Vsebina Uradnega lista

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) na podlagi Zakona o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O), Zakona o kmetijstvu, ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23), Ustanovitvenega akta, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis SV 451/24 z dne 7. 6. 2024), Splošnih pogojev poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol., v nadaljevanju SPP), Pravilnika o dodeljevanju spodbud v kmetijskem in gozdarskem sektorju, sektorju ribištva in akvakulture ter na podeželju z dne 30. 1. 2024 ter 11. 6. 2024, Pravilnika o dodeljevanju spodbud za razvoj gospodarstva, lokalne infrastrukture in organizacij, ki izvajajo dejavnosti v javnem interesu z dne 11. 6. 2024, Poslovnega in finančnega načrta SRRS za leti 2024 in 2025, Zakona o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023) (v nadaljevanju Kmetijska uredba za skupinske izjeme), Uredbe Komisije EU št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« v kmetijskem sektorju (UL L št. L 352 z dne 24. 12. 2013), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU)1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L z dne 5. 10. 2023, str. 1) (v nadaljevanju Uredba »de minimis« v kmetijskem sektorju), Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023) (v nadaljevanju Uredba »de minimis« v gospodarstvu), Pogodbe št. 2330-23-000071 o dodelitvi sredstev za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 z dne 27. 8. 2023, kot upravljavec finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 objavlja

1. Uvodna določila

Finančni produkt AGRO FI mikro je mikroposojilo, ki je namenjeno majhnim kmetijam in mladim kmetom za naložbe v osnovna sredstva in za financiranje obratnih sredstev, pri čemer se mikroposojilo lahko odobri tudi le za nakup obratnih sredstev.

Namen finančnega produkta je olajšati financiranje tekočega poslovanja kmetijskih gospodarstev in razvoja predvsem majhnih kmetij.

Finančni produkt vsebuje elemente pomoči de minimis.

1.1 Višina in vir sredstev

Skupni razpisani znesek finančnega produkta AGRO FI mikro iz vira Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027, je 1.613.517 EUR, od tega predvidoma 1.326.167 EUR za ciljno skupino majhne kmetije in 287.350 EUR za ciljno skupino mladi kmeti.

SRRS lahko predvidena razpisana sredstva za posamezno ciljno skupino prilagaja glede na povpraševanje vlagateljev.

1.2 Namen in cilj javnega razpisa

Namen javnega razpisa je podpora ciljnim skupinam kmetijskih gospodarstev pri:

– izboljšanju likvidnosti oziroma tekočega poslovanja kmetijskih gospodarstev,

– doseganju večje tržne usmerjenosti in prisotnosti na trgu,

– izboljšanju konkurenčnosti oziroma zvišanja dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

– razvoju kmetijskih gospodarstev v povezavi s prehodom v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo,

– obnovi proizvodnega potenciala kmetijskih gospodarstev, prizadetih zaradi naravnih nesreč (poplava, zemeljski plaz, suša, pozeba in podobno).

Cilji javnega razpisa:

– ohranitev kmetijske proizvodnje,

– večja tržna usmerjenost oziroma prisotnost na trgu,

– večja stroškovna učinkovitost,

– prehod na trajnostne kmetijske prakse.

Finančni produkt AGRO FI mikro je namenjen majhnim kmetijam ter mladim kmetom na območju celotne Republike Slovenije, pri čemer imajo pri izboru prednost projekti, ki so usmerjeni v obnovo proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč.

Sredstva finančnega produkta so namenjena (so)financiranju projektov, s katerimi so doseženi cilji iz drugega odstavka tega podpoglavja.

1.3 Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja

Sestavni del javnega razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad, ki jih mora vlagatelj upoštevati.

Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja so:

– seznam prilog,

– merila za ocenjevanje,

– predloga za poslovno – finančno prilogo,

– vzorec posojilne pogodbe.

2. Razpisni pogoji

Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja, ob oddaji vloge, pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi oddajo vloge na javni razpis, preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev, se posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba o dodelitvi sredstev pa se odpravi.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu posojilne pogodbe, bo SRRS odstopil od posojilne pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.

2.1 Splošni pogoji

1. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v EUR.

2. Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.

3. V primeru dokazila v tujem jeziku je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila v slovenskem jeziku.

4. Projekt mora predstavljati zaključeno celoto in zagotavljati izvajanje procesa, ki je predmet projekta, takoj po datumu zaključka odobrenega projekta.

