Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. januarja 2025.
Št. 003-02-1/2025-2
Ljubljana, dne 7. februarja 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE (ZNPPol-C)
1. člen
V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US) se v 2. členu za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L št. 134 z dne 22. 5. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/977/EU).
(4) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
– Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L št. 135 z dne 22. 5. 2019, str. 27);
– Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 312 z dne 7. 12. 2018, str. 1);
– Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L št. 312 z dne 7. 12. 2018, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1862/EU);
– Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236 z dne 19. 9. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1240/EU), v delu, ki ureja nacionalno enoto in njeno delo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ter nadzorni seznam ETIAS.«.
V 19. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Tolmačenje se lahko izvaja tudi s tehničnimi sredstvi za prenos slike in glasu ali le glasu, če je zagotovljen varen prenos podatkov, če ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega tolmačenja in če je to nujno potrebno za izvedbo policijske naloge.«.
V sedmi alineji prvega odstavka 33. člena se črta besedilo »in namensko«, v 19. točki drugega odstavka 123. člena pa besedilo »in namenskih«.
V 41. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Policisti ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo na primeren način ustavijo oziroma pristopijo do nje in ji pojasnijo razlog izvedbe policijskega postopka ter od nje zahtevajo izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da listino pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Če okoliščine policistom onemogočajo takojšnje pojasnilo razloga izvedbe policijskega postopka, policisti osebam razlog pojasnijo takoj, ko je glede na okoliščine to mogoče.«.
V tretjem odstavku se besedilo »evidenc po tem zakonu« nadomesti z besedilom »evidenc policije«. Za besedilom »drugih zbirk podatkov« se doda besedilo », za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom,«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Če policisti ne morejo ugotoviti identitete osebe na način, določen v tem členu, smejo izvesti identifikacijski postopek. Če identifikacijskega postopka na kraju ni mogoče izvesti, smejo policisti zaradi izvedbe identifikacijskega postopka osebo privesti v policijske prostore.
(5) Policisti smejo vzeti prstne odtise osebi, ki je poskušala nedovoljeno prestopiti ali je nedovoljeno prestopila državno mejo, in osebi, ki ji je na podlagi zakona, ki ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo in njihovo prebivanje v Republiki Sloveniji, izdana odločba o vrnitvi, ter te osebe fotografirati.«.
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Identifikacijski postopek obsega preverjanje podatkov v evidencah policije, uradnih evidencah in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, pravnimi akti Evropske unije, ki so neposredno uporabljivi, ali z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, zajem ali odvzem in primerjavo prstnih odtisov ter odtisov dlani, zabeleženje in primerjavo opisa osebe, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice, in kadar tega ni mogoče odvzeti, odvzem drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK ter druga povezana operativna in pomožna kriminalističnotehnična opravila. Fotografijo in osebni opis osebe smejo policisti tudi objaviti.«.
Naslov pred 44. členom in 44. člen se spremenita tako, da se glasita:
(1) Prikrita kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, motorna vozila ne glede na pogon, priklopna vozila z največjo dovoljeno maso nad 750 kg, bivalne priklopnike, plovila, zabojnike, zrakoplove, strelno orožje, prazne uradne dokumente, ki so bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, izdane identifikacijske dokumente, kot so potni listi, osebne izkaznice, dovoljenja za prebivanje, potovalni dokumenti in vozniška dovoljenja, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali razveljavljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, ter za negotovinska plačilna sredstva, ki so vneseni v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU.
(2) Prikrita kontrola pomeni prikrito zbiranje čim več informacij iz tretjega odstavka tega člena med izvajanjem mejne kontrole in policijske kontrole v notranjosti države.
(3) Za namene prikrite kontrole se organu, ki je podal predlog za razpis, pošljejo informacije iz prvega odstavka 37. člena Uredbe 2018/1862/EU.
(4) Policisti morajo prikrito kontrolo uporabljati in opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.«.
