Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 51. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 133/23) in 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Statut MOSG-UPB-3, Uradni list RS, št. 91/20, 102/24) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 24. redni seji dne 29. 1. 2025 sprejel
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
S Tehničnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) se ureja tehnična izvedba, uporaba objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih ter padavinskih vod na območju MO Slovenj Gradec ter tehnični normativi za gradnjo, priključevanje ter ravnanje z odpadnimi vodami.
Določila Tehničnega pravilnika so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in obnovi), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi omrežja in naprav za ravnanje z odpadnimi vodami in drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri vzdrževanju, projektiranju in gradnji kanalizacijskega omrežja, izvajalci javne službe in uporabniki javne kanalizacije. Uporablja se za:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju;
– odvajanje in čiščenje mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju.
Tehnični pravilnik se uporablja tudi za prevzem in odvoz odpadne vode iz greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
– blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
– industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
– javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
– javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– ločen kanalizacijski sistem so meteorni vodi za ločeno odvajanje meteorne ali padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin preko zadrževalnikov v vodotoke ali v ponikovalnice in fekalni vodi za komunalne odpadne vode, ki so zaključeni s komunalno čistilno napravo;
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do objekta, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje; kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
– komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
– obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo ali obratuje na dan uveljavitve odloka, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
– obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
– primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti; za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
– sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
– terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
– tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
– upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
– neposredna priključitev na javno kanalizacijo (izvede jo upravljavec javne kanalizacije na stroške stranke) pomeni izvedbo prevrtanja revizijskega jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski priključek priključuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi;
– uporabniki javne službe so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti ter vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(opredelitev kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe)
Po namenu uporabe se kanalizacijski sistemi delijo na javni in zasebni (interni) kanalizacijski sistem.
Javni kanalizacijski sistem je v lasti občine, z njim upravlja upravljavec javne kanalizacije.
V lasti in upravljanju uporabnika so: interna kanalizacija s priključkom na javni kanal do javnega kanalizacijskega omrežja, vključno z revizijskimi jaški, obstoječimi in nepretočnimi greznicami, internimi črpališči, MKČN. Interno kanalizacijo, vključno s priključkom na javno kanalizacijo, uporabnik vzdržuje skladno z veljavnimi predpisi.
II. NORMATIVI ZA NAČRTOVANJE, PROJEKTIRANJE, GRADNJO, OBNOVO IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
Kanalizacijsko omrežje mora biti načrtovano, projektirano in grajeno tako, da zagotavlja optimalno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode ob optimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja.
Osnova za načrtovanje in projektiranje so veljavni prostorski načrti, operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod, predpisi o graditvi objektov, naravne in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na rabo, vzdrževanje in obratovanje sistema za ravnanje z odpadnimi vodami (npr. poplavna in varovana območja, kote stoletnih voda itd.) ter kataster javne infrastrukture.
Pri umeščanju novih objektov v okolje in sanaciji ali obnovi obstoječih objektov, ki bodo imeli posreden ali neposreden vpliv na kakovost ali nivo vodnih virov pitne vode MO Slovenj Gradec, delovanje in nemoteno obratovanje kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav, je potrebno pri pripravi prostorskih aktov za umeščanje teh objektov v okolje, kakor tudi pri načrtovanju in projektiranju teh objektov, izdelati strokovne študije za pridobitev ustreznih tehničnih rešitev, s katerimi se bo preveril vpliv na vodni režim in stanje vodnega telesa in bodo objekti javne kanalizacije zaščiteni pred negativnimi vplivi.
Pri načrtovanju javne kanalizacije se mora upoštevati prostorske akte, operativni program, predpise o graditvi objektov in varstvu okolja, določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje upravljavec, državni standardi SIST, Evropski standardi EN ter drugi veljavni standardi.
Pri projektiranju in izgradnji sistemov za ravnanje z odpadnimi vodami je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na mestih, kjer so vgrajeni objekti ter revizijski jaški, možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja sistema.
V primeru potrebe po povečanju kapacitete objektov morajo biti ti projektirani tako, da je možnost izvesti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah.
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so opremljeni z elektromehansko opremo, morajo biti opremljeni tako, da omogočajo prenos podatkov o delovanju v nadzorni center upravljavca in njihovo vodenje iz nadzornega centra. Zagotovljena mora biti kompatibilnost vgrajene opreme.
Meteornih in drenažnih voda iz objekta oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati po lastnem terenu.
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ne more ponikati.
1. Za gradnjo gravitacijskih kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo cevi, ki:
– zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim, biološkim in drugim vplivov,
– so izdelane vključno s tesnili iz materialov, ki v stiku z odpadno vodo ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti,
– zagotavljajo stabilnost in funkcionalnost cevovoda minimalno 50 let,
– so v skladu s projektno dokumentacijo,
– so standardnih dimenzij (DN),
– so bile dane v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih,
– zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 1610,
– omogočajo varno gradnjo in obratovanje v temperaturnem območju od –10 °C do 40 °C,
– omogočajo visokotlačno čiščenja kanalizacije s tlakom minimalno 80 bar,
– zagotavljajo odpornost na kemikalije (pH od 2–13).
2. Za gradnjo gravitacijskih kanalizacijskih cevovodov je dovoljeno uporabljati naslednje cevi:
– cevi iz polivinil klorida (PVC), enoslojne, brez polnil, polnostenska, brez upenjenega jedra, rdečerjave barve po SIST EN 1401-1, obodne togosti min. SN 8 KN/m2 po SIST EN ISO 9969. Cevi morajo biti kemijsko in abrazijsko odporne ter odporne na visoko tlačno čiščenje, kar mora dobavitelj dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda akreditiran laboratorij,
– cevi iz polipropilena (PP), enoslojne, brez polnil, polnostenska, brez upenjenega jedra, po SIST EN 1852-1, min. obodne togosti SN 8 KN/m2. Cevi morajo biti kemijsko in abrazijsko odporne ter odporne na visoko tlačno čiščenje, kar mora dobavitelj dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda akreditiran laboratorij,
– cevi iz armiranega poliestra (GRP), nazivne obodne togosti min. SN 8 KN/m2, izdelane po SIST EN 14364. Cevi morajo imeti na eni strani armirano poliestrsko spojko z EPDM tesnilom. Notranji zaščitni sloj cevi mora biti iz čistega poliestra, brez polnila in ojačitve, minimalne debeline 1,0 mm s ciljem doseganja tesnosti, kemijske in abrazijske obstojnosti in odpornosti na obrus pri visokotlačnem čiščenju, kar mora dobavitelj dokazati z ustrezno veljavno listino, ki jo izda akreditiran laboratorij,
– izjemoma lahko na predlog izvajalca javne službe lastnik odobri uporabo drugih vrst cevi, vendar samo za padavinsko odpadno vodo.
3. Najmanjši dovoljeni nazivni premer kanalizacijskih cevi javne kanalizacije je 200 mm.
4. Najmanjši dovoljeni nazivni premer kanalizacijskih cevi kanalizacijskega priključka je 125 mm.
5. Najmanjši dovoljeni naklon kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.
6. Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je naklon kanala manjši od 0,5 %, pa na ustrezno betonsko podlago.
7. Na mehkem in mokrem terenu se morajo cevi polagati na ustrezno betonsko podlago debeline minimum 10 cm. Točkovna betonska podlaga ni dovoljena.
8. Cevi za javno kanalizacijo morajo biti vgrajene v globino, katera zagotavlja odpornost proti zmrzovanju. Minimalna globina znaša 1 m do temena cevi.
9. Kanal javne kanalizacije se mora zasipati z nevezanim materialom v debelini minimalno 30 cm nad temenom cevi ali več, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
(geomehanski in hidrogeološki pogoji za gradnjo)
V fazi načrtovanja je potrebno upoštevati geomehanske in hidrogeološke značilnosti zemljine. Podatki se pridobijo z raziskavami ali z interpretacijo javno dostopnih baz podatkov.
Pri tem je potrebno upoštevati karakteristične značilnosti izbranih materialov, iz katerih bodo sestavljeni deli kanalizacijskega omrežja in upoštevati njihove obtežbe na zemljino, nevarnosti drsin, posedanja, tok in gladino podtalnice, obremenitve bližnjih objektov in cest ter upoštevati trenutno rabo zemljišča.
Na podlagi izsledkov iz prejšnjega odstavka je potrebno določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov.
(križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti)
Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi kanalizacije in osi druge podzemne instalacije med 45° in 90°, vendar nikakor ne manjši kot 45°.
Ker je potrebno pri gradnji kanalizacije zagotavljati naklon – padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. Pri križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi vodi je potrebno upoštevati naslednje omejitve:
– dimenzije kanalov in padce, ki se praviloma ne smejo spreminjati,
– izliv onesnažene vode v druge podzemne naprave,
– nevarnost okužbe vodovoda.
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih komunalnih naprav) ne smejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah:
a) vodovod pod kanalizacijo:
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m,
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran;
b) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča:
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m,
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran;
c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoneprepustnega zemljišča:
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m,
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi (posteljici in zasipa obeh vodov niso neprepustni, zato se v primeru puščanja kanalizacije odpadna voda lahko dvigne v območje vodovoda);
d) kanalizacija pod plinovodom, toplovodom, telekomunikacijsko napeljavo ali električnimi kabli:
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m,
– plinovod, telekomunikacijske napeljave in električnimi kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2 m na vsako stran;
e) kanalizacija nad plinovodom, toplovodom, telekomunikacijsko napeljavo ali električnimi kabli:
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
Odstopanje od navedenih odmikov je dopustno ob upoštevanju ustreznih ukrepov in z izpolnjevanjem pogojev soglasja izvajalca GJS.
Javni kanalizacijski cevovod mora biti oddaljen od zunanjega roba stavbe najmanj 2 m. Horizontalni – svetli minimalni odmik javnega kanalizacijskega cevovoda od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja:
– od dreves 2 m,
– od okrasnega grmičevja 1 m.
Minimalni horizontalni odmiki kanalizacije od drugih komunalnih vodov:
Komunalni vod | Globina komunalnega voda v odvisnosti od lege kanalizacijskega kanala | Odmik |
Vodovod | Večja ali enaka (fekalni in mešani kanal) | 3,0 m |
Vodovod | Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) | 1,5 m |
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razsvetljave ali telekomunikacijske napeljave | Večja ali enaka | 1,0 m |
Toplovod | Večja ali enaka | 0,8 m |
Vodovod | Manjša (fekalni in mešani kanal) | 1,5 m |
Vodovod | Manjša (padavinska kanalizacija) | 1,0 m |
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razsvetljave ali telekomunikacijske napeljave | Manjša | 1,0 m |
Toplovod | Manjša | 0,5 m |
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer:
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m.
Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav.
Nadzemno križanje se lahko izvede:
– s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
– s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.
Kanalizacijska cev je lahko vidno obešena na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajena v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. Cev je potrebno tudi primerno izolirati. V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanalizacijske cevi ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.
Podzemna prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja oziroma v skladu s pogoji upravljavcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na kanalizaciji izvedeta revizijska jaška.
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik. Preprečiti je treba tudi prenose sil. Pri gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim cevovodom je kanalizacijo potrebno zaščititi in zavarovati pred posedanjem in zlomom v času gradnje. Posebne ukrepe se izvede s soglasjem upravljavca.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA
Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. Pri projektiranju novih ali rekonstrukciji kanalizacijskih cevi za komunalno odpadno vodo se mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov in gravitacijsko odvajanje.
Najmanjši dovoljeni nazivni premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je 200 mm, za odvajanje samo komunalne odpadne vode, oziroma 250 mm za odvajanje tudi ali samo padavinske vode. Najmanjši dovoljeni nazivni premer priključnega kanala je 125 mm.
Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije mora biti strokovno utemeljen glede na velikost črpališča, črpalk in predvidenega Qmax.
Najmanjši dovoljeni naklon – padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v gravitacijskem kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s, pri tlačnem cevovodu pa 0,8 m/s. Najmanjši priporočeni naklon kanala je 0,5 %.
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. Cevi za kanale javne kanalizacije se mora zasipati: posteljica v debelini 10 cm in minimalno do višine 10 cm nad temenom kanalizacijske cevi z nevezanim materialom, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem, oziroma v debelini, ki jo določi proizvajalec kanalizacijskih cevi. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Priključne cevi je možno slepo priklopiti na javni kanal izjemoma a le v dogovoru z upravljavcem in v kolikor je izven cestišča postavljen revizijski jašek.
Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smeri, naklon ali prečni profil kanala, na vsaki spremembi v materialu cevi in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so običajno stokratnik premera kanalizacijske cevi, vendar ne več kot 50 m za neprehodne in ne več kot 100 m za prehodne kanale. Jaški morajo biti vodotesni in morajo imeti dolgo življenjsko dobo najmanj 30 let. Imeti morajo možnost vgradnje na nepovozne (zelenice, površine namenjene pešcem in kolesarjem) in povozne površine. V posebnih primerih, ki so strokovno utemeljeni, so razdalje med revizijskimi jaški lahko večje s pridobitvijo soglasja upravljavca.
Jaški se izvedejo v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi. Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima minimalni premer DN 600 mm do globine 1,5 m in DN 1000 mm v globini nad 1,5 m. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden skladno s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe nadzora, čiščenja in vzdrževanja s komunalno mehanizacijo.
Revizijski jašek vsebuje naslednje elemente, ki se sestavljajo s tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu:
– dno jaška z muldo, obroči za telo jaška, vtoki, iztok in konus jaška (vtok se izvede pod kotom 135°, 180° in/ali 225° glede na iztok),
– dno jaška z muldo, obroči za telo jaška, vtok pod kotom 180° glede na iztok, iztok in konus jaška. Višina mulde v jašku je enaka premeru največje priključne cevi v jašku. Vstopni priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču, ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in biti izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaška med seboj in izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost.
V revizijske jaške, globine večje od 3 m, je treba vgraditi vstopne lestve iz nerjavečega jekla.
Kaskadni jaški se gradijo na strmem terenu, kjer je padec terena večji od padca kanala (da ohranimo kanal na zadostni globini) in je višinska razlika med koto dotočnega in koto iztočnega kanala večja od 0,50 m. Dno in stene morajo biti dodatno ojačane z materialom, ki je odpornejši na erozijo vode.
V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška.
Revizijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom, v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno spoštovati navodila proizvajalca.
Revizijski jašek na povozni površini mora biti pokrit z litoželeznim ali ustreznim drugim pokrovom premera 60 cm, na nepovozni površini pa je lahko pokrit tudi z litoželeznim ali ustreznim drugim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm oziroma premera 60 cm, dimenzioniranim skladno s standardom EN124. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA. Na kanalizacijskem omrežju mora biti nameščeno tolikšno število pokrovov z odprtinami za zračenje, da je omogočeno ustrezno prezračevanje kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati vidni. Ni dovoljeno zasipavanje pokrovov jaškov z zemljo ali drugimi materiali oziroma zniževanje teh pod nivo terena, razen na podlagi predhodnega soglasja in pod pogoji upravljalca kanalizacije.
Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lego kanala v prostoru. Na povoznih površinah v naseljih mora biti protihrupne izvedbe. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Pri vgradnji jaškov je potrebno upoštevati normative za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici jaška v izogib deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu.
Peskolovi niso del kanalizacijskega sistema in se vgrajujejo povsod tam, kjer je potrebno preprečiti nanašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti na priključkih na mešanem ali ločenem kanalizacijskem sistemu kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirati jih je potrebno tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Dimenzionirajo se na največjo hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. Dostopni morajo biti za vzdrževanje z ustreznimi vozili in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.
(lovilci olj in lahkih tekočin)
Lovilci olj in lahkih tekočin niso del kanalizacijskega sistema in se vgrajujejo na priključkih iz utrjenih površin, ki imajo več kot 50 parkirnih mest, v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje in pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin.
Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih olj in lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci olj in lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.
Gradnja lovilcev olj je obvezna:
– na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn,
– v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
– v garažah, delavnicah in na pralnih ploščadih,
– na parkirnih prostorih za tovorna vozila in avtobuse,
– v objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti …).
(lovilci maščob oziroma ločevalniki maščob)
Lovilniki maščob niso del kanalizacijskega sistema in morajo biti izdelani po veljavnih standardih SIST EN 1825. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek jih mora uporabnik vzdrževati, skrbeti za odstranjevanje izločenih snovi, omogočati nadzor, ki ga izvaja upravljavec. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti. Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. Gradnja lovilcev maščob je obvezna v objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti …).
Črpališča je potrebno graditi povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo. Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati:
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno 2 uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena je potrebno upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro, glede na karakteristike črpalk,
– črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za vgradnjo merilne opreme (ultrazvočnih in mehanskih merilnikov nivoja in pretoka odpadne vode),
– črpališče mora imeti fiksno nerjavečo lestev za dostop do črpalk in varovanje pred padcem delavca v globino,
– črpališče mora biti opremljeno z napravo za dvig in spuščanje črpalk in z nerjavečimi verigami za dvig in spuščanje črpalk ob izpadu oziroma polnem jašku,
– merilna oprema mora biti dostopna za potrebe obratovalnih in vzdrževalnih posegov,
– premer tlačnega voda za črpališče na javni kanalizaciji mora biti hidravlično dimenzioniran tako, da je zagotovljena hitrost medija 0,7 m/s ali več oziroma ne manj kot DN 50 notranje mere cevi,
– zmogljivost črpalk se določa glede na maksimalni dotok v akumulacijski sistem,
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da rezervna črpalka deluje izmenjaje z aktivno.
Vsaka črpalka oziroma naprava pri črpališčih mora biti opremljena z opremo za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov. Poleg osnovnega krmilja na samem objektu se zagotovi tudi prenos signalizacij, meritev in alarmov ter povezava z nadzornim centrom upravljavca. Načrtovan sistem mora biti usklajen s sistemom upravljavca javne kanalizacije. V črpališčih se za meritev nivoja uporabi ultrazvočne ali tlačne sonde. Črpališče fekalne kanalizacije mora biti projektirano tako, da zagotavlja prostornino vsaj za 4 ure akumulacije po prejemu obvestila o napaki.
Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito z nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa.
Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta mora biti locirana v neposredni bližini črpalnega bazena (največja dovoljena oddaljenost je 15 m), postavljena je na betonski podstavek, izvedena skladno s predpisi oziroma zahtevah distributerja električne energije. V črpališčih, kjer obstaja verjetnost nastajanja in zadrževanja eksplozivnih plinov, je potrebno vgraditi le črpalke s proti eksplozijsko zaščito. Črpališča morajo biti prezračevana in zaščitena pred nastankom kondenzacije vodne pare in zmrzaljo. Največja oddaljenost črpališča od dostopne poti s komunalnim vozilom je 20 m za potrebe vzdrževanja in rednega čiščenja črpališča.
Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m. Na tlačnem vodu je potrebno na dostopnem mestu na ustreznih razdaljah predvideti jašek s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri voda in nepovratno zaklopko. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. Tlačni vod mora biti iz materiala, ki zagotavlja nemoteno prevodnost, vodotesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom ter prevzema hidravlični tlak. Na tlačnem vodu je potrebno na dostopnem mestu v črpališču vgraditi ventil velikosti najmanj DN 50 za potrebe čiščenja tlačne cevi s specialnim vozilom.
Čistilna naprava za čiščenje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
– stanje najbolj ustrezne tehnike, pri čemer je potrebno upoštevati zaključke analiz stroškov in koristi;
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje;
– ne sme biti preobremenjena;
– ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi;
– naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij;
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero;
– projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte ter 10 let za elektro in strojno opremo;
– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov;
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje;
– možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah;
– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum;
– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.
Za potrebe vzdrževanja in upravljanja, mora imeti vsaka čistilna naprava urejen dostop za specialna tovorna vozila.
Uporabljena merilna in krmilna oprema ter sistem krmiljenja mora biti skladna z obstoječim sistemom krmiljenja, kar se določi v projektnih pogojih.
V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.
Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke:
– zaključke analize stroškov in koristi;
– stanje najbolj ustrezne tehnike;
– podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi;
– podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi, poplavno območje ipd.;
– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja ipd.;
– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN;
– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.
Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev:
– vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi;
– vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen;
– kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja;
– v primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav;
– proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času;
– ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij;
– vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost);
– procesno vodenje ČN mora biti zasnovano tako, da je možno krmiliti, nadzorovati in upravljati ČN lokalno in daljinsko avtomatsko ali ročno – dvosmerno ter biti integrirano v obstoječem sistemu procesnega vodenja upravljavca;
– v procesno vodenje morajo biti vključene vse naprave in merilni senzorji;
– omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav na ČN;
– merilno mesto za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa mora biti v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
Konstrukcijske zahteve za objekte so:
– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot funkcionalna celota;
– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav;
– dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave;
– dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim spremembam;
– dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni;
– dosežena mora biti vodotesnost.
Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:
– prehodi med objekti in napravami;
– zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami;
– dostopi k objektom in napravam;
– ventilacija in temperatura v objektih;
– oskrba z vodo;
– možnost za hitro praznjenje objektov;
– naprave za dvigovanje;
– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi;
– bazeni;
– korozijska odpornost betonskih objektov.
Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo biti posebno pozorno rešeni naslednji elementi:
– podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.;
– poti, stopnice in podesti;
– grablje in sito s kompaktorjem;
– pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje;
– premikajoči deli (kolesa ipd.);
– črpalke in kanali;
– vpihovala in kompresorji;
– merilna in kontrolna oprema;
– elektro-oprema;
– zaščita materialov proti koroziji;
– kakovosti varjenja.
Pri zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati:
– vplive na okolje;
– varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov;
– delovanje in vzdrževanje;
– rezervne dele in posebna orodja.
IV. KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK
Kanalizacijski priključek je odsek med mestom priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Priključek se praviloma izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da ni možno ali racionalno izvesti za posamezen objekt svojega priključka, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka. V tem primeru morajo imeti investitorji ali lastniki objektov, ki se priključujejo preko skupinskega priključka, sklenjen pisni sporazum o gradnji, vzdrževanju in obnovi skupinskega priključka. Pisni sporazum je obvezna priloga k vlogi za izdajo soglasja.
Kanalizacijski priključek mora imeti ustrezno odzračevanje, bodisi preko vertikalne interne hišne inštalacije ali za to namenjenim zračnikom na kanalizacijskem priključku.
Del kanalizacijskega priključka je tudi zunanji kontrolni jašek. Kontrolni jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera min. 400 mm, globlji jaški pa morajo imeti notranji premer večji od 600 mm.
V kontrolnem (revizijskem) jašku mora biti vgrajena nepovratna loputa.
Priključitev (spoj na javno kanalizacijo) se izvede nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu, pod kotom med 45 in 90 stopinjami v dol vodni smeri.
Najmanjši premer kanalizacijskega priključka je DN 125.
Priporočljiv padec kanalizacijskega priključka je 1–2 %. Padci nivelet kanalizacijskih priključkov ne smejo biti večji od 5 %. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stopnje (kaskade).
Odvod komunalnih odpadnih voda se lahko izvede neposredno (težnostno), če je kota dna etaže iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Če je kota dna etaže iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više ležečih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz nižjih prostorov pa se ločeno odvaja komunalne odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.
Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno nadzorovano odpreti oziroma zapreti. Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda komunalnih odpadnih voda iz nižjih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal etaže iz katere se odvaja komunalna odpadna z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v prejšnjem odstavku.
Kanalizacijski priključek pri novogradnji se mora izvesti po projektni dokumentaciji in ob upoštevanju projektnih in drugih pogojev ter mnenja oziroma soglasja k priključitvi. Pri obstoječih objektih se kanalizacijski priključek izvede skladno s projektnimi in drugimi pogoji, mnenjem oziroma soglasjem ali podanimi navodili s strani upravljavca javne kanalizacije. Za pravilno izvedbo kanalizacijskega priključka je odgovoren lastnik objekta.
V času gradnje mora lastnik objekta obvestiti upravljavca o izvajanju del, da lahko ta pred zasutjem kanalizacijskega priključka izvede nadzor in napiše zapis. S pregledom se preveri, da so na ločeno javno kanalizacijo priključene samo komunalne odpadne vode. V sklopu pregleda se preveri tudi ustreznost mulde v jašku ter vodotesnost stikov in po potrebi poda zahtevek za odpravo pomanjkljivosti.
Na javni kanalizacijski sistem je potrebno priklopiti vse objekte znotraj opremljenih predpisanih poselitvenih območij, v katerih zaradi bivanja ali zaradi primernosti za bivanje ali zaradi dejavnosti gospodarskega objekta nastaja odpadna voda.
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma, skladno s soglasjem upravljavca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. Stroški izgradnje in vzdrževanja priključka so breme uporabnika. Izgradnja kanalizacijskega priključka zajema:
– izgradnjo cevovoda med priključnim mestom na javni kanalizaciji in priključenim objektom uporabnika,
– izgradnjo enega ali več kontrolnih jaškov, odvisno od dolžine priključka,
– izgradnjo kontrolnega jaška z nepovratno loputo in muldo,
– izvedbo nadzora spoja priključka na javno omrežje,
– evidentiranje priključka.
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje je investitor (uporabnik) dolžan skleniti z upravljavcem javne kanalizacije za predmetni objekt pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje, v kateri so opredeljene medsebojne obveznosti. Vsa potrebna soglasja lastnikov parcel in soglasja upravljavcev ostale infrastrukture za izgradnjo kanalizacijskega priključka je dolžan pridobiti investitor.
Stroški izgradnje priključnega jaška, kanalizacijskega priključka in morebitnih rekonstrukcij obstoječega kanalizacijskega cevovoda, bremenijo investitorja. Vzdrževanje priključka do jaška na javni kanalizaciji gre v breme uporabnika.
Uporabnik kanalizacijskega priključka sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo skladno s predpisanimi mejnimi vrednostmi za iztok v kanalizacijo, poleg tega ne sme povzročati:
– nevarnosti požara ali eksplozije (kurilna olja, bencin, nafta ali druge vnetljive ali eksplozivne snovi),
– korozije ali kako drugače poškodovati strukturo, naprave, opremo,
– ogrožati zdravja osebja vzdrževalca,
– tvoriti fizične ovire v kanalih ali kako drugače motiti delovanje kanalizacijskega omrežja zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalne ali občasne (v koničnih obremenitvah) hidravlične preobremenitve in tako kvarno vplivati na delovanje kanalizacijskega omrežja.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati odpadnih voda iz obratov za vzrejo živine. Na mešano kanalizacijo ni dopustno priključevati padavinske, drenažne ali zaledne vode, vode iz izvirov, hladilne vode ali druge vode, za katero ni potrebna obdelava na čistilnih napravah in jo je možno drugače odvesti.
V. MERITVE KOLIČIN IN PARAMETROV ONESNAŽENJA
Količina odpadne vode se določi na podlagi podatkov porabljene pitne vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi na podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo, ob upoštevanju področnih predpisov. Nadzor nad parametri onesnaženosti ter obseg se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo. Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi predpisi.
(meritve onesnaženosti odpadne vode)
Meritve onesnaženosti odpadne vode se izvaja na priključku uporabnika, v kontrolnem jašku, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika.
(normativi o sestavi odpadnih voda)
Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje. Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov.
V primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo zahtevam, mora uporabnik s predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo ali pridobiti mnenje upravljavca čistilne naprave, da je takšno odpadno vodo možno odvajati v kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN. Uporabnik, ki mora vodo pred izpustom v javno kanalizacijo predčistiti, mora na kanalizacijskem priključku na parcelni meji izvesti merilno mesto za možnost merjenja količin pretoka in možnost odvzema vzorcev za ugotovitev kakovost vode.
(ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode)
V primeru, da pri opravljanju gospodarske dejavnosti, nastaja industrijska odpadna voda, se ugotavlja enoto obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode. Uporabnik, ki odvaja prekomerno obremenjeno odpadno vodo, mora upravljavcu dostaviti analize odpadne vode. Upravljavec z njim, v primeru, da je odvajanje in čiščenje tovrstne odpadne vode na čistilni napravi mogoče, sklene pogodbo.
Priključitev uporabnikov, katerih izmerjena obremenitev odpadne vode presega zakonsko določeno obremenitev komunalne odpadne vode, brez predhodno izvedenih analiz akreditiranega laboratorija, ni dovoljeno. Nabor parametrov se določi v dogovoru z upravljavcem čistilne naprave.
Upravljavec lahko glede na kakovost odpadne vode uporabniku določi obseg periodičnih meritev količin in lastnosti odpadne vode.
Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljavcu povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.
Pri uporabnikih javne kanalizacije pri katerih, pri uporabi vode zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti, nastaja industrijska odpadna voda, se ugotavlja enoto obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode. Enota obremenitve onesnaženosti je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode uporabnika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode. Za vsakega prekomernega povzročitelja se za tekoče leto izračuna cena čiščenja kubičnega metra njegove industrijske odpadne vode na osnovi porabe vode za preteklo koledarsko leto in cene čiščenja na osnovi enot obremenitve EO, dobljene iz predloženega monitoringa za preteklo koledarsko leto ali rezultatov analiz odvzetega vzorca.
Število EO se določi po interni metodologiji na podlagi podatkov o obremenjenosti odpadne vode iz obratovalnega monitoringa.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode ali po normirani porabi pitne vode (4,5 m3/osebo/mesec) za uporabnike zasebnega vodovoda.
(splošne tehnične zahteve za postavitev merilnega mesta)
Merilno mesto priključka mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno upravljavcu za izvedbo nadzora. V primerni bližini merilnega mesta mora biti varno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi upravljavec ali z njegove strani pooblaščena strokovno usposobljena oseba, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omrežju.
Ker v kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti prezračevanje (naravno ali prisilno) merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.
Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije. Upravljavcu mora biti vedno brez predhodne najave omogočen odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne vode in meritve količine odpadne vode.
Industrijski uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 5 m3 industrijske odpadne vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, dolžan urediti stalno merilno mesto za odvzem vzorcev industrijske odpadne vode. Merilno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali objekta.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo izvesti merilno mesto odvedene količine odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(odvajanje padavinske odpadne vode)
Neonesnažene (padavinske) vode se priključujejo na javno kanalizacijo samo v primeru, da je zgrajen ločen sistem meteorne kanalizacije, v nasprotnem primeru pa se naj prosto razlivajo po terenu ali odvajajo v ponikovalnice. Ponikovalnice se predvidijo povsod tam, kjer je ponikanje mogoče.
Izvajalec javne službe obračuna odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(izračun mesečne količine padavinske odpadne vode)
Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino, pri čemer se povprečno letno količino določi na podlagi povprečne letne količine padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. Če uporabnik dokaže, da padavinske vode ne odvaja v javno kanalizacijo, storitve ni dolžan plačati.
VI. PRIKLJUČITEV OBJEKTOV NA JAVNO KANALIZACIJO
(priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje)
Uporabnike na območju naselja, kjer je zgrajeno novo javno kanalizacijsko omrežje, upravljavec skladno z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda in Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda obvesti o možnostih priključitve na javno kanalizacijsko omrežje.
(soglasje za priključitev)
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje je investitor dolžan za objekt, ki se priključuje pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Vloga se lahko pridobi na sedežu ali na spletni strani upravljavca.
(priključitev na javno kanalizacijo)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo je dovoljena ob izpolnitvi pogojev iz soglasja za priključitev in plačanem komunalnem prispevku.
(ukinitev priključka na javno kanalizacijo)
Ukinitev priključka je možna v primeru odstranitve oziroma porušitve objekta in zapečatenjem vodovodnega priključka.
Začasna ukinitev kanalizacijskega priključka je možna s pisnim soglasjem lastnika objekta, če je objekt prazen. Pri začasni ukinitvi kanalizacijskega priključka se obvezno izvede tudi zapečatenje vodovodnega priključka.
VII. GREZNICE IN MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE
Obstoječe greznice, nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave morajo biti zgrajene v skladu z veljavnimi predpisi v času gradnje. Postavljene morajo biti na takšnem mestu, da lahko upravljavec s komunalnim vozilom do nje dostopa in nemoteno prazni njihovo vsebino. Od stojnega mesta vozila ne smejo biti oddaljene več kot 20 metrov. Vstopni jašek mora biti na dostopnem mestu. Kota pokrova vstopnega jaška mora biti na koti okoliškega terena. Uporabnik je upravljavcu dolžan zagotoviti dostop do greznice oziroma MKČN v taki meri, da lahko upravljavec ob prihodu takoj prične s praznjenjem (npr. odpre pokrov itd.).
Redni prevzem in obdelavo blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE opravlja izvajalec javne službe, v sklopu storitve največ enkrat na tri leta. Zaradi zagotavljanja nadaljnjega učinkovitega čiščenja odpadne vode v MKČN se izčrpa do 2/3 vsebine. Količino odpeljane odpadne vode iz MKČN, mora uporabnik zaradi morebitnega vzgona nadomestiti sam.
Redni prevzem in obdelava blata pretočne obstoječe greznice se opravlja najmanj enkrat na tri leta. Prazni se blato iz prvega prekata. V primeru, da greznica ni zgrajena po gradbenih standardih in nima prvega usedalnika blata, se izprazni 1/3 vsebine greznice ali največ 6 m3. V primeru izrednega prevzema gošče iz pretočnih greznic in MKČN, se storitev zaračuna po veljavnem ceniku upravljavca.
Pri nepretočni greznici se praznjenje izvede v celotni količini in po potrebi. Količina odpadne vode v objektu s nepretočno greznico, ki je vključena v ceno GJS je 6 m3/leto. V primeru večje količine odpadne vode se storitev zaračuna po veljavnem ceniku upravljavca. Lastniki objektov z nepretočnimi greznicami morajo zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic izključno z uporabo storitev javne službe.
Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje. Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo stekajočih se komunalnih odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo. Vgrajena mora biti na mestu, ki je dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 300 mm. Na iztoku iz MKČN je potrebno izvesti jašek za nadzor kakovosti očiščene vode, ki ne sme imeti manjši premer od 300 mm. Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja. Lastnik MKČN mora omogočiti upravljavcu izvedbo pregleda MKČN, ki zajema kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti odvajanja odpadne vode v in iz MKČN in pregled delovanja vgrajene MKČN.
(mnenje za priključitev na nepretočno greznico)
Mnenje za priključitev objekta na nepretočno greznico se izda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
Komunalno odpadno vodo je izjemoma dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe).
Lastniki objektov z nepretočnimi greznicami morajo zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic izključno z uporabo storitev javne službe.
Koristna prostornina zbiralnika za stanovanjske objekte mora znašati najmanj 10 m3 vendar ne manj kot 4,5 m3/osebo. Za ne stanovanjske objekte, kjer se zadržujejo ljudje (vikend, vinska klet) mora kapaciteta nepretočne greznice znašati najmanj 5 m3.
(mnenje za priključitev na malo komunalno čistilno napravo)
Mnenje za priključitev objekta na malo komunalno čistilno napravo se izda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
(ukinitev greznice ali MKČN po priklopu na javno kanalizacijo)
Po izvedbi priključka na javno kanalizacijo je potrebno obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN izprazniti, očistiti in izločiti iz sistema oziroma zasipati ali preurediti v druge namene (npr. zbiralnik deževnih vod).
VIII. LOKALNO KRMILJENJE IN TELEMETRIJSKI SISTEM
Vsa črpališča in ČN morajo biti opremljena s procesno opremo, ki omogoča avtomatsko in avtonomno delovanje z možnostjo kontrole na objektu in daljinsko vodenje z nadzornega centra. Pri detajlni izbiri opreme je potrebno posvetovanje z upravljavcem. Pri projektiranju črpališč odpadnih voda in čistilnih naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt sistema komunikacij in avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca.
Izbira in način povezave med lokalnimi in centralnimi nadzornim sistemom je odvisna od topografije terena. Vzpostavita se lahko GPRS povezava ali optična povezava.
Zahteva se uporaba opreme in protokolov, ki mora biti kompatibilna z obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v skladu z zakonodajo. Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja posameznih enot iz centra ter javljanje posameznih objektov v primeru kritičnih alarmov, ki jih definira bodoči upravljavec. Za posamezne objekte (črpališča, čistilne naprave …) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr. signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, signal napak itd.).
(zahteve za elektroinštalacije in krmiljenje na objektih in napravah)
Specifična poraba električne energije je na objektih zelo velika in narekuje premišljeno izbiro črpalnih agregatov in uporabo sodobnih krmilno-regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije.
Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti izvedena tako, da preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v njeno okolico in v njeno notranjost. Povezovalne oziroma kabelske cevi med objektom in razdelilnikom morajo biti položene za vsak vodnik posebej. Ustrezna zatesnitev cevi na obeh straneh mora preprečiti vstop golazni vanjo.
Energetski priključek objekta mora biti izveden z zemeljskim priklopom na fasadi objekta ali s prosto stoječo omarico. V njej naj bo poleg merilne garniture tudi izvedena prenapetostna zaščita I. stopnje. Napajanje krmilnega dela in meritev se izvede preko ustreznega UPS-a, ki ima za sabo prenapetostno zaščito. Praviloma so naprave montirane na prostem in zato se mora uporabljati ustrezen instalacijski material, ki je odporen na mehanske poškodbe, vremenske vplive in korozijo.
Prenos meritev in signalov med posameznimi objekti poteka preko signalnega kabla ali po optičnem kablu. Prvotno poteka prenos podatkov med posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po posameznih parih. Med lokalnim centrom in centralnim nadzorom pa preko standardnih modemskih povezav. V kolikor to ni izvedljivo, se prenos lahko vrši GPRS (GSM) povezave.
Za vsako novozgrajeno komunikacijo se mora izdelati dokumentacija o izvedenih delih, predpisane meritve in dostaviti certifikate za pridobitev uporabnega dovoljenja za zvezo.
IX. PREVZEM KANALIZACIJSKIH OBJEKTOV V UPRAVLJANJE
(prevzem novozgrajenih objektov)
Ob prevzemu v upravljanje je lastnik oziroma investitor dolžan upravljavcu predati vso dokumentacijo, vezano na objekte, ki se predajajo: PDG, PZI in PID dokumentacijo, pridobljena dovoljenja (gradbeno in uporabno) ter navodila za obratovanje in vzdrževanje objektov in opreme. Ob predaji mora upravljavcu predati tudi kataster komunalnih naprav, izdelan skladno veljavno zakonodajo in navodili upravljavca ter naslednjo dokumentacijo:
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno in drugo dokumentacijo, skladno z veljavno zakonodajo,
– elaborat sprememb gospodarske javne infrastrukture (elaborat geodetskega načrta novega stanja).
Upravljavec lahko s predhodnim pisnim soglasjem občine, z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
X. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE
(vodenje katastra in posredovanje podatkov)
Upravljavec vodi kataster javne kanalizacije in podatke o spremembah na omrežju skladno z zakonodajo posreduje v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Vzdrževanje katastra javne kanalizacije obsega spremljanje in evidentiranje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, obnovah ali rekonstrukcijah javne kanalizacije.
(elaborat geodetskega načrta gospodarske javne infrastrukture)
Geodetski načrt gospodarske javne infrastrukture mora biti izdelan skladno z navodili upravljavca (Navodilo o obvezni vsebini geodetskega načrta za vnos v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture upravljavca – NA 8.2-06).
Izdelovalec elaborata mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu in dostavo elaborata upravljavcu javne kanalizacije. Oblika izmere in elaborata mora ustrezati navodilom upravljavca.
Elaborat mora biti dostavljen upravljavcu najkasneje v roku 15 dni po izvedenem zaključnem priklopu na javno kanalizacijsko omrežje.
Po prejemu dokumentacije upravljavec skladno z veljavno zakonodajo poskrbi za vnos sprememb v kataster javne kanalizacije – GIS in vpis sprememb v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 42/17).
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-0013/2023
Slovenj Gradec, dne 29. januarja 2025
Mestne občine Slovenj Gradec