5. Sredstva se za isti projekt odobrijo praviloma enkrat.

6. Vlagatelj mora biti kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v Register kmetijskih gospodarstev.

7. Vlagatelj mora imeti za nakazilo mikroposojila odprt transakcijski račun na svoje ime v skladu s 35. členom ZKme-1.

8. Vlagatelj, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, mora imeti dejavnost, ki je v skladu z namenom podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.

9. Vlagatelj, ki je fizična oseba-nosilec kmetije, mora imeti kazalnik, ki opredeljuje kreditno sposobnost kmetijskega gospodarstva, večji od 1,00. Potrebna dokazila za izračun kreditne sposobnosti so:

a) Izpis iz centralnega kreditnega registra SISBON, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge.

b) Bančni izpis transakcijskega računa (z vidnim imenom in priimkom ter številko TR) in popis TR v excel datoteki z opisanimi nameni prilivov in pologov za obdobje zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge ter kopije morebitnih (posojilnih, leasing) pogodb in/ali stanj posojil pridobljenih s strani drugih posojilodajalcev, v kolikor obveznosti niso razvidne z izpiska iz SISBON-a ali SISBIZ-a.

c) Če vlagatelj hkrati opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji za katero ima odprt poslovni račun, tudi izpis SISBIZ, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev, razen v kolikor SRRS presodi, da je kreditno tveganje obvladljivo.

d) V kolikor vlagatelj pri izračunu kreditne sposobnosti uveljavlja tudi prihodke članov kmetije, mora tudi zanje priložiti vsa predhodno navedena dokazila kot so zahtevana za vlagatelja.

10. Vlagatelj, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, mora imeti ob oddaji vloge bonitetno oceno določeno na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si najmanj 5,00. K vlogi mora priložiti:

a) SISBIZ izpis, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev, razen v kolikor SRRS presodi, da je kreditno tveganje obvladljivo.

b) bonitetno oceno, ki ni starejša od enega meseca od datuma oddaje vloge, s strani Ebonitete.si, v kolikor ta ni razvidna iz aplikacije Ebonitete.si. Bonitetna ocena mora biti izdelana s strani Ebonitete.si, na podlagi potrjenih oddanih letnih poročil AJPES-u za preteklo poslovno leto z dokazilom o oddaji ter izjavo, da jih vlagatelj ne bo spreminjal, v kolikor ti še niso bili uradno objavljeni.

11. Vlagatelj, ki je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost in ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, mora imeti kreditno sposobnost večjo od 1,00. Potrebna dokazila za izračun kreditne sposobnosti so:

a) Izpis iz centralnega kreditnega registra SISBON, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge.

b) V kolikor ima vlagatelj odprt poslovni račun, tudi izpis SISBIZ, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. Iz izpiska SISBIZ-a mora biti tudi razvidno, da vlagatelj nima restrukturirane ali nedonosne izpostavljenosti (zamude nad 90 dni in/ali majhna verjetnost plačila), sicer vlagatelj ni upravičen do sredstev, razen v kolikor SRRS presodi, da je kreditno tveganje obvladljivo.

c) Bančni izpis transakcijskega računa (z vidnim imenom in priimkom ter številko TR) in popis TR v excel datoteki z opisanimi nameni prilivov in pologov za obdobje zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge ter kopije morebitnih (posojilnih, leasing) pogodb in/ali stanj posojil pridobljenih s strani drugih posojilodajalcev, v kolikor obveznosti niso razvidne z izpiska iz SISBON-a ali SISBIZ-a.

d) V kolikor vlagatelj pri izračunu kreditne sposobnosti uveljavlja tudi prihodke članov kmetije, mora tudi zanje priložiti vsa predhodno navedena dokazila kot so zahtevana za vlagatelja.

12. Pri obravnavi vloge vlagatelja, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (razen fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost in ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov), se izhaja iz zadnjih uradno objavljenih finančnih izkazov, ki so objavljeni na Ebonitete.si. V primeru obravnave vloge po finančnih izkazih iz oddanih potrjenih letnih poročil AJPES-u za preteklo poslovno leto, v kolikor ti še niso bili uradno objavljeni, mora vlagatelj na tej podlagi predložiti tudi bonitetno oceno s strani Ebonitete.si. V kolikor finančni izkazi niso razvidni iz Ebonitete.si, jih mora vlagatelj priložiti k vlogi. K vlogi je potrebno priložiti tudi finančne izkaze za poslovanje v tekočem koledarskem letu za mesece pred oddajo vloge, podpisane s strani vlagatelja.

