Št. 381-14/2024-3150-27 Ob-2957/24, Stran 2229
Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavlja naslednje
Javnega razpisa za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij (GOŠO6)
V Javnem razpisu za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij (GOŠO6) (Uradni list RS, št. 69/24, v nadaljnjem besedilu: javni razpis) se spremeni:
– drugi odstavek poglavja 2.3. Predmet javnega razpisa in območje izvajanja tako, da se po novem glasi:
»Bela lisa je za potrebe tega javnega razpisa določena kot gospodinjstvo, kjer v času objave tega javnega razpisa omrežje naslednje generacije, ki zagotavlja običajne razpoložljive hitrosti prenosa proti uporabniku 100 Mb/s, še ne obstaja, oziroma za njegovo gradnjo v naslednjih treh letih ne obstaja tržni interes oziroma se zanj ne izvajajo projekti, ki so že sofinancirani z javnimi sredstvi. Pri tem je običajna razpoložljiva hitrost prenosa tista, ki je dosegljiva 90 % časa dneva in se meri izven vršnih ur, v primeru FWBA dostopa pa tudi izven časa, ko omrežje deluje v energetsko varčnem načinu. Običajno razpoložljiva hitrost v primeru fiksnega širokopasovnega dostopa mora znašati vsaj 80 % maksimalne pritočne in odtočne hitrosti povezave. Običajno razpoložljiva hitrost v primeru FWBA dostopa ob uporabi namenske opreme nameščene na fiksni lokaciji končnega uporabnika mora znašati vsaj 50 % maksimalne pritočne in odtočne hitrosti povezave in jo lahko končni uporabnik izmeri z verodostojnim merilnikom hitrosti (npr. AKOS Test Net). V tem primeru se upoštevajo meritve izven vršnih ur. Vršna ura je čas statistično največje obremenitve fiksnega omrežja, ki traja največ dve uri in pol v določenem neprekinjenem obdobju dneva in jo operater opredelil glede na svoje omrežje.«
– sedmi odstavek poglavja 3. Potencialni prijavitelji tako, da se po novem glasi:
»Način dodeljevanja sredstev in omejitve pri dodelitvah javnih sredstev operaterjem so določeni v 11. in 12. členu Uredbe o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti (Uradni list RS, št. 24/24) v povezavi s 5. in 20. členom ZEKom-2 ter v skladu s priglašeno shemo Shema državne pomoči »Gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji – NOO« (št. priglasitve BE04-2632586-2024).«
– poglavje 12. Upravičeni stroški in način njihovega dokazovanja tako, da se po novem glasi: »V okviru tega javnega razpisa je upravičena naložba za gradnjo odprtega visokozmogljivega fiksnega širokopasovnega omrežja oziroma nadgradnjo obstoječega omrežja, ki bodo gospodinjstvom, ki so bele lise, ves čas omogočala zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev z običajno razpoložljivo hitrostjo prenosa najmanj 300 Mb/s v smeri proti uporabniku in vsaj 100 Mb/s v smeri od uporabnika na celotnem območju Republike Slovenije v redko poseljenem območju z gostoto prebivalcev pod 150 prebivalcev/km2 in/ali geografsko zahtevnem območju.
Upravičeni stroški, ki se sofinancirajo na podlagi tega javnega razpisa, so:
– nakup in gradnja širokopasovne infrastrukture:
1. stroški gradnje pasivne širokopasovne infrastrukture (hrbtenične in dostopovne);
2. stroški amortizacije;
3. stroški najema obstoječe infrastrukture drugega operaterja (hrbtenične in dostopovne);
4. stroški nakupa obstoječega omrežja;
5. stroški projektne in investicijske dokumentacije;
6. stroški nadomestil za stvarno služnost;
7. stroški gradbenega nadzora.
– nakup drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev za namen namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture ter dostopovnih omrežij naslednje generacije:
1. druga opredmetena osnovna sredstva,
2. neopredmetena osnovna sredstva.
Dodeljena sredstva za stroške gradnje se bodo izplačevala po gradbenih situacijah. Ob tem je treba pri gradnji voditi najmanj gradbeno knjigo in knjigo obračunskih izmer za izvedbo gradbenih del.
Obvezni prilogi VZI sta seznam stroškov in vsebinsko poročilo (Priloga 3 tega javnega razpisa).
Poleg obveznih prilog pa je treba k VZI priložiti še dokazila glede na vrsto stroškov, in sicer:
– nakup in gradnja širokopasovne infrastrukture:
1. Za stroške gradnje: potrjene gradbene situacije s strani pooblaščenega nadzornika gradnje, seznam s podatki o OPT za vsako gradbeno situacijo posebej, ki je potrjen s strani pooblaščenega nadzornika gradnje in potrdilo GURS, da je sporočil podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi novozgrajenih komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture in podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti teh novih omrežnih priključnih točk na fiksni lokaciji v skladu s 15. členom ZEKom-2; v primeru izvajanja s podizvajalcem: postopek izbora podizvajalca, sklenjeno pogodbo, račun, potrdilo o plačilu;
2. Za stroške amortizacije: izpis iz registra osnovnih sredstev za sofinancirana sredstva, ki se amortizirajo, metodologijo izračuna amortizacije za obdobje sofinanciranja projekta in načina obračunavanja, račun za osnovno sredstvo za katerega amortizacija se uveljavlja in izjavo s podpisom in žigom odgovorne osebe končnega prejemnika, da za nakup nepremičnin, opreme oziroma neopredmetenih osnovnih sredstev niso bila dodeljena javna nepovratna sredstva ali nepovratna sredstva Unije, ki bi pomenila podvajanje pomoči ter izpisi kontov iz poslovnih knjig upravičenca, ki to izkazujejo;
3. Za stroške najema: sklenjeno pogodbo, račun za najemnino in dokazilo o plačilu. Gre za najem in neodtujljivo, neomejeno in nepreklicno pravico do uporabe (IRU) posameznih delov oziroma celotne obstoječe infrastrukture ali omrežij za obdobje največ 20 let;
4. Za stroške nakupa obstoječega omrežja: sklenjeno pogodbo, račun in potrdilo o plačilu;
5. Za stroške projektne in investicijske dokumentacije: postopek izbora zunanjega izvajalca, sklenjeno pogodbo, račun, projektno in investicijsko dokumentacijo, potrdilo o plačilu;
6. Za stroške nadomestila za stvarno služnost: potrjen seznam pogodb o služnosti s strani pooblaščenega nadzornika gradnje, dokazilo o plačilu nadomestila za stvarno služnost;
7. Za stroške gradbenega nadzora: postopek izbora pooblaščenega nadzornika gradnje, sklenjeno pogodbo, račun, dokazilo o izvedbi nadzora in dokazilo o plačilu;
– nakup drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev za namen namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture ter dostopovnih omrežij naslednje generacije:
1. Za stroške drugih opredmetenih osnovnih sredstev: postopek izbora dobavitelja, sklenjeno pogodbo ali naročilnico, račun, dokazilo o dobavi in dokazilo o plačilu;
2. Za stroške neopredmetenih osnovnih sredstev: postopek izbora dobavitelja, sklenjeno pogodbo ali naročilnico, račun, dokazilo o dobavi in dokazilo o plačilu.
Postopek izbora izvajalca in pogodbe za posamezno vrsto stroškov se priložijo samo ob prvem uveljavljanju posamezne vrste stroška na vlogi za izplačilo. Dodatki k pogodbam za posamezno vrsto stroška pa ob naslednjem uveljavljanju tega stroška na vlogi za izplačilo.
Stroški projektiranja, dokumentacije in nadzora, ki so uvrščeni v kategorijo nakup in gradnja širokopasovne infrastrukture, v skupni višini ne smejo presegati 10 % skupnih upravičenih stroškov projekta.
Končni prejemnik lahko pouporablja svojo obstoječo infrastrukturo in aktivno opremo, ki jo že ima vgrajeno v omrežje, vendar za njuno uporabo ne bo upravičen do sofinanciranja.
Občine lahko dajejo na voljo svoje prostore za potrebe izgradnje funkcijskih lokacij. Pogoji, pod katerimi se le ti dajejo na voljo, so predmet dogovora med končnim prejemnikom in posamezno občino glede na njene ustaljene poslovne modele in pogoje. Najem teh prostorov ni upravičen strošek.
Stroški nadomestil za stvarno služnosti so upravičen strošek največ do višine 10 % skupnih upravičenih stroškov projekta.
DDV ni upravičen strošek.
Začetek upravičenosti stroškov je od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS.
Stroški, ki niso opredeljeni kot upravičeni, so neupravičeni stroški projekta in niso upravičeni do sofinanciranja.
Upravičeni stroški projekta morajo biti v skladu z določili tega javnega razpisa ter dodatnimi navodili in usmeritvami ministrstva.
Za upravičene stroške, ki presegajo višino na podlagi tega javnega razpisa dodeljenih sredstev sofinanciranja, in neupravičene stroške na projektu mora končni prejemnik zagotoviti lastne ali druge finančne vire.
Vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo vloge, nosi prijavitelj. Stroški priprave vloge niso predmet sofinanciranja tako za izbrane kot neizbrane prijavitelje na ta javni razpis.
Upravičeni stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V tem primeru lahko ministrstvo pogodbo odpove in zahteva vračilo že izplačanega zneska financiranja z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun končni prejemnik do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno oziroma neupravičeno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije. V vsakem primeru je treba ustrezni znesek financiranja vrniti. Končnemu prejemniku se bo vrednost financiranja po pogodbi znižala za vrednost vrnjenih zneskov iz naslova dvojnega uveljavljanja stroškov in izdatkov oziroma iz naslova preseganja maksimalne dovoljene stopnje financiranja projekta.
Končni prejemnik mora na ločenem stroškovnem mestu evidentirati vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na projekt.
Če ministrstvo ugotovi, da je bil predmet javnega razpisa zaključen že pred izdajo sklepa o izboru, ministrstvo odstopi od pogodbe, končni prejemnik pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 dni od prejema pisnega poziva ministrstva, povečana za zakonite zamudne obresti od dneva nakazila na TRR končnega prejemnika do dneva nakazila v dobro proračuna Republike Slovenije.
Vsi končni prejemniki po tem javnem razpisu so v fazi izvajanja projekta dolžni spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot je to navedeno v poglavju 4. Pogoji in zahteve za kandidiranje na javnem razpisu.
V postopku potrjevanja vseh vrst upravičenih stroškov se preverja skladnost z nacionalno zakonodajo in s pravnimi podlagami skupnosti, ki urejajo področje javnega financiranja in NOO.
Z namenom spoštovanja navedenih temeljnih načel javnega naročanja ter njihove smiselne uporabe izvede končni prejemnik povpraševanje na trgu na naslednji način:
– postopek povpraševanja izvede in pridobi vsaj tri ponudbe, v primeru manjšega števila pridobljenih ponudb se predloži utemeljitev z dokazili ali
– postopek povpraševanja izvede po svojih internih navodilih, kadar so le-ta enaka ali strožja od določb glede izbora zunanjih izvajalcev tega javnega razpisa.
Za zagotovitev ustrezne revizijske sledi iz prejšnjega odstavka končni prejemnik izkaže postopek preverjanja cen na trgu z dokazili.
Končni prejemnik mora pri izbiri (pod)izvajalca/dobavitelja upoštevati, da so pozvani ponudniki usposobljeni/registrirani za izvedbo/dobavo predmeta naročila.
Opis izvedenega postopka: navesti je potrebno, na kakšen način je bilo povpraševanje izvedeno (posredovanje povpraševanja, kopija fizične ali elektronske pošte itd.) ter pri katerih relevantnih ponudnikih se je povpraševanje izvedlo, kateri ponudnik je ponudbo dejansko oddal, izbrana ponudba ter pojasnilo izbora. Potrebno je navesti tudi kriterije za izbor.
Za namen administrativnih preverjanj končni prejemniki ob oddaji VZI z obveznima prilogama predložijo tudi dokazila, po posameznih kategorijah in vrstah stroškov:
– dokazila o upravičenosti stroška: dokazila so verodostojne listine (npr. pogodbe, dokazila o opravljenem postopku izbora zunanjih izvajalcev in druge podlage za izstavitev računa);
– dokazila o opravljeni storitvi ali dobavi blaga (npr. gradbena situacija, prevzemni zapisnik, gradbena knjiga, knjiga obračunskih izmer, seznam OPT s strani pooblaščenega nadzornika gradnje, projektna dokumentacija itd.);
– računi ali eRačuni oziroma verodostojne knjigovodske listine;
– dokazila o plačilu (izjeme so določene v vsakokratnem veljavnem ZIPRS);
– izpis ločenega stroškovnega mesta ali računovodske kode za projekt;
– končno poročilo o izvedbi projekta ob oddaji zadnjega VZI.
Zahtevana dokazila po vrstah stroškov so podrobneje opredeljena v Pogodbi o sofinanciranju in Navodilih izvajalcem projekta.
Preostala zahtevana dokazila mora končni prejemnik predložiti na poziv ministrstva oziroma v primeru izvedbe preverjanj na kraju samem.
Za namene administrativnih preverjanj se lahko smiselno zahtevajo tudi dodatna dokazila o upravičenosti stroškov, ki jih uveljavlja končni prejemnik.
Dokazovanje upravičenosti stroškov oziroma izdatkov je dolžnost končnega prejemnika.
V skladu s pravili zakonodaje s področja javnih financ in v skladu z vsakokratnim veljavnim Priročnikom o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/, se financiranje projektov izvaja za upravičene stroške. Izbrani prijavitelj bo na ministrstvo preko Uprave za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) izdal t. i. Zahtevek, ki bo nadomestil e-Račun. V okviru Zahtevka bo lahko po vrstah upravičenih stroškov vnesel več zneskov npr. znesek računa za gradnje (po situaciji), znesek računa nakupa opreme itd. Vsi zneski bodo morali biti brez DDV. Zraven bo treba priložiti izpolnjen VZI z obveznima prilogama: seznamom stroškov in vsebinskim poročilom. Ostale priloge (npr. gradbena situacija, plačilo računa zunanjemu izvajalcu, prevzemni zapisnik itd.) bodo poslali na gp.mdp@gov.si s sklicem na pogodbo in Zahtevek na katerega se bodo nanašale priloge in bodo zavedene v informacijski sistem ministrstva. Postopek bo potekal v skladu s shemo 15 Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Vzorci VZI in obveznih prilog so v Prilogi 3 tega javnega razpisa. Skrbnik pogodbe na strani ministrstva bo po prejemu Zahtevka in vseh prilog izvedel administrativno preverjanje.
eRačun je račun, ki ga izdajatelj računa za dobavljeno blago ali izvedene storitve izda svojemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elektronski obliki in enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki. Izdajatelj eRačuna mora biti vpisan v register izdajateljev eRačunov.
Po zaključku projekta bodo končni prejemniki lastniki infrastrukture, ki je sofinancirana po tem javnem razpisu. Končni prejemniki lahko sistem, za vzpostavitev katerega so prejeli javna sredstva v skladu s tem javnim razpisom, uporabljajo samo za namene, opredeljene v tem javnem razpisu.«
– poglavje 20.1. Osebni podatki, ki se obdelujejo z namenom izvedbe javnega razpisa tako, da se po novem glasi:
»Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP)) in ZVOP-2 (Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22), ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/555-58-00, elektronski naslov: gp.mdp@gov.si.
Kontakt pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:
– elektronski naslov: dpo.mdp@gov.si;
– pooblaščena oseba: Jan Jakil.
Pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov:
– Prijavitelji zbirajo in obdelujejo osebne podatke iz tega pogodbenega razmerja, ki je pravna podlaga za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov s strani nosilcev gospodinjstev in lastnikov nepremičnin v skladu s členom b/1/6/ Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Namen obdelave osebnih podatkov:
– izvedba javnega razpisa,
– vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju,
– izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi),
– učinkovito delovanje informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Osebni podatki se pridobijo neposredno od prijavitelja, ki jih mora zagotoviti, če želi sodelovati v postopku javnega razpisa.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo osebnih podatkov ne bo posredovalo tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojnim nadzornim organom.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo osebnih podatkov ne bo prenašalo v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
Osebne podatke hranimo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14).
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
– dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
– izbris osebnih podatkov (pravica do pozabe), kadar so izpolnjene predpostavke iz 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in
– omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Ministrstvo ne izvaja avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si, tel. 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.«
– poglavje 20.2. Osebni podatki, ki se obdelujejo za namene končne določitve gradnje odprtih širokopasovnih omrežij tako, da se po novem glasi:
»Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, torej Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-2, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
Upravljavec zbirke osebnih podatkov:
a) Izbrani prijavitelj – v delu obdelave podatkov, ki so potrebni za njegov del nalog (zbiranje podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se bo oziroma ne bo gradilo odprto širokopasovno omrežje naslednje generacije).
b) Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/555-58-00, elektronski naslov: gp.mdp@gov.si – v delu prejema zbirke podatkov o lastnikih nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki so bele lise in na katerih se je gradilo – za namene preverjanja ustreznosti izvedbe.
Izbrani prijavitelj je upravljavec zbirke na podlagi (b) točke prvega odstavka Člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Kontakt pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov:
a) pri izbranem prijavitelju:
– izbrani prijavitelj navede kontakt skrbnika v okviru javnega razpisa
b) na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:
– elektronski naslov: dpo.mdp@gov.si;
– pooblaščena oseba: Jan Jakil.
Namen obdelave osebnih podatkov:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj mora voditi seznam vseh lastnikov nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, za katera bi moral graditi, pri tem mora razpolagati tudi s podatki o tem, ali morda lastniki nepremičnin, na katerih so gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis s posameznega sklopa, ne želijo širokopasovnih omrežnih priključnih točk oziroma ne dovolijo izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije s pripadajočo izjavo. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Pri tem prijavitelj ustvari dve zbirki osebnih podatkov, in sicer:
1) zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da omrežno priključno točko želijo;
2) zbirko lastnikov nepremičnin, ki podajo izjavo, da omrežne priključne točke ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo.
Zbirki vsebujeta smiselno enake podatke različnih končnih uporabnikov in zanju veljajo enaka pravila varstva osebnih podatkov.
2) Ministrstvo za digitalno preobrazbo:
– Ministrstvo mora preveriti ustreznost seznama vseh gospodinjstev, za katera bi moral izbrani prijavitelj graditi, saj mora preveriti podatke o tem, ali lastniki nepremičnin, na katerih so posamezna gospodinjstva, ki jih je izbrani prijavitelj določil v svoji vlogi in so na seznamu belih lis posameznega sklopa, niso želeli širokopasovne omrežne priključne točke oziroma niso dovolili izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije, kar bo izvedlo s preverjanjem pripadajoče izjave. Podatek je podlaga za naknadno določitev ustreznosti izvedbe gradnje in podlage za plačilo.
Podatki o lastnikih nepremičnin se pridobijo iz uradnih evidenc.
Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov:
Izbrani prijavitelj bo evidenco lastnikov nepremičnin, ki so podali izjavo, da omrežne priključne točke ne želijo oziroma gradnje ne dovolijo, skupaj z seznamom nepremičnin, na katerih je gradil, posredoval ministrstvu. Niti izbrani ponudnik, niti ministrstvo osebnih podatkov ne bosta posredovala tretjim osebam, razen drugim državnim organom zaradi izpolnitve obveznosti in ostalim pristojni nadzorni organi.
Izbrani ponudnik in ministrstvo osebnih podatkov ne bosta prenašala v tretje države ali v mednarodno organizacijo.
Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja:
1) Izbrani prijavitelj:
– izbrani prijavitelj hrani evidenco do izvedenega plačila oziroma zaključka postopkov v zvezi z izvedbo plačil.
2) Ministrstvo za digitalno preobrazbo:
– podatke se hrani za čas trajanja pogodbe, po tem pa v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14).
Informacije o obstoju pravic posameznika:
Posameznik ima pravico, da od upravljavca zahteva:
1) dostop do osebnih podatkov, v skladu s 15. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
2) popravek osebnih podatkov, v skladu s 16. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov,
3) izbrisa osebnih podatkov (pravica do pozabe) ne more zahtevati pred potekom namena njihovega hranjenja in
4) omejitev obdelave, kadar so izpolnjene predpostavke iz 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Upravljavec (skrbnik zbirke osebnih podatkov) je dolžan vsakemu uporabniku, ki so mu bili osebni podatki razkriti, sporočiti vse popravke ali izbrise osebnih podatkov ali omejitve obdelave, pod pogoji 19. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Posameznik lahko svoje pravice iz te točke zahteva pri skrbniku zbirke osebnih podatkov. Če s svojo zahtevo za varstvo podatkov ni uspešen, se lahko obrne na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in elektronski naslov.
Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:
Izbrani prijavitelj ali ministrstvo ne izvajata avtomatiziranega odločanja na podlagi profiliranja z osebnimi podatki.
Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:
Pritožbo lahko podate Informacijskemu pooblaščencu, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si, tel. 01/230-97-30, spletna stran: www.ip-rs.si.«
Vsa ostala določila javnega razpisa ostanejo nespremenjena in v veljavi.
Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo
