementacijskih rešitev;
– pilotna demonstracija uporabe UI na izbranem funkcionalno operativnem področju v pristojnosti ministrstva.
Tematski sklop 5.12.: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 5.12.1.
Naslov teme: Učinkovit postopek izdajanja in podaljševanja dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav
Cilji:
– proučitev pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje po posameznem namenu, način preverjanja izpolnjevanja pogojev, predložitev dokazov, obravnava prošnje/postopek odločanja;
– identifikacija administrativnih ovir;
– identifikacija zakonodajnih ovir ob upoštevanju določb EU zakonodaje;
– predlogi posodobitev.
Številka teme: 5.12.2.
Naslov teme: Preučitev tehnoloških in organizacijskih možnosti nadgradnje obstoječih obračunskih rešitev z centraliziranim obračunom zdravstvenih storitev
Cilji:
– pridobiti študijo, v kateri je pripravljena analiza obstoječega stanja in so preučene tehnološke in organizacijske možnosti uvedbe centraliziranega obračuna zdravstvenih storitev;
– pridobiti dokument, v katerem je pripravljena analiza obstoječega stanja, v katerem bodo pregledane obstoječe rešitve in tehnologije za pripravo in izvedbo obračuna zdravstvenih storitev v organizacijskem, vsebinskem in tehnološkem smislu;
– pridobiti dokument, v katerem bodo preučene možnosti prestavitve tehnologije za pripravo in izvedbo obračuna na centralno lokacijo z namenom manjše obremenitve lokalnih kliničnih sistemov;
– pridobiti dokument, v katerem bodo preučene možnosti modernizacije celotnega sistema obračuna zdravstvenih storitev v organizacijskem in vsebinskem smislu.
Številka teme: 5.12.3.
Naslov teme: Preučitev tehnoloških in organizacijskih možnosti uvedbe centraliziranega urnika zdravstvenih (so)delavcev z namenom zviševanja kakovosti podatkov pri e-Naročanju na zdravstvene storitve
Cilji:
– analizirati obstoječe stanje in potrebe zdravstvenih (so)delavcev in pacientov glede naročanja na zdravstvene storitve doma in v tujini;
– razviti in testirati podatkovni model centralnega urnika, ki bi omogočal učinkovito in transparentno upravljanje z razpoložljivimi termini in resursi;
– oceniti potencialne učinke, koristi in tveganja uvedbe centralnega urnika na kakovost podatkov pri e-Naročanju na zdravstvene storitve.
Številka teme: 5.12.4.
Naslov teme: Priprava metodologije za definiranje in učinkovito izvedbo ukrepov za zagotavljanje digitalne pismenosti uporabnikov v zdravstvu v najširšem smislu
Cilji:
– pridobitev klasifikacije digitaliziranih zdravstvenih rešitev za ustreznejše načrtovanje izobraževanj;
– pridobitev informacij o trenutnem stanju sposobnosti posameznih profilov uporabnikov digitaliziranih storitev v zdravstvu;
– kakovosten, vključujoč, učinkovit in trajnosten sistem izobraževanja za zdravstvene (so)delavce, paciente in zavarovance na področju digitaliziranih zdravstvenih storitev.
Številka teme: 5.12.5.
Naslov teme: Centralizacija informacijsko komunikacijske infrastrukture in upravljanja informacijske varnosti na področju zdravstva v Republiki Sloveniji
Cilji:
– določiti najprimernejši (centralni ali hibridni) model postavitve informacijsko komunikacijske infrastrukture na področju zdravstva.
– doseči centralno vodenje sistema upravljanja varovanja informacij za zagotavljanje celovite varnosti (zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij) v okviru predlaganega modela informacijsko komunikacijske infrastrukture v zdravstvu.
– opredeliti potrebe po kadrovskih virih in stroškovna ter terminska ocena izvedljivosti projekta
Številka teme: 5.12.6.
Naslov teme: Preučitev tehnoloških in organizacijskih možnosti uvedbe enotnega upravljanja s sredstvi, s poudarkom na dragi medicinski opremi javnih zdravstvenih zavodov
Cilji:
– pridobiti informacijo o obstoječem stanju na področju informacijskih rešitev za upravljanje s sredstvi, ki jih uporabljajo javni zdravstveni zavodi (predvsem bolnišnice), s poudarkom na upravljanju drage medicinske opreme – iz poslovnih knjig se osnovna sredstva spremljajo samo računovodsko, kako pa se nadzorujejo vzdrževalni stroški in načrtujejo nove investicije;
– pridobiti seznam skupnih potreb javnih zdravstvenih zavodov in Ministrstva za zdravje na področju upravljanja s sredstvi, s poudarkom na upravljanju drage medicinske opreme. Poenotiti pristope k obvladovanju sredstev;
– pridobiti osnutek tehničnih specifikacij za nakup enotne informacijske rešitve za upravljanje s sredstvi, s poudarkom na upravljanju drage medicinske opreme. Razpis za centralno rešitev bo v kasnejših fazah nujen;
– pridobiti osnutek posodobljenih navodil o vodenju evidence medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, predpisati enake postopke v skladu z dobro mednarodno prakso;
– pridobiti oceno potencialnih učinkov in koristi uvedbe enotnega upravljanja s sredstvi (angl. asset management) v javne zdravstvene zavode, kjer se načrtovano vzdržuje draga sredstva (draga medicinska oprema), ter primerno načrtuje nove investicije.
Številka teme: 5.12.7.
Naslov teme: Model upravljanja za hitro odkrivanje in upravljanje tveganj v javnih zdravstvenih zavodih
Cilji:
– izdelava modela ključnih KPI-jev za hitro odkrivanje poslovnih tveganj v JZZ;
– izdelava podatkovnega modela in karakteristik vmesnika za avtomatski zajem podatkov;
– izdelava metodologije za analizo ključnih KPI-jev in sodil za razvrščanje JZZ v različne kategorije tveganja;
– opredelitev ukrepov za upravljanje poslovnih tveganj v JZZ;
– priprava protokolov za implementacijo ukrepov za upravljanje poslovnih tveganj v JZZ;
– testna implementacija modela upravljanja za hitro odkrivanje in upravljanje poslovnih tveganj v izbranem JZZ.
Številka teme: 5.12.8.
Naslov teme: Primerjalne meritve digitalne zrelosti slovenskih občin
Cilji:
– izvedba analize stanja, ki bo omogočila boljši vpogled in oceno digitalnega napredka na področjih človeškega kapitala, povezljivosti, integracije digitalnih tehnologij ter digitalnih javnih storitev v slovenskih občinah;
– popis in poglobljena analiza podatkovnih zbirk, ki omogoča primerjalno spremljanje napredka na digitalnem področju v 212 slovenskih občinah. Popis temelji na dimenzijah in poddimenzijah, primerljivih z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Popis podatkovnih zbirk prednostno ovrednoti centralizirane, zaupanja vredne zbirke podatkov;
– priprava metodologije za izračun vrednosti digitalne zrelosti posamezne občine, ki bo zajemala vse relevantne dimenzije in poddimenzije digitalne preobrazbe;
– uskladitev predloga metodologije z občinami, ki bo zagotavljala prilagojenost in odražala realno stanje in potrebe lokalnih skupnosti;
– oblikovanje orodja za vsakoletni izračun vrednosti digitalne zrelosti posamezne občine in vseh občin skupaj za letno spremljanje učinkov ukrepov namenjenih digitalni preobrazbi lokalnih skupnosti.
Številka teme: 5.12.9.
Naslov teme: Razvoj koncepta sistema za enovito zaznavanje fizičnih sprememb v prostoru z umetno inteligenco in drugimi novimi tehnologijami
Cilji:
– pregled in analiza obstoječih konceptov zaznavanja sprememb v prostoru ter pregled tehničnih rešitev;
– analiza državnih sistemov na področju zaznavanja fizičnih sprememb v prostoru z umetno inteligenco in drugimi novimi tehnologijami v geoprostorsko razvitih državah, pregled dobrih praks in in analiza smeri razvoja;
– priprava koncepta sistema za enovito zaznavanje fizičnih sprememb v prostoru z umetno inteligenco in drugimi novimi tehnologijami na državnem nivoju za potrebe geodezije, prostora, inšpekcije, vod ipd.;
– priprava načrta implementacije sistema za enovito zaznavanje fizičnih sprememb v prostoru z umetno inteligenco in drugimi novimi tehnologijami.
Številka teme: 5.12.10.
Naslov teme: Priprava koncepta razvoja geoprostorskega digitalnega dvojčka Slovenije za potrebe kompleksnih prostorskih odločitev države
Cilji:
– pregled in analiza obstoječih sistemov geoprostorskega digitalnega dvojčka na nacionalni ravni (EU in širše);
– priprava nabora državnih podatkov, ki so na voljo in so primerni za uporabo v okolju digitalnega dvojčka: analiza trenutne situacije oziroma ustreznosti geodetske natančnosti geoprostorskih podatkov za uporabo v digitalnem dvojčku;
– priprava koncepta za vzpostavitev digitalnega dvojčka;
– priprava načrta vključitve umetne inteligence, različnih senzorjev in drugih sodobnih tehnologij v koncept državnega digitalnega dvojčka;
– priprava koncepta analiz podatkov v realnem času s pomočjo digitalnih dvojčkov, kot podpora učinkovitemu premišljenemu sprejemanju odločitev vladnim agencijam, politiki in posameznikom (načini izvajanja analiz, prikaz možnih posledic/rešitev, način podpore uporabnikom …);
– definicija možnega obsega podatkov in področij, ki bi se združevali v sistem.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 9.191.128,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja raziskovalnih projektov v EUR:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije | 4.595.564,00 |
Ministrstvo za notranje zadeve | 50.000,00 |
Ministrstvo za obrambo | 815.000,00 |
Ministrstvo za pravosodje | 15.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport | 231.200,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 65.000,00 |
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo | 648.500,00 |
Ministrstvo za naravne vire in prostor | 509.900,00 |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | 95.000,00 |
Ministrstvo za javno upravo | 11.664,00 |
Ministrstvo za zdravje | 664.000,00 |
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije | 330.000,00 |
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje | 170.000,00 |
Ministrstvo za kulturo | 214.100,00 |
Ministrstvo za digitalno preobrazbo | 380.000,00 |
Ministrstvo za solidarno prihodnost | 96.200,00 |
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija | 25.000,00 |
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj | 35.000,00 |
Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij | 10.000,00 |
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije | 100.000,00 |
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje | 20.000,00 |
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu | 92.500,00 |
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa | 17.500,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku o CRP in Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa, št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. in št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023, (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo projekta), Metodologiji, Metodologiji »CRP 2024« za izvedbo Javnega razpisa »CRP 2024« in v Usmeritvah Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa, razen če ni s tem javnim razpisom določeno drugače.
5.1. Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko javnega razpisa.
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti. Pogoj mora biti izpolnjen ob sklenitvi pogodbe o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
Vodja projekta mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARIS-ZOP-02-2023-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja projekta izpolnjuje pogoj za mladega doktorja, če je na dan zaključka javnega razpisa poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega doktorata (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2017 do zaključka javnega razpisa). Za vodje projekta ženskega spola se navedeno obdobje za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta.
V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2. Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.
5.3. Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje aplikativnih projektov oziroma z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje podoktorskih projektov, če vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za status podoktoranda, skladno s kriteriji za vodjo projekta. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Izpolnjevanje pogojev se preverja za raziskovalno vedo in raziskovalno področje po klasifikaciji ARIS, ki ga vodje projektov označijo v prijavnem obrazcu.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda – Pogoji za vodje aplikativnih projektov:
– Doseganje pogojev glede citiranosti in minimalnega števila točk iz znanstvenih objav, kot to določa 2. podpoglavje I. poglavja 1. člena kriterijev za vodjo projekta,
– A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A'' ≥ 50 ali osnovni pogoj,
– A' > 0.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V tabelah so za raziskovalne vede in posamezna raziskovalna področja (v nadaljnjem besedilu: vede/področja) navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni.
Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,50 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni naslednji:
Veda/področje | A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija | 0,40 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
2. Čisti citati
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija | 5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport | 15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija | 50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali | 100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija | 200 |
b. Za vodje projektov, ki imajo status mladega doktorja, je minimalno število čistih citatov, CI minimalni, naslednji:
Veda/področje | CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje | 1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo | 5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija | 10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika | 20 |
3. Drugi kvantitativni pogoji
A3 minimalni je enak 0.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:
– Izkazovanje vsaj ene znanstvene objave, določene v Metodologiji,
– A1> 0,
– A' > 0.
Vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za status podoktoranda, če po letu zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2021 do zaključka javnega razpisa). Če je podoktorand, to je raziskovalec, pri katerem so na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis potekla največ tri leta po letu zagovora njegovega prvega doktorata znanosti, izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, se čas po letu zagovora za vodje projekta ženskega spola za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta. Čas po letu zagovora se podaljša tudi v primeru dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno vedo oziroma področje, ki so določena v Metodologiji, pridobi in izračuna ARIS. ARIS bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah ARIS na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz Evidence RO, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 10. 2024 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija »CRP 2024«.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih raziskovalnih projektov posebej za ARIS in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem direktorju ARIS. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP ARIS posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in udeležencev CRP, direktor ARIS sprejme ugotovitveni Sklep o izboru raziskovalnih projektov.
ARIS na podlagi ugotovitvenega Sklepa o izboru raziskovalnih projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav raziskovalnih projektov.
8.2. Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Skladno z 41. členom ZZrID morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali (so)financerjih ter številko raziskovalnega projekta.
Prijavitelj mora po uvrstitvi prijave raziskovalnih projektov v (so)financiranje na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu o rezultatih izvedenega projekta.
9. Oddaja prijave
Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala ARIS Digital Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO, skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah, zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.
9.1. Oddaja prijave
Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2024 na spletnem portalu ARIS Digital Forms. Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta.
Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec raziskovalnega projekta nastopa gospodarska družba, skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 007-2/2024-1 z dne 7. 3. 2024, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-JR-Prijava-2024-DP.
9.2. Rok za oddajo prijave
Prijava mora biti oddana do vključno 11. 6. 2024 do 14. ure.
Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
10. Odpiranje prijav: komisija za odpiranje prijav bo 13. 6. 2024 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.
11. Popolnost prijav
Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2024.
13. Kraj, čas in način, na katerega zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.aris-rs.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletni strani ARIS http://www.aris-rs.si oziroma na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih ur.
Kontaktni elektronski naslov: razpis-CRP@aris-rs.si.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