13. Vlagatelj mora za projekt izkazati zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen mora vlagatelj priložiti ustrezna dokazila, skladno z opredelitvijo drugih virov v finančni konstrukciji.

14. Vlagatelj mora izkazati trg za lastne kmetijske proizvode oziroma lastne predelane kmetijske oziroma nekmetijske proizvode, kar je razvidno iz poslovne dokumentacije ali s predložitvijo veljavnih pogodb ali z razkritjem načrtovanih prihodkov od prodaje po kupcih ipd.

15. Vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).

16. V kolikor je vlagatelj pravni subjekt in je zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, mora imeti predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge. V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.

17. V kolikor je vlagatelj že prejemnik sredstev SRRS, na dan odpiranja vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo nad 30 dni.

18. Vlagatelj, ki je že prejemnik sredstev SRRS, vendar je SRRS zaradi nepravilnosti porabe javnih sredstev in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti odstopil od pogodbe, od odstopa pa še ni preteklo pet let, ni upravičen do spodbude.

19. Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja SRRS, ki znaša 172.700.446,76 EUR na dan 1. 6. 2024.

20. Vlagatelj ne sme biti dolžnik iz naslova evropskih in slovenskih javnih sredstev.

21. Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % lastniško povezana z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se šteje lastniški delež pravne ali fizične osebe ali povezanost preko funkcije direktorja oziroma predsednika.

22. Vlagatelj mora nameniti mikroposojilo za ohranitev oziroma krepitev lastne kmetijske dejavnosti oziroma lastne dopolnilne dejavnosti na kmetiji še najmanj tri koledarska leta po zaključku naložbe/projekta, kar se izkazuje s tem, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v RKG v treh zaporednih koledarskih letih po letu zaključka naložbe oziroma projekta.

23. Vlagatelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23).

24. Vlagatelj, razen mikro, malo in srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta, ne sme biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1). Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi.

25. Vlagatelj bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne dokumentacije, vezane na projekt, ter zagotavljati SRRS in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj o namenski uporabi sredstev še 5 let po odplačilu posojila.

26. Vlagatelj bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta. Nadzor se izvaja s strani SRRS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in/ali drugih domačih nadzornih institucij.

2.1.1. Posebni pogoji za izvedbo projekta

1. Projekt se mora izvesti v skladu z načelom »da se ne škoduje bistveno« (v nadaljnjem besedilu: DNSH) okoljskim ciljem Evropske unije iz 17. člena Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13).

2. Projekt mora biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi.

3. Če se projekt nanaša na vzpostavitev, posodobitev oziroma širitev kapacitet dopolnilne dejavnosti na kmetiji s področja predelave kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave, mora imeti vlagatelj dovoljenje za opravljanje take dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

4. Če projekt vključuje ureditev oziroma gradnjoobjekta, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom oziroma predložiti izjavo, da to ni potrebno.

5. Če projekt vključuje nakup opreme in vlagatelj nima lastninske, solastninske ali stavbne pravice na nepremičnini, v/na kateri se izvaja projekt, mora vlogi priložiti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu ali služnosti za celotno obdobje trajanja posojila ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v tej pogodbi. Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba v ureditev objekta, mora vlogi priložiti overjeno soglasje drugih solastnikov k naložbi za celotno obdobje trajanja posojila.

6. Če projekt vključuje nakup opreme, mora imeti objekt, v katerem bo postavljena ta oprema, veljavno uporabno dovoljenje, ali pravnomočno gradbeno dovoljenje (v kolikor je objekt v času izvedbe projekta še v gradnji). Dovoljenje vlagatelj priloži k vlogi.

7. Če gre za projekt, ki se nanaša na ureditev odvzemnega objekta, mora vlagatelj predložiti vodno soglasje.

8. Če gre za projekt, ki se nanaša na namakalni/oroševalni/protislanski sistem, mora vlagatelj predložiti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drugi akt o uvedbi namakanja.

9. Če se projekt nanaša na postavitev novega vinograda, mora vlagatelj predložiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte.

2.2 Pogoji dodelitve sredstev pomoči de minimis

Pri dodeljevanju mikroposojil se uporabita shemi de minimis:

– Za projekte primarne kmetijske proizvodnje se sredstva dodeljujejo po shemi de minimis št. KDM-001-5940117-2023 z dne 17. 3. 2023.

– Za projekte predelave kmetijskih proizvodov v kmetijske ali nekmetijske proizvode oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave ali predelave se sredstva dodeljujejo po shemi de minimis št. M001-5940117-2024 z dne 10. 6. 2024.

Vlagatelj v prijavi predlaga shemo za zaprošena sredstva.

Pomoč de minimis pri mikroposojilu predstavlja nižja obrestna mera od tržne in ostali posojilni pogoji.

Spodbude se ne dodeli za dejavnost, ki:

– je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

– daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega,

– katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.

Spodbude se ne dodelijo za dejavnosti v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

Vlagatelji morajo upoštevati sledeče pogoje:

– Kmetijski proizvod pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

– Predelava kmetijskih proizvodov pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo.

– Trženje kmetijskih proizvodov pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja s strani kmeta končnemu potrošniku se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih.

– Vlagatelj mora v vlogi opredeliti, ali je mikro, malo, srednje ali veliko podjetje.

– Vlagatelj ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.

– Pomoč de minimis se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi de minimis.

– Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije.

– Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.

– Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven še v drugih sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe »de minimis« v gospodarstvu, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu do zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu.

– Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo oziroma Uredbo 717/2014/EU do zgornje meje iz slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo.

– Skupni znesek pomoči de minimis za projekte primarne kmetijske proizvodnje, odobrenih enotnemu podjetju, ne sme presegati 25.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013, zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) št. 2023/2391 za pomoč »de minimis« v kmetijstvu. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredeli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.

– Skupni znesek pomoči de minimis za projekte predelave kmetijskih proizvodov oziroma trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave ali predelave, odobren enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831 za pomoč de minimis. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.

2.2.1 Upravičeni vlagatelji

Upravičeni vlagatelji so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za:

– majhno kmetijo;

– mladega kmeta, ki je lahko organiziran kot:

– fizična oseba – kmetija, ali

– fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, ali pravna oseba, registrirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C,18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23) kot enoosebna družba z omejeno odgovornostjo.

Majhna kmetija je kmetija v skladu z Zakonom o kmetijstvu (ZKme-1), ki je ob oddaji vloge na javni razpis vpisana v RKG in ima standardni prihodek v višini od vključno 4.000 evrov do vključno 11.999 evrov, kar je razvidno iz RKG.

Mladi kmet pomeni fizično ali pravno osebo, ki je ob oddaji vloge na javni razpis:

1. nosilec kmetijskega gospodarstva, kar je razvidno iz RKG; v primeru pravne osebe je to družbenik enoosebne gospodarske družbe, ki je hkrati tudi poslovodja te gospodarske družbe (kot nosilec kmetijskega gospodarstva je v RKG vpisana pravna oseba),

2. stara do vključno 40 let,

3. ima potrebno znanje in spretnosti. Kot potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti se štejejo najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

Za delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu se štejejo:

1. vsaj tri leta vključenosti v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmlS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072. Vlagatelj vlogi priloži kopijo obrazca M-1, ali

2. članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali

3. izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z:

– izjavo fizične osebe, ki je bila v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko predloži le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

– ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo predloži:

a) novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali

b) oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.

Vlagatelj izjavo priloži k vlogi.

2.2.2 Upravičena velikost vlagatelja

– Mikro, mala, srednja, velika

Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I k Kmetijski uredbi za skupinske izjeme. Vlagatelji morajo ob določanju velikosti podjetja upoštevati podatke glede na status podjetja (neodvisno, povezano, partnersko) ter računovodsko obdobje zajema teh podatkov. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb z upoštevanjem določil navedene priloge.

2.2.3 Upravičene dejavnosti

2.2.3.1 Primarna kmetijska proizvodnja:

Upravičene dejavnosti s področja primarne kmetijske proizvodnje so:

– 01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin,

– 01.2 Gojenje trajnih nasadov,

– 01.3 Razmnoževanje rastlin,

– 01.4 Živinoreja,

– 01.5 Mešano kmetijstvo,

– 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov.

2.2.3.2 Predelava kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave

Upravičene dejavnosti s področja predelave kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave so dejavnosti iz 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18 in 151/22).

Upravičene dejavnosti s področja trženja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave so dejavnosti iz 12. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18 in 151/22).

2.2.4 Upravičeno območje projektov

– Celotno območje Republike Slovenije.

2.2.5 Obdobje upravičenosti

Začetek projekta je lahko največ 6 mesecev pred oddajo vloge, pri čemer refundacija že plačanih obveznosti upravičenca ni možna.

2.2.6 Upravičeni stroški projektov

Mikroposojilo lahko krije do 100,00 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, vključno z davkom na dodano vrednost.

Upravičeni stroški projekta so:

– Opredmetena sredstva – nepremičnine, in sicer:

– nakup/gradnja/adaptacija objektov kmetijske dejavnosti,

– nakup in urejanje kmetijskih zemljišč (kot kmetijska zemljišča se štejejo tista zemljišča, ki so po namenski in dejanski rabi vsaj 80 % kmetijska zemljišča),

– Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, in sicer:

– nova in rabljena oprema (od 1. 1. 2022 naprej),

– novi in rabljeni delovni stroji (od 1. 1. 2022 naprej),

– biološka sredstva – večletni oziroma trajni nasadi ter

– osnovna čreda, vključno z rejnimi živalmi,

– Neopredmetena sredstva, in sicer:

– programska oprema, nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja,

– Stroški obratnih sredstev, in sicer:

– stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški materiala in blaga.

Podrobnejša navodila o stroških projektov, ki so lahko financirana s sredstvi tega finančnega produkta, so zapisana v Pravilniku o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si.

Mikroposojilo ni namenjeno poplačilu že obstoječih kreditov ali leasing pogodb upravičenca in refundaciji že plačanih obveznostih upravičenca.

Mikroposojilo se ne sme uporabiti za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev v primeru kombinacije FI z nepovratnimi sredstvi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, Strateškega načrta SKP 2023–2027 oziroma lokalnih skupnosti za pospeševanje in razvoj kmetijstva.

Mikroposojilo se za ciljno skupino mladih kmetov ne sme kombinirati s pavšalno podporo iz intervencije IRP24 podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz Strateškega načrta SKP 2023–2027 za iste upravičene stroške.

Neupravičeni stroški so:

1. naložbe oziroma stroški obratnih sredstev, ki niso namenjena za izvajanje dejavnosti/projekta končnega prejemnika oziroma so namenjena za osebno uporabo,

2. gradnja, rekonstrukcija ali nakup stanovanjskih prostorov,

3. gradnja, rekonstrukcija ali nakup poslovnih prostorov zaradi prodaje ali dajanja v najem,

4. nakup ali zakup motornih vozil, namenjenih za prevoz ljudi,

5. naložbe v vezano rejo in rejo v kletkah za vse vrste in kategorije rejnih živali,

6. naložbe v proizvodnjo bioetanola in biodizla,

7. naložbe v nepremičnine, na katerih se izvaja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje.

2.2.7 Višina zaprošenih sredstev in višina upravičenih stroškov

Najnižja zaprošena vrednost mikroposojila je 5.000 EUR, najvišja vrednost mikroposojila pa 25.000 EUR.

Upravičenec lahko v obdobju 2023–2027 prejme največ dve mikroposojili oziroma največ do skupne odobrene vrednosti 50.000 EUR.

Najnižja vrednost upravičenih stroškov projekta je 5.000 EUR.

2.2.8 Posojilni pogoji

1. Obrestna mera in drugi stroški za upravičenca

Obrestna mera znaša 0 % letno. Če se zaradi pravil o državni pomoči ali pomoči de minimis mikroposojila upravičencu ne more posredovati po obrestni meri 0 % letno, se višina (fiksne) obrestne mere zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, da se ne preseže dovoljenega praga pomoči de minimis.

SRRS ne zaračunava stroškov dodelitve, sklepanja in vodenja mikroposojila ter predčasnega vračila mikroposojila, zaračuna pa stroške spremembe posojilne pogodbe v skladu z veljavnim Tarifnim pravilnikom o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani SRRS https://www.srrs.si/predpisi/temeljni-notranji-akti/, v kolikor je razlog za spremembo posojilne pogodbe na strani upravičenca.

2. Doba vračanja

– Skupna doba vračanja posojila je najmanj 12 in največ 60 mesecev od datuma podpisa pogodbe.

– Moratorij na odplačilo glavnice posojila je lahko največ 12 mesecev.

– Glavnica mikroposojila se vrača mesečno.

– Skupna doba vračanja posojila ne sme presegati ekonomske dobe projekta.

– Upravičenec s podpisom posojilne pogodbe hkrati soglaša s prejemanjem e-računov.

2.2.9 Cilji projekta

Cilji projekta so za posamezno področje lahko:

Ukrep oziroma cilj	Kazalnik
ohranitev kmetijske proizvodnje, obnova proizvodnega potenciala zaradi naravnih nesreč	– ohranitev oziroma povečanje kmetijskih površin v uporabi (ha KZU-kmetijskih zemljišč v uporabi), – ohranitev oziroma povečanje staleža rejnih živali (GVŽ), – ohranitev oziroma povečanje števila čebeljih družin (št.).
izboljšanje likvidnosti, doseganje večje tržne usmerjenosti in konkurenčnosti	– povečanje prihodkov iz kmetijske dejavnosti (€), – povečanje prihodkov iz dopolnilne dejavnosti (€), – zmanjšanje stroški za kmetijsko dejavnost (€), – vzpostavitev nove prodajne poti (št.), – vključitev v shemo kakovosti (št.).
razvoj kmetijskih gospodarstev v povezavi s prehodom v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo	– zmanjšanje porabe sredstev za varstvo rastlin (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe mineralnih gnojil (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe fosilnih goriv (l/ha KZU), – zmanjšanje porabe energije (kWh), – zmanjšanje porabe vode (l/ha KZU), – povečanje površin kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem (ha), – povečanje površin kmetijskih zemljišč s kmetijsko – okoljskimi ukrepi (ha).

Vlagatelj se sam odloči, kateri izbrani cilj (ali več ciljev) v povezavi s projektom bo zasledoval ter mora izbrani cilj in kazalnike za začetno in končno stanje utemeljiti, da lahko SRRS navedene podatke tudi preveri. V primeru sklenitve posojilne pogodbe bo SRRS preverjal realizacijo izbranega cilja oziroma ciljev.

2.3 Pogoji zavarovanja

1. Upravičenec mora zavarovati mikroposojilo z 10 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic.

2.4 Pogoji za sklenitev posojilne pogodbe

1. Osnova za sklenitev posojilne pogodbe je odločba o odobritvi sredstev.

2. Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila.

3. Rok sklenitve posojilne pogodbe je do 60 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev.

4. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu posojilne pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve posojilne pogodbe.

2.5 Pogoji črpanja

1. Rok za črpanje mikroposojila je največ 2 meseca po zaključku projekta.

2. Črpanje sredstev je lahko v največ šestih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Predvidena mesečna dinamika črpanj se opredeli v posojilni pogodbi.

3. Refundacija že plačanih upravičenih stroškov ni dovoljena.

4. Celotno črpanje mikroposojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka.

5. Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj.

6. Mikroposojilo se porabi namensko za nastale upravičene stroške, v skladu s točko 2.2.6 Upravičeni stroški projektov.

7. Mikroposojilo ni namenjeno poplačilu že obstoječih kreditov ali leasing pogodb upravičenca in refundaciji že plačanih obveznostih upravičenca.

2.6 Pogoji spremljanja in zaključka projekta

1. Rok zaključka projekta se opredeli v odločbi o odobritvi sredstev in v posojilni pogodbi. Skrajni rok zaključka projekta po javnem razpisu je do 31. 12. 2026.

2. Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so izkazani cilji projekta.

3. Vlagatelj mora poročati v primeru naložbenega projekta v roku 3 mesecev po zaključku projekta ter SRRS posredovati poročilo v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta.

4. Poročilo ob zaključku projekta vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so bili določeni v odločbi o odobritvi mikroposojila in nato v pogodbi.

3. Vsebina in oddaja vloge

3.1 Vsebina vloge

Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:

– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, katero mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,

– poslovno dokumentacijo:

– vlagatelj mora predložiti Poslovno-finančno prilogo, izpolnjeno na predlogi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije oziroma EPO,

– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter so odvisne od prijavljenega projekta.

V kolikor želi vlagatelj pri ocenjevanju vloge pridobiti dodatne točke, mora k vlogi priložiti priloge, ki so v razpisni dokumentaciji – seznam prilog opredeljene kot neobvezne.

Varovanje osebnih podatkov, ki jih SRRS posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1) ter Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2 (Uradni list RS, št. 163/22). V zvezi s tem SRRS napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani SRRS na povezavi https://www.srrs.si/osebni-podatki/.

3.2 Oddaja vloge

1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, ki mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del EPO.

2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.

3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si s pripisom »Vprašanje – AGRO FI mikro«.

3.3 Rok za oddajo vloge

Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka, in sicer od 1. 7. 2024 do 31. 12. 2024 oziroma do porabe sredstev. Vloge ni možno oddati pred oziroma po razpisnem roku.

4. Obravnava vloge

4.1 Merila za ocenjevanje

1. Posamezna vloga lahko skupaj prejme 100 točk, po merilih:

– regionalni vidik,

– trajnostni vidik,

– finančna ocena.

2. Za odobritev mora vloga doseči najmanj 25 točk.

3. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije – Merila za ocenjevanje vlog.

4.2 Obravnava vloge

1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji SRRS.

2. SRRS lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.

3. Komisija za obravnavo vlog

1. Postopek javnega razpisa vodi Komisija za obravnavo vlog (v nadaljevanju Komisija), ki jo z odločbo imenuje direktor SRRS.

2. Pri obravnavi vloge lahko sodelujejo zunanji ocenjevalci in/ali strokovnjaki iz delovnega področja javnega razpisa, ki jih na podlagi soglasja direktorja SRRS k sodelovanju povabi Komisija.

3. Komisija o svojem delu vodi zapisnik.

4. Odpiranje vloge

1. Vloge, prispele na javni razpis, obravnava Komisija, ki ugotavlja popolnost vloge.

2. Odpiranje vlog se začne najkasneje 5. delovni dan po oddaji vloge.

3. Vloge se odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vloge, odpiranje poteka enkrat tedensko glede na datum dospelosti, do porabe sredstev.

4. Odpiranje vlog ni javno.

5. Poziv za dopolnitev vlog

1. Komisija vlagatelju nepopolne vloge najkasneje v roku 8 dni od odpiranja vloge posreduje poziv za dopolnitev vloge.

2. Komisija vlagatelju posreduje poziv za dopolnitev vloge preko spletne aplikacije.

3. Poziv za dopolnitev, posredovan preko spletne aplikacije, velja za vročenega, ko ga vlagatelj v spletni aplikaciji prevzame. Če vlagatelj poziva za dopolnitev v spletni aplikaciji ne prevzame, vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od datuma posredovanja poziva za dopolnitev.

6. Dopolnitev vloge

1. Vlagatelj mora dopolnitev vloge oddati preko aplikacije e-Rsklad ali izjemoma na elektronski naslov SRRS v roku 8 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi.

2. Ustrezno dopolnjene vloge se uvrstijo na seznam popolnih vlog na javni razpis glede na čas oddaje dopolnitev.

3. Vloga, ki v roku ni dopolnjena ali je neustrezno dopolnjena, se kot nepopolna zavrže.

7. Rezultat obravnave

1. Komisija opravi pregled in se opredeli glede popolnosti vlog.

2. Vloga mora ob oddaji obvezno vsebovati ustrezno izpolnjen elektronski prijavni obrazec in poslovno dokumentacijo, sicer se vloga zavrže kot nepopolna.

3. Vloga, ki ne ustreza razpisnim pogojem in/ali ne dosega minimalnega števila točk, se kot neutemeljena zavrne.

4. Popolna vloga bo ocenjena s strani ocenjevalcev na podlagi meril, ki so navedena v javnem razpisu in natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.

5. Ocenjene vloge se razvrsti glede na čas uvrstitve na seznam popolnih vlog..

6. V primeru porabe sredstev in v kolikor bosta dve ali več vlog istočasno popolni/e, bo imela prednost tista vloga, ki bo dosegla več točk.. V kolikor za zadnje uvrščeno vlogo po posameznem seznamu ne bo razpoložljivih sredstev v zaprošeni višini, bo Komisija predlagala odobritev sredstev v obsegu še razpoložljivih sredstev, ob predpostavki, da se vlagatelj strinja in zagotovi druge vire za zaprtje finančne konstrukcije projekta.

4.3 Obveščanje o izboru

1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev odloči direktor SRRS.

2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti v roku do 15 dni od ugotovitve neustreznosti/nepopolnosti/popolnosti vloge.

3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZSRR-2 zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.

Uradni list RS, št. 49/2024 z dne 14. 6. 2024