Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
V Uredbi o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23, 113/23, 2/24, 30/24 in 83/24) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje, okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023−2027), ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), za izvajanje:
1. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1448 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
2. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1962 z dne 18. julija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2289 glede predstavitve vsebine strateških načrtov SKP v zvezi s standardoma DKOP 7 in 8 ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1475 glede zagotavljanja nekaterih podatkov za namene spremljanja in vrednotenja s strani držav članic (UL L št. 2024/1962 z dne 19. 7. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
3. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L št. 2023/2141 z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
4. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 2024/1235 z dne 26. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2202 z dne 4. septembra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1173 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L 2024/2202 z dne 5. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU).«.
V 2. členu se v 2. točki pod b) tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre pri trajnem travinju za izjeme, določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in v uredbi, ki ureja pogojenost, ali kadar gre za trajno travinje, na katerem se izvajajo aktivnosti na podlagi uredbe, ki ureja izvajanje intervencije testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ali pa se na podlagi ciljev Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 izvajajo naravovarstveni ukrepi, ki niso financirani iz SKP, ter so vključeni v pogodbeno ali skrbniško varstvo naravnih vrednot oziroma v znanstvene in strokovne raziskave ali projekte in za katere so z upravljavci površin sklenjeni pisni dogovori oziroma pogodbe s področja ohranjanja narave;«.
V 4. točki se v prvem stavku črta besedilo »ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi 2021/2115/EU«.
V 7. točki pod b) se besedilo »in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost,« nadomesti z besedilom »in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za namen sheme SOPO INP 8.12 neproizvodne površine in elementi,«.
V 9. točki se pika nadomesti s podpičjem in doda nova, 10. točka, ki se glasi:
»10. mejica je vsaj 10 metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka, njena površina obsega vsaj 25 m2 in je strnjena, samostojna, neprekinjena linija ter pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene. Lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi.«.
V 5. členu se za 14. točko doda nova 15. točka, ki se glasi:
»15. podporo za shemo neproizvodne površine in elementi– NPE iz 34.a člena te uredbe;«.
Dosedanje 15. do 18. točka postanejo 16. do 19. točka.
V dosedanji 19. točki, ki postane 20. točka, se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova, 21. točka, ki se glasi:
»21. vezano dohodkovno podporo za zelenjavo iz 42.a člena te uredbe.«.
V 6. členu se v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »prijavi na zbirni vlogi najmanj 1 ha upravičenih hektarjev površin kmetijskega gospodarstva« nadomesti z besedilom »ima ugotovljeno upravičeno površino kmetijskega gospodarstva najmanj 1 ha«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o številu govedi, drobnice in prašičev, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG), Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) oziroma Centralnega registra prašičev (v nadaljevanju: CRPŠ) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Pri tem se v primeru kmečke reje prašičev za katere velja izjema za nekomercialne obrate iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, pri določitvi števila prašičev na dan 1. februar in na štiri reprezentativne datume upošteva pavšalna prisotnost za posameznega prašiča 90 dni. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev agencija prevzame iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar tekočega leta. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za perutnino, ki se redi v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali. Natančnejši izračun obtežbe je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.«.
V osmem odstavku se črtata vejica in besedilo »ki je sestavni del«.
V trinajstem odstavku pod a) se besedilo »15. julija« nadomesti z besedilom »1. avgusta«.
Pod b) se besedilo »1. septembra« nadomesti z besedilom »15. septembra«.
V šestnajstem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri tem se upošteva stanje prijave zahtevkov na geoprostorskem obrazcu na dan 15. november, ki je zadnji dan za spremembe in umike določenih zahtevkov.«.
V 7. členu se v tretjem odstavku besedilo »na geoprostorskem obrazcu na dan, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencije kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge« nadomesti z besedilom »na geoprostorskem obrazcu na dan 15. november, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike določenih zahtevkov«.
V 9. členu se v prvem odstavku besedilo »Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsak upravičeni hektar iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva« nadomesti z besedilom »Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsako ugotovljeno upravičeno površino iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki jo je nosilec kmetijskega gospodarstva«.
V drugem odstavku se besedilo »Ugotovljena površina upravičenih hektarjev kmetijskega gospodarstva« nadomesti z besedilom »Ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva«.
V 11. členu se v prvem odstavku besedilo »na upravičeni hektar« nadomesti z besedilom »za ugotovljeno upravičeno površino«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri tem se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upošteva ugotovljena upravičena površina nosilca kmetijskega gospodarstva pri dohodkovni podpori za trajnostnost, ki ni podvržena upravnim sankcijam iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Ne glede na prejšnji stavek se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upošteva tudi ugotovljena upravičena površina podvržena upravnim sankcijam, vendar le v primeru, če meja 8,2 ha ni izpolnjena s površino brez upravnih sankcij.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prijava upravičenih hektarjev in velikost površine)
(1) Za sheme iz 23. člena te uredbe se upošteva ugotovljena upravičena površina, ki jo je nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavljal v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisana v RKG na dan, določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2) Najmanjša površina kmetijske parcele, določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge za izvajanje posamezne sheme v okviru intervencije SOPO, je 0,1 ha, na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v posamezno shemo v okviru intervencije SOPO vključenih najmanj 0,3 ha ugotovljene upravičene površine, razen za shemo iz 8. točke in kmetijsko prakso NPE_VAR iz 12. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v shemo ali kmetijsko prakso vključenih najmanj 0,1 ha ugotovljenih upravičenih površin ter za kmetijski praksi NPE_VZD in NPE_NOVA iz 12. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v prakso vključenih najmanj 25 m2.«.
V 17. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi »(zavržba zahtevka)«.
V prvem in drugem odstavku se beseda »zavrne« nadomesti z besedo »zavrže«.
V 18. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– njivske površine za sheme iz 5., 6.,7. in 12. točke 23. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se evidenca za kmetijsko prakso vzpostavitev novih krajinskih značilnosti iz 12. točke 23. člena te uredbe ne vodi;«.
V 20. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi »(grafične evidence in območja)«.
V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. evidenca šotišč, v okviru DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost;«.
Za 6. točko se dodajo nove 7., 8., 9. in 10. točka, ki se glasijo:
»7. varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih;
8. varovalni pasovi za osuševalne jarke širše od dveh metrov;
9. območja evidence krajinskih značilnosti – SOPO vzdrževanje mejic;
10. območje krajinskih značilnosti – SOPO vzpostavitev novih mejic.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu predloži Direkcija Republike Slovenije za vode. Varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih iz 7. točke prvega odstavka tega člena se vzpostavijo tako, da se na podlagi prevzetih podatkov Direkcije Republike Slovenije za vode o vodnih zemljiščih grafično prikaže pas pet metrov od meje brega za vode II. reda in petnajst metrov od meje brega za vode I. reda, opisan v pravilniku, ki določa podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda. Varovalni pasovi za osuševalne jarke, širše od dveh metrov, iz 8. točke prvega odstavka tega člena pa se vzpostavijo tako, da se na prevzetih podatkih Direkcija Republike Slovenije za vode o osuševalnih jarkih, širših od dveh metrov, prikaže pas tri metre od meje brega osuševalnega pasu.«.
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Evidenco iz 9. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na način, da iz obstoječe evidence krajinskih značilnosti upošteva le mejice in le območja, kjer se ne izvaja operacija BK10 Ohranjanje mejice iz uredbe, ki ureja kmetijsko okoljska in podnebna plačila.
(10) Območja izvajanja kmetijske prakse vzpostavitev novih krajinskih značilnosti iz 10. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na podlagi obstoječih območjih KRZ v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi. Pri tem se za območje upoštevajo posamična območja znotraj evidence KRZ, kjer je razmerje med površinami neproduktivnimi z vidika kmetijstva ter intenzivno kmetijsko rabo slabše z vidika neproduktivnih površin. Izračunan koeficient je razmerje med krajinskimi značilnostmi in površinami z drugo olesenelo vegetacijo ter intenzivno kmetijsko rabo, pri čemer je druga olesenela vegetacija obtežena z določenim faktorjem. Hkrati se ne glede na razmerje iz prejšnjega stavka v območje upoštevajo vsa območja iz Programa upravljanja Natura 2000 (PUN), za katera je navedeno, da se bodo tam izvajale neproizvodne naložbe na delih habitata vrst, kjer je vzpostavitev mejic potrebna in strokovno utemeljena.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Šteje se, da je celotni GERK del območja evidenc iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, kadar je v celoti na območju iz evidenc iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena. Če je GERK le delno na območju iz evidence iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena, se nadalje preveri, ali je na območju s površino vsaj 10 ar. Če GERK izpolnjuje ta pogoj, se celotni GERK šteje kot del območja evidenc. V nasprotnem primeru se celotni GERK obravnava kot območje zunaj evidence.«.
Dosedanji deseti odstavek, ki postane dvanajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Pri navajanju površin iz evidence VVO_I_DR ter območij iz 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in evidence VVO_I_DR vsaj 1 ar.«.
Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Za KRZ, ki je vpisan na podlagi evidence iz 9. točke prvega odstavka tega člena oziroma znotraj območja iz 10. točke prvega odstavka tega člena se upošteva površina vrisanega KRZ.«.
Dosedanji enajsti odstavek, ki postane štirinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(14) Vpogled v evidence oziroma območja iz prvega odstavka tega člena je mogoč na osrednjem spletnem mestu državne uprave.«.
Dosedanji dvanajsti odstavek postane petnajsti odstavek.
V 21. členu se besedilo »ki predstavljajo bistveni element za izvajanje posamezne sheme SOPO, nosilec kmetijskega gospodarstva za celotno površino ni upravičen do plačila za to shemo, razen v primerih, ki so določeni s katalogom upravnih sankcij, ki je v Prilogi 10, ki je sestavni te uredbe.« nadomesti z besedilom »ki so podlaga za izvajanje določene sheme iz te uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za zadevno shemo za celotno prijavljeno površino GERK, razen v primerih sheme NIZI, kjer so upravne sankcije določene s katalogom upravnih sankcij, ki je kot Priloga 10 sestavni del te uredbe.«.
V 22. členu se v petem odstavku besedilo »1., 2. in 5. točke« nadomesti z besedilom »1., 2., 5. točke in za kmetijski praksi NPE_PRAHA ter NPE_VAR iz 12. točke«.
V 23. členu se v 11. točki pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 12. točka, ki se glasi:
»12. INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE.«.
V 24. členu se v sedmem odstavku drugi in tretji stavek spremenita tako, da se glasita:
»Za GERK se upošteva, da je v celoti na območju evidence iz prejšnjega stavka, če je na območju v celoti ali s površino vsaj 10 ar. V nasprotnem primeru se celotni GERK obravnava kot območje zunaj evidence in se na njem izvaja shema EKST.«.
V 25. členu se peti odstavek črta.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za izvajanje prve alineje tretjega odstavka tega člena se za GERK, ki je na obeh območjih in hkrati z vsaj 10 ar na območju TRT – maksimalna dvakratna raba, šteje, da je v celoti na območju TRT – maksimalna dvakratna raba travinja.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za izvajanje druge alineje tretjega odstavka tega člena se za GERK, ki je na območjih iz prve alineje tretjega odstavka tega člena in hkrati z vsaj 10 ar na območju TRT – Natura 2000, šteje, da je v celoti na območju TRT – Natura 2000.«.
Dosedanji osmi do trinajsti odstavek postanejo sedmi do dvanajsti odstavek.
V 26. členu se v četrtem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek, za shemo NIZI, v letu zahtevka tekoča organska gnojila vsaj enkrat uporabiti po sistemu NIZI oziroma jih vedno uporabiti po sistemu NIZI.«
V šestem odstavku se peti stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek za shemo NIZI, v letu zahtevka tekoča organska gnojila vsaj enkrat uporabiti po sistemu NIZI oziroma jih vedno uporabiti po sistemu NIZI oziroma, v primeru uporabe gnoja, gnoj vedno zadelati v tla najpozneje 24 ur po nanosu.«.
V sedmem odstavku se v prvi in drugi alineji besedilo »z 10 ar ali več« nadomesti z besedilom »v celoti ali z vsaj 10 ar«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Shema NIZI se ne izvaja na območju VVO_I_DR in območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.«.
V dvanajstem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Ta podatek agencija pridobi iz obrazca za oddajo in prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta iz uredbe, ki ureja pogojenost.«.
V trinajstem odstavku se za piko doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Če nosilec za nanos tekočih organskih gnojil uporablja tekoči ostanek proizvodnje bioplina,digestat ali bioplinsko gnojevko, kot sta opredeljena v uredbi, ki določa varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in sta proizvedena na njegovi kmetiji z lastno bioplinarno, mora agenciji do 30. novembra tekočega leta poslati izpolnjen obrazec »Uporaba digestata ali bioplinske gnojevke, proizvedene na kmetiji z lastno bioplinarno za shemo NIZI«, ki je kot Priloga 9a sestavni del te uredbe.«.
Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(14) Na kmetijskem gospodarstvu mora biti ustrezna mehanizacija ali shranjeni račun izvajalca za opravljeno strojno storitev za tekoče leto ali shranjena izjava izvajalca za tekoče leto, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca).«.
V 27. členu se v šestem odstavku besedilo »do 30. novembra« nadomesti z besedilom »do 1. oktobra«.
V enajstem odstavku se besedilo »naslednjega člena« nadomesti z besedilom »tega člena«.
Petnajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(15) Kmetijska praksa INHIBIT se ne izvaja na območju VVO_I_DR in območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.«.
V 28. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP (v nadaljnjem besedilu: shema NPP) so za leti 2023 in 2024 okvirna finančna sredstva 3.083.478,40 eura, za leto 2025 2.313.827,94 eura, za leto 2026 1.938.118,02 eura in za leto 2027 1.724.328,90 eura.«.
V šestem odstavku se v tretji alineji besedilo »je dovoljena po 15. oktobru tekočega leta« nadomesti z besedilom »ni dovoljena med vključno 15. avgustom in vključno 15. oktobrom tekočega leta;«.
Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– obdelava naknadnih prezimnih posevkov ali medovite kmetijske rastline oziroma uporaba v proizvodne namene ni dovoljena med vključno 1. septembrom in vključno 30. oktobrom.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v času izvajanja zahtev sheme iz prejšnjega odstavka ni dovoljena od setve naknadnih posevkov oziroma v primeru podsevkov ni dovoljena po spravilu glavne kmetijske rastline.«.
Dvanajsti in trinajsti odstavek se črtata.
Dosedanji štirinajsti in petnajsti odstavek postaneta dvanajsti in trinajsti odstavek.
V 29. členu se v četrtem odstavku tretja in četrta alineja spremenita tako, da se glasita:
»– uporaba herbicidov v času izvajanja zahtev sheme od setve prezimnega posevka naprej ni dovoljena;
– obdelava prezimnih posevkov oziroma uporaba v proizvodne namene ni dovoljena med vključno 15. novembrom in vključno 15. februarjem naslednjega leta;«.
V četrti alineji se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.«.
Deveti in deseti odstavek se črtata. Dosedanji enajsti in dvanajsti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V prvem odstavku 30. člena se besedilo »492.498,24 eura« nadomesti z besedilom »492.498,21 eura«.
Šesti dostavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V času izvajanja zahtev sheme se herbicid lahko uporabi le enkrat v rastni dobi posamezne kmetijske rastline.«.
V osmem odstavku se za piko doda nov, drugi stavek, ki se glasi:
»Shema se lahko uveljavlja na glavnem ali naknadnem ali prezimnem posevku, ki je vsak od njih določen v uredbi, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike, vendar se pri tem ista prijavljena površina pod različnimi posevki pri skupni površini zahtevka upošteva le enkrat.«.
Za osmim odstavkom se doda nov, deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Shema se lahko izvaja na območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, vendar za površino iz tega območja nosilec kmetijskega gospodarstva ne prejme plačila podpore za shemo KONZ.«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,32 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 14,66 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 22,90 eura na ha.«.
Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.
V 31. členu se v petem odstavku besedilo »vsaj z 10 ar« nadomesti z besedilom »v celoti ali vsaj z 10 ar«.
V 33. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR in na območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.«.
Za 34. členom se doda nov, 34.a člen, ki se glasi:
(shema INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE)
(1) Za shemo INP 8.12 Neproizvodne površine in elementi – NPE (v nadaljnjem besedilu: shema NPE) so za leto 2025 okvirna finančna sredstva 769.650,00 eura, za leto 2026 1.144.760,00 eura in za leto 2027 1.358.350,00 eura.
(2) V okviru sheme se izvajajo štiri kmetijske prakse za katere se v skladu s prejšnjim odstavkom namenijo naslednja okvirna finančna sredstva:
– za kmetijsko prakso praha (v nadaljnjem besedilu: NPE_PRAHA) se za leto 2025 nameni 480.000,00 eura, za leto 2026 496.000,00 eura in za leto 2027 512.000,00 eura;
– za kmetijsko prakso varovalni pasovi (v nadaljnjem besedilu: NPE_VAR) se za leto 2025 nameni 109.200,00 eura, za leto 2026 123.760,00 eura in za leto 2027 145.600,00 eura;
– za kmetijsko prakso vzdrževanje KRZ (v nadaljnjem besedilu: NPE_VZD) se za leto 2025 nameni 11.250,00 eura, za leto 2026 18.000,00 eura in za leto 2027 24.750,00 eura;
– za kmetijsko prakso nove KRZ (v nadaljnjem besedilu: NPE_NOV) se za leto 2025 nameni 169.200,00 eura, za leto 2026 507.000,00 eura in za leto 2027 676.000,00 eura.
(3) Shema NPE se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive, 1161 – hmeljišče v premeni, 1150 – njiva za rejo polžev in 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi oziroma se v primeru kmetijskih praks NPE_VZD in NPE_NOV izvaja na grafičnih enotah krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ) z vrsto rabe 1520 – mejica, ki so pripisane k posameznemu GERK z vrstami rabe iz tega odstavka v RKG in za katere ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko izvaja eno ali več kmetijskih praks iz drugega odstavka tega člena, na način, da s posamično ali s kombinacijo več kmetijskih praks zagotovi, da ugotovljene neproizvodne površine in elementi predstavljajo skupaj vsaj 4 % ornih površin kmetijskega gospodarstva. Pri tem se za orne površine štejejo rabe iz prejšnjega odstavka.
(5) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_PRAHA so naslednji:
– praha mora biti zagotovljena v obdobju od 1. 2. tekočega leta do 31. 7. tekočega leta;
– črna praha mora biti vzdrževana na način, da se pleveli ne širijo oziroma semenijo;
– v obdobju od 1. februarja do 31. julija ni namenjena pridelavi hrane ali krme;
– v obdobju od 1. februarja do 31. julija je na površini s praho prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev in prepoved gnojenja;
– v primeru pokritosti (tako imenovana zelena praha) se upošteva le pokritost s travo ali travno deteljno mešanico, katere setev ni bila izvedena v letu oddaje zahtevka oziroma setev ni bila izvedena za namen izvajanja sheme NPP ali sheme ZEL. Kmetijska delovna opravila, vključno s pašo, so na površini s tako imenovano zeleno praho, v obdobju od 1. februarja do 31. julija prepovedana;
– najmanjša strnjena ugotovljena površina za izvajanje prahe je 0,1 hektar; na kmetijskem gospodarstvu mora biti v kmetijsko prakso vključenih najmanj 0,3 hektarje ugotovljenih površin.
(6) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_VAR so naslednji:
– varovalni pas se lahko vzpostavi na ornih površinah na območju iz 7. točke 20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. a) Priloge 11 sestavni del te uredbe, ali na območju iz 8. točke 20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. b) Priloge 11 del te uredbe;
– na varovalnih pasovih mora nosilec vzpostaviti cvetoči pas, ki se vzdržuje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, gnojenja ali oranja;
– cvetoči pas nosilec kmetijskega gospodarstva vzpostavi s setvijo mešanice vsaj dveh kmetijskih rastlin, ki sta za namen kmetijske prakse določeni v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, na način, da je vsaj do 1. junija že viden zeleni pokrov zadevnih rastlin. Cvetoči pas ne sme biti košen ali mulčen ali valjan vsaj do 31. julija tekočega leta;
– nosilec, ki izvaja kmetijsko prakso na preseku območja iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, na teh območjih izriše poljino ali več poljin, pri čemer se podpora za kmetijsko prakso izplača le za površino znotraj območja preseka iz prvega stavka tega odstavka; najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje kmetijske prakse je 0,01 ha, znotraj posamezne kmetijske parcele pa je strnjena površina preseka območja iz prvega stavka tega odstavka lahko manjša od 0,01 ha.
(7) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_VZD so naslednji:
– kmetijska praksa se izvaja le na območju evidence iz 9. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. c) Priloge 11 del te uredbe;
– kot KRZ se za namen kmetijske prakse štejejo mejice;
– vzdrževanje pomeni obrezovanje mejice na način, da:
– je zagotovljeno razvito podrastje v mejici,
– se mejica ne poškoduje in se ne prekine njena zveznost,
– se izvaja na celem KRZ.
(8) Pogoji upravičenosti za kmetijsko prakso NPE_NOV so naslednji:
– kmetijska praksa se lahko izvaja le na območju iz 10. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot točka 11. d) Priloge 11 del te uredbe;
– kot KRZ se za namen kmetijske prakse štejejo mejice;
– kot lesna vegetacija se štejejo avtohtone lesne rastlinske vrste določene v Odredbi o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev (Uradni list RS, št. 4/10), pri tem sadno drevje v mejici ne sme prevladovati, pridobivanje sadilnega materiala iz narave pa ni dovoljeno;
–v evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike se novo mejico vriše v širini vsaj dveh metrov; na dolžinska dva metra je treba zasaditi najmanj eno avtohtono lesno rastlinsko vrsto;
–za leto zahtevka 2025 za kmetijsko prakso NPE_NOV se upoštevajo kot novo vzpostavljene mejice tiste, ki so na območju iz prve alineje tega odstavka vzpostavljene v obdobju od 1. septembra 2024 do vključno 15. maja 2025, v nadaljnjih letih pa se upošteva obdobje od 16. maja preteklega leta do 15. maja tekočega leta;
– nosilec kmetijskega gospodarstva prek aplikacije Fotosopotnik do 25. maja tekočega leta za mejice vzpostavljene v obdobju iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži najmanj dve geolocirani fotografiji vzpostavljene mejice, ki morata biti posneti na začetku in na koncu mejice;
– agencija geolocirane fotografije sproti pošilja ministrstvu, ki na podlagi geolociranih fotografij izriše novo mejico v evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike;
– nosilec kmetijskega gospodarstva lahko odda zahtevek za kmetijsko prakso NPE_NOV po izrisu mejice v evidenco iz prejšnje alineje in priloži ustrezna dokazila za kmetijsko prakso kot skenogram ob oddaji zahtevka za NPE_NOV; pri tem se kot ustrezni dokazili štejeta račun o nakupu in deklaracija avtohtonih lesenih vrst;
– v letu, ki sledi letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso NPE_NOV, se za novo vzpostavljeno mejico lahko uveljavlja zahtevek za NPE_VZD;
– novo nastala mejica, ki je tudi na območju »DKOP_8_OHR_EKRZ_24: Lesne prvine in manjše vodne prvine EKRZ na območjih ohranjanja«, se šteje kot mejica za ohranjanje pri zahtevi 54 DKOP8 in zanjo veljajo pravila, ki jih določa uredba, ki ureja pravila pogojenosti;
– novo nastala mejica se ne sme odstraniti; v primeru, da se odstrani mora upravičenec vrniti podporo, ki jo je pridobil v skladu z dvanajstim odstavkom tega člena.
(9) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso NPE_PRAHA znaša 160,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 128,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.
(10) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso NPE_VAR znaša 145,60 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 116,48 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 182,00 eura na ha.
(11) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso NPE_VZD znaša 450,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 360,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 2.000,00 eura na ha.
(12) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso NPE_NOV znaša 33.800,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 27.040,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 42.300,00 eura na ha.
(13) Realizirani znesek na enoto za posamezno kmetijsko prakso se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za posamezno kmetijsko prakso pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto za posamezno kmetijsko prakso iz zadevnega odstavka tega člena. Če so s tem okvirna finančna sredstva za posamezno kmetijsko prakso iz drugega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.«.
V 37. členu se v prvem odstavku v četrti alineji beseda »in« nadomesti s podpičjem, v peti alineji pika nadomesti z besedo »in« ter se doda nova, šesta alineja, ki se glasi:
»– vezana dohodkovna podpora za zelenjavo.«.
V 38. členu se v prvem odstavku besedilo »1.315.299,66 eura« nadomesti z besedilom »1.284.760,85 eura«.
V drugem odstavku se v tretji alineji drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri tem se premik drobnice na planino ali skupni pašnik, na sejem ali razstavo ali na odvzem semena za potrebe shranjevanja v genski banki šteje kot prisotnost drobnice na kmetijskem gospodarstvu;«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,09 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 16,27 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 22,60 eura.«.
V 39. členu se v prvem odstavku besedilo »5.787.320,73 eura« nadomesti z besedilom »5.651.517,18 eura«.
V prvi alineji se besedilo »2.972.578,82 eura « nadomesti z besedilom »2.902.851,67eura«.
V drugi alineji se besedilo »2.814.741,91 eura« nadomesti z besedilom »2.748.665,51 eura«.
V drugem odstavku se v prvi alineji drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri tem se premik govedi na planino ali skupni pašnik, na sejem ali razstavo ali v osemenjevalni center šteje kot prisotnost govedi na kmetijskem gospodarstvu;«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Načrtovani znesek na enoto za govedo EK ali IK znaša 63,28 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 56,95 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 79,10 eura.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Načrtovani znesek na enoto za preostalo govedo znaša 48,67 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 43,80 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 60,84 eura.«.
V 40. členu se v prvem odstavku besedilo »6.181.912,00 eura« nadomesti z besedilom »6.037.278,17 eura«.
V točki a) se besedilo »5.775.932,77eura« nadomesti z besedilom »5.640.785,92 eura«.
V točki b) se besedilo »405.979,23 eura« nadomesti z besedilom »396.492,25 eura«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Premik krave dojilje s teletom na planino oziroma skupni pašnik ter premik krave dojilje na sejem ali razstavo v obdobju obvezne reje iz četrte alineje prvega odstavka se šteje kot del obdobja obvezne reje, če je sporočen v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.«.
Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Načrtovani znesek na enoto za kravo dojiljo na OMD znaša 97,25 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 87,52 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 121,56 eura.«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Načrtovani znesek na enoto za krave dojilje zunaj OMD znaša 74,81 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 67,32 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 93,51 eura.«.
V 41. členu se v prvem odstavku besedilo »3.814.371,47 eura« nadomesti z besedilom »3.725.090,03 eura«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Načrtovani znesek na enoto za kravo molznico znaša 88,87 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 79,98 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 111,08 eura.«.
V 42. členu se v drugem odstavku v drugi alineji besedilo »0,9 GVŽ« nadomesti z besedilom »0,5 GVŽ«.
V tretji alineji se besedilo »0,5 GVŽ« nadomesti z besedilom »0,3 GVŽ«.
Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– skupna ugotovljena upravičena površina za beljakovinske rastline mora biti vsaj 0,3 ha;«.
Osma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva je najmanj 1 ha;«.
V devetem odstavku se besedilo »ali zelenjadnic na kmetijski površini, na kateri pridelujejo beljakovinske rastline« nadomesti z besedilom »ali zelenjadnic za beljakovinske rastline«.
V desetem odstavku se v tretji alineji besedilo »269,8 eura« nadomesti z besedilom »281,03 eura«.
V četrti alineji se besedilo »258,74 eura« nadomesti z besedilom »269, 52 eura«.
V peti alineji se besedilo »248,56 eura« nadomesti z besedilom »258,91 eura«.
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
(vezana dohodkovna podpora za zelenjavo)
(1) Za podporo za zelenjavo so za leto 2025 okvirna finančna sredstva 400.001,00 eura, za leto 2026 400.001,30 eura in za leto 2027 400.001,10 eura. Od tega se:
– za leto 2025 50.486,00 eura, za leto 2026 53.184,05 eura in za leto 2027 54.562,30 eura nameni nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave;
– za leto 2025 349.515,00 eura, za leto 2026 346.817,25 eura in za leto 2027 345.438,80 eura nameni nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, vendar niso vključeni v ekološko pridelavo zelenjave.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjavo, če izpolnjuje naslednje pogoje upravičenosti:
– vpisan je v RKG in v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč;
– skupna ugotovljena površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjavo na prostem, je vsaj 0,5 ha oziroma površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjavo v rastlinjakih, vsaj 0,1 ha;
– vsaj 40 % svoje letne proizvodnje zelenjave trži prek organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev ali prek zadrug ali pravnim osebam, ki imajo KMGMID, oziroma pravnim osebam, ki imajo v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti kot prvo v klasifikaciji nalog zavedeno predelavo zelenjave, ali javnim zavodom;
– če 40 % svoje letne proizvodnje zelenjave trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu, ki niso zajete v prejšnji alineji, mora za prejem podpore za vse dejavnosti, ki se opravljajo v okviru kmetijskega gospodarstva, voditi poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi za davčne namene in za vse poslovne dogodke v zvezi s prodajo zelenjave voditi ločeno računovodstvo v skladu z računovodskimi standardi, na primer ločeno stroškovno mesto ali ločene ustrezne računovodske konte. Pri tem mora nosilec zagotoviti tudi vodenje blagovnega knjigovodstva, iz katerega je razvidna količina prodane zelenjave v letu oddaje zahtevka za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za zelenjavo).
(3) Skupna podpora za zelenjavo iz petnajstega in šestnajstega odstavka tega člena se lahko dodeli za največ 15 hektarjev ugotovljene zelenjave.
(4) Kot zelenjadnice se štejejo zelenjadnice, naštete v Prilogi 2 Pravilnika o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč (Uradni list RS, št. 21/23; v nadaljnjem besedilu: pravilnik, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč), razen sladke koruze.
(5) Podatek o letni proizvodnji zelenjave za leto oddanega zahtevka za zelenjavo se za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva prevzame iz Evidence o pridelavi zelenjave in zelišč, ki jo določa pravilnik, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč. Pri tem nosilec dokazuje 40 % lastne proizvodnje zelenjave iz tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena na podlagi prijavljene površine zelenjave v zahtevku za zelenjavo za tekoče leto.
(6) Za posamezno leto zahtevka za zelenjavo se pri prijavljeni površini upoštevajo vsi nivoji posevka, označeni na geoprostorskem obrazcu, kot jih določa uredba, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike. Pri tem se ista prijavljena površina pod različnimi posevki v skupno površino zahtevka za zelenjavo upošteva le enkrat. Na zahtevku za zelenjavo se lahko prijavi le tista površina, na kateri je bila zelenjava pobrana v tekočem letu. Če nosilec kmetijskega gospodarstva po vložitvi zbirne vloge spremeni ali načrtuje spremembo vrste prijavljenega posevka zelenjave, mora spremembo nemudoma sporočiti agenciji, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za čezmerno prijavo in se uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.
(7) Kot kmetijska parcela za namen uveljavljanja podpore za zelenjavo se šteje strnjeno zemljišče kmetijske površine, na kateri je prijavljena zelenjava ne glede na višino plačila podpore. Pri tem najmanjša površina kmetijske parcele za pridelavo zelenjave na prostem znaša 0,1 ha, medtem ko najmanjša površina kmetijske parcele za pridelavo zelenjave v rastlinjakih znaša 0,01 ha.
(8) Če nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi zelenjavo iz četrtega odstavka tega člena kot predposevek, mora v času prisotnost zelenjave v obdobju predposevka to posneti z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem mora nosilec kmetijskega gospodarstva fotografije na dan izvedenega pregleda prek aplikacije Fotosopotnik poslati na agencijo.
(9) S pregledi na kraju samem se ugotavlja le prisotnost zelenjave, medtem ko se vrsta zelenjave ne ugotavlja. Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne vodi geolociranih fotografij iz prejšnjega odstavka, se zahtevek za zelenjavo za tako površino zavrne ter se znižanja in sankcije ne izračunavajo oziroma se ne zavrne v primeru, da je isto površino nosilec prijavil tudi na drug posevek iz šestega odstavka tega člena.
(10) Če se za zahtevek za podporo za zelenjavo pri upravnih pregledih ugotovi, da:
– ne izpolnjuje pogojev iz druge alineje drugega odstavka tega člena, se zahtevek zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike;
– ne izpolnjuje pogojev iz tretje ali četrte alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da gre za nepravilno prijavo in se uporabi upravne sankcije v višini 3 % znižanja vseh zahtevkov neposrednih plačil;
– izpolnjuje vse pogoje iz tega člena in se pri pregledu na kraju samem ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se šteje, da gre za čezmerno prijavo, in se uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.
(11) Nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje na agencijo dokazila o prodani zelenjavi, da dokaže izpolnjevanje pogoja iz tretje oziroma četrte alineje drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva naslednje:
– če nosilec kmetijskega gospodarstva prodaja zelenjavo prek skupine proizvajalcev ali organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, zadruge, pravne osebe ali javnega zavoda, mora do 15. februarja leta, ki sledi letu v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati s obrazec iz Priloge 12, ki je sestavni del te uredbe, ki ga podpiše kupec;
– če nosilec kmetijskega gospodarstva trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu, mora do 15. februarja leta, ki sledi letu v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati obrazec iz Priloge 12 te uredbe. Obrazcu mora priložiti tudi izpis v zvezi s prodajo zelenjave, za katero vodi ločeno računovodstvo v okviru poslovnih knjig, pri tem pa mora biti razvidna tudi količina prodane zelenjave za leto zahtevka;
– ne glede na prejšnjo alinejo mora nosilec kmetijskega gospodarstva agencijo obvestiti o morebitnih spremembah, ki vplivajo na izpis v zvezi s prodajo zelenjave po datumu iz prejšnje alineje, ter kot dokazilo poslati nov izpis.
(12) V primeru boba, graha, fižola, leče in čičerike lahko nosilec kmetijskega gospodarstva odda zahtevek le za eno od vezanih podpor ali za zelenjavo ali za beljakovinske rastline.
(13) Za nosilce kmetijskih gospodarstev vključene v ekološko pridelavo zelenjave iz prve alineje prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, pri katerih na kmetijski površini, na kateri pridelujejo zelenjavo v tekočem letu oddaje zahtevka, poteka pridelava zelenjave v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo.
(14) Intervencija vezana dohodkovna podpora za zelenjavo se ne izvaja na območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(15) Načrtovani znesek na enoto pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave, znaša:
– za leto 2025 504,86 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 454,37 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 631,07 eura na ha;
– za leto 2026 462,47 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 416,22 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 578,08 eura na ha;
– za leto 2027 419,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 377,73 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 524,63 eura na ha.
(16) Načrtovani znesek na enoto pri preostalih nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, znaša:
– za leto 2025 388,35 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 349,51 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 485,43 eura na ha;
– za leto 2026 355,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 320,13 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 444,63 eura na ha;
– za leto 2027 322,84 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 290,55 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 403,55 eura na ha.
(17) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev zelenjave pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto za leto vložitve zbirne vloge iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.«.
Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.
Priloga 6 se nadomesti z novo Prilogo 6, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.
Priloga 9 se nadomesti z novo Prilogo 9, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe.
Priloga 10 se nadomesti z novo Prilogo 10, ki je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe.
Za Prilogo 9 se doda nova Priloga 9a, ki je kot Priloga 5 sestavni del te uredbe.
Za Prilogo 10 se doda nova Priloga 11, ki je kot Priloga 6 sestavni del te uredbe.
Za Prilogo 11 se doda nova Priloga 12, ki je kot Priloga 7 sestavni del te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-407/2024
Ljubljana, dne 9. januarja 2025
EVA 2024-2330-0158
Vlada Republike Slovenije