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
(razpis prikrite kontrole)
(1) Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira kaznivo dejanje iz tretjega odstavka tega člena, če na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, se sme za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, izvrševanja kazenske sodbe in preprečevanja ogrožanja javne varnosti razpisati ukrep prikrite kontrole zoper osebo, ki se vnese v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem.
(2) Kadar obstajajo zadostni dejanski razlogi, da so predmeti iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinska plačilna sredstva povezani s kaznivimi dejanji iz naslednjega odstavka, se lahko v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem vnese razpis prikrite kontrole za te predmete ali negotovinska plačilna sredstva, ki se lahko poveže z razpisom iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ukrep prikrite kontrole se sme razpisati za naslednja kazniva dejanja: terorizem po 108. členu, potovanje v tujino z namenom terorizma po 108.a členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, trgovino z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, ugrabitev in prisilno izginotje po 134. členu, posilstvo po 170. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zlorabo prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po 187. členu, veliko tatvino po 205. členu, rop po 206. členu, goljufijo po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljeno posest in promet s stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po 218. členu, poslovno goljufijo po 228. členu, goljufijo na škodo Evropske unije po 229. členu, zlorabo informacijskega sistema po 237. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, uporabo ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po 247. členu, izdelavo, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje po 248. členu, tihotapstvo po 250. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, nedovoljeno proizvodnjo in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, diverzijo po 356. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu in piratstvo po 374. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).
(4) Razpis prikrite kontrole iz prvega odstavka tega člena s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog policije in odredba državnega tožilca morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, predmetov iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinskih plačilnih sredstev, ki so vnesena v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU, razlog in utemeljitev za razpis prikrite kontrole. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.
(5) Izvajanje ukrepa sme trajati največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se na podlagi pisnega predloga sme podaljšati vsakič za tri mesece. Skupno sme ukrep trajati 12 mesecev. Če nadaljnje pomembne okoliščine kažejo na to, da je treba ukrep še naprej izvajati, se sme ukrep na podlagi pisnega predloga izjemoma podaljšati vsakič še za tri mesece, na skupno največ 18 mesecev. Razpis ukrepa za predmete iz prvega odstavka prejšnjega člena ali za negotovinska plačilna sredstva, ki je povezan z razpisom ukrepa za osebe iz prvega odstavka tega člena, se hrani toliko časa, kot se hrani razpis ukrepa za osebo.
(6) Razpis se sme odrediti tudi za naslednja kazniva dejanja: genocid po 100. členu, hudodelstvo zoper človečnost po 101. členu in vojna hudodelstva po 102. členu, izdajo tajnih podatkov po 260. členu, veleizdajo po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oborožen upor po 355. členu in vohunstvo po 358. členu KZ-1, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Glede pogojev odreditve razpisov in roka njihovega trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se mora o razlogih za izdajo razpisa še pred izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvesti.
(7) Razpis ukrepa sme policija hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega je bil razpisan. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil razpisan. Policija o prenehanju brez odlašanja pisno obvesti državnega tožilca. Razpis ukrepa se izbriše po izteku veljavnosti razpisa ukrepa oziroma ko odredbodajalec izda odločbo o izbrisu ukrepa.«.
V 57. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Za preprečitev prepoznavnosti, če je to nujno zaradi ogroženosti življenja, zaščite integritete ali zavarovanja dokazov, smejo policisti osebi med privedbo za nujno potreben čas na glavo nadeti posebno zaščitno pokrivalo. O uporabi zaščitnega pokrivala odloči policijski vodja. Posebno zaščitno pokrivalo smejo policisti nadeti osebi tudi na njeno željo.«.
V 60. členu se v prvem odstavku za besedilom »svobodo osebe« doda besedilo »ali da bo huje ogrozila zdravje osebe«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa mu v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti poslana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, na katerem mu bo mogoče vročiti pisno odredbo ali odločbo preiskovalnega sodnika. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali kršitelj naslova noče povedati, mu odredbo ali odločbo preiskovalnega sodnika vroči tako, da obvestilo o izdani odredbi ali izdani odločbi pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori. V obvestilu iz prejšnjega stavka se navedejo podatki o razlogih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče naslovnika, datum in ura pritrditve obvestila na oglasno desko in kraj, kjer je dokument. Če se odločba preiskovalnega sodnika vroči s pritrditvijo obvestila na oglasno desko pristojne policijske postaje, šteje za vročeno po preteku 18 ur od pritrditve obvestila na oglasno desko.«.
V tretjem odstavku se za besedo »ključe« doda besedilo »oziroma drugo sredstvo za zaklepanje«.
V četrtem odstavku se:
– v šestem stavku beseda »odločbo« nadomesti z besedilom »obvestilo o izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena,«,
– za šestim stavkom doda nov sedmi stavek, ki se glasi: »Preiskovalni sodnik lahko vroči odločbo prek policije v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona.«.
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
(podaljšanje prepovedi približevanja)
(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje tudi po preteku 15 dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec najmanj tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena za do 60 dni. Oškodovanec lahko predlog iz utemeljenih razlogov vloži tudi pozneje, pred iztekom ukrepa. S predlogom mora biti brez odlašanja seznanjen kršitelj, ki se lahko v 24 urah od prejema predloga izjavi o navedbah v predlogu.
(2) Okoliščine, ki izkazujejo, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem, so predvsem naslednje:
– neupoštevanje prepovedi približevanja, še zlasti, če so to pri nadzoru ugotovili policisti;
– izrečena globa zaradi neupoštevanja prepovedi približevanja;
– odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja prepovedi približevanja;
– ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih;
– grožnje kršitelja oškodovancu, poslane tretjim osebam.
(3) Če kršitelja ni mogoče pravočasno seznaniti s predlogom iz prvega odstavka, lahko kršitelj v treh dneh od vročitve odločbe vloži ugovor zoper odločbo preiskovalnega sodnika, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Preiskovalni sodnik o ugovoru odloči v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Kršitelj lahko zoper odločitev preiskovalnega sodnika, s katero ta ugovoru ne ugodi, v treh dneh od vročitve odločbe vloži pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Oškodovanec lahko zoper odločitev preiskovalnega sodnika, s katero ta ugovoru ugodi in sklep o podaljšanju približevanja razveljavi, v treh dneh od vročitve odločbe vloži pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe.
(4) Če so izpolnjeni zakonski pogoji in če je oškodovanec predlog vložil pravočasno, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh od vročitve odločbe dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Pritožbo lahko vložita kršitelj in oškodovanec.
(5) Ugovor in pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadržita izvršitve. Preiskovalni sodnik vroči predlog za podaljšanje ukrepa oziroma odločbo kršitelju na naslov, ki ga je sporočil policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se obvestilo o prejetem predlogu oziroma izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko vroči predlog in odločbo prek policije v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.«.
V 62. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Če je podan utemeljen sum, da je oseba na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo, ki jo določa zakon, ki ureja šport (v nadaljnjem besedilu: športne prireditve), storila dejanje, ki ima znake prekrška zoper javni red in mir z znaki nasilja, prekrška iz zakona, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, ali prekrška iz zakona, ki ureja javna zbiranja, ali dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja z znaki nasilja, ali je bila zalotena pri takem prekršku ali kaznivem dejanju in je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bi nadaljevala takšna ravnanja na športni prireditvi, ji sme policist izreči ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za obdobje petih let. Pričakovane okoliščine nadaljevanja takšnih ravnanj se utemeljujejo zlasti na podlagi konkretnega ravnanja osebe v povezavi z njenim dotedanjim ravnanjem z znaki nasilja. Prepoved udeležbe na športnih prireditvah zajema tudi prepoved približevanja športnemu objektu v času izvajanja športne prireditve, če oseba to stori z namenom udeležbe na športni prireditvi. Odrejeni ukrep zajema tudi določitev vrste športne prireditve, športnega objekta in določitev območja, povezanega s športno prireditvijo, na katerem se kršitelj v času izvajanja športne prireditve ne sme gibati, pri čemer območje ne sme presegati razdalje, ki je nujno potrebna za zagotavljanje varnosti na športni prireditvi, vendar ne sme presegati 500 metrov od športnega objekta.
(2) Policist po obravnavi dejanja, ki ima znake prekrška ali kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka, in ob okoliščinah, ki utemeljujejo izrek ukrepa, osebi v policijskem postopku z njo takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Osebo sme tudi fotografirati. V roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur, ji vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu skupaj s pravnim poukom, v katerem je navedeno, da se lahko v 48 urah izjavi o navedbah v odredbi ter svojo izjavo pošlje neposredno na stvarno pristojno sodišče, vključno s podatkom o posameznem stvarno pristojnem sodišču. Pisna odredba mora vsebovati podatke o osebi, zoper katero je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), opredelitev okoliščin, ki utemeljujejo izrek ukrepa, in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti poslana v sodno presojo. Policist vroči odredbo osebi neposredno. Če takšna vročitev ni možna, se odredba osebno vroči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »športno prireditev« doda besedilo »in kraj oziroma območje prepovedi pred športnim objektom«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Policija odredbo iz drugega odstavka tega člena v 48 urah od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Zoper odločitev preiskovalnega sodnika je v osmih dneh od vročitve odločitve dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v 15 dneh od prejema pritožbe. Pritožba zoper odločitev preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je sporočil policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, pa se obvestilo o izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko vroči odločbo prek policije, ki v primeru, če odločbe ni mogoče vročiti na naslovu, ki ga je kršitelj sporočil policiji, obvestilo o izdani odločbi preiskovalnega sodnika pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje. Odločba preiskovalnega sodnika se v primeru pritrditve obvestila o izdani odločbi na oglasno desko šteje za vročeno po preteku osmih dni od pritrditve obvestila na oglasno desko. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedilom »prireditveni prostor« doda besedilo »in kraj oziroma območje prepovedi pred športnim objektom«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo »zagotavlja subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja« nadomesti z besedilom »opravlja subjekt zasebnega varovanja«.
V 63. členu se v drugem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Policisti takšne predmete zasežejo.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če ni mogoče ugotoviti lastnika predmetov iz prejšnjega odstavka, policisti predmete zasežejo, vozniku vozila ali osebju za spremljavo vlaka, v katerem se predmeti nahajajo, pa izdajo potrdilo o zasegu. Zaseg se opravi v skladu s tem zakonom.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Osebo, ki ne upošteva izrečenega ukrepa iz prvega ali drugega odstavka tega člena, policist v skladu z določbami tega zakona pridrži, dokler se športna prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo.«.
V 112.a členu se v prvem odstavku za besedilom »iskanih oseb in predmetov« doda besedilo »oziroma oseb in predmetov, zoper katere so razpisani drugi zakoniti ukrepi«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za izsleditev iskanih oseb in predmetov oziroma oseb in predmetov, za katere so razpisani drugi zakoniti ukrepi, policija zbira podatke potnikov, prijavljenih na let, za vse redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Kadar je izdelana ocena tveganja iz drugega odstavka 112.b člena tega zakona, se za namene iz prejšnjega odstavka tega člena podatki potnikov, prijavljenih na let, zbirajo tudi za z oceno tveganja določene redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic EU na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Preverjanje in ocenjevanje potnikov, prijavljenih na let, iz prve alineje prejšnjega odstavka poteka tako, da se ti podatki po prejemu avtomatizirano preverijo v:
– evidencah iz drugega odstavka 123. člena tega zakona, in sicer v evidenci iskanih oseb, v evidenci pogrešanih oseb, v evidenci iskanih in najdenih predmetov, v evidenci prikritih kontrol ter v evidenci odrejenih ukrepov sodišč,
– evidencah iz prvega odstavka 110. člena zakona, ki ureja pogoje in načine vstopa tujcev v Republiko Slovenijo, bivanja tujcev v Republiki Sloveniji in njihove zapustitve Republike Slovenije, in sicer v evidenci izrečenih stranskih sankcij izgona tujca iz države, v evidenci o tujcih, ki jim je določena prepoved vstopa v državo, v evidenci o tujcih, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, ter v evidenci izdanih odločb o vrnitvi,
– v evidenci iskanih in pogrešanih oseb ter drugih ukrepov mednarodne organizacije Interpol,
– v evidenci ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentov mednarodne organizacije Interpol in
– v schengenskem informacijskem sistemu.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Nacionalna enota za informacije o potnikih lahko glede na utemeljene razloge v posamičnem primeru posreduje podatke potnikov, prijavljenih na let, oziroma rezultate njihove obdelave tudi drugim enotam policije in drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah, če je takšno posredovanje podatkov potrebno za njihovo odločanje oziroma odzivanje in če je takšna obdelava podatkov v skladu z namenom iz prvega odstavka tega člena.«.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Posredovanje podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom lahko nacionalna enota za informacije o potnikih izvede na lastno pobudo takoj po njihovem avtomatiziranem in posamičnem preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi.«.
V 112.b členu se v prvem odstavku črta besedilo »ali iz držav članic EU«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Na podlagi ocene tveganja za namene obdelave podatkov letov znotraj EU iz osmega odstavka tega člena policija zbira podatke iz prejšnjega odstavka tudi za z oceno tveganja določene redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic EU na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Policija podatke iz prejšnjih odstavkov zbira in obdeluje zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj iz 112.č člena tega zakona, ki so neposredno ali posredno povezana z letalskim prometom.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Preverjanje in ocenjevanje potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic iz prve alineje prejšnjega odstavka poteka tako, da se ti podatki po prejemu avtomatizirano preverijo z vnaprej določenimi ocenjevalnimi merili v:
– evidencah policije iz drugega odstavka 123. člena tega zakona, in sicer v evidenci kaznivih dejanj, v evidenci operativnih informacij, v evidenci oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek, v evidenci prikritih kontrol, v evidenci odrejenih ukrepov sodišč,
– v evidenci iskanih in pogrešanih oseb ter drugih ukrepov mednarodne organizacije Interpol,
– v evidenci ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentov mednarodne organizacije Interpol,
– v schengenskem informacijskem sistemu in
– v informacijskem sistemu agencije Europol.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ocene tveganja iz drugega odstavka tega člena in ocenjevalna merila iz druge alineje petega odstavka tega člena se pripravljajo na podlagi analitične obdelave podatkov oziroma informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, in pomenijo stopnjo nevarnosti terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj ali specifične potovalne vzorce storilcev teh kaznivih dejanj oziroma njihovih žrtev in zato omogočajo usmerjeno delo policije in drugih pristojnih organov na takšne osebe. Ocene tveganja in ocenjevalna merila oblikuje in sproti posodablja nacionalna enota za informacije o potnikih v sodelovanju z drugimi enotami policije, drugimi organi s seznama iz desetega odstavka 112.c člena tega zakona, enotami za informacije o potnikih v drugih državah EU ter agencijo Europol.«.
112.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(posredovanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR))
(1) Nacionalna enota za informacije o potnikih glede na utemeljene razloge v posamičnem primeru posreduje podatke potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultate njihove obdelave drugim enotam policije in drugim organom v Republiki Sloveniji, navedenim na seznamu iz desetega odstavka tega člena, če nacionalna enota za informacije o potnikih oceni, da je takšno posredovanje podatkov potrebno za njihovo odločanje oziroma odzivanje zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih ali hudih kaznivih dejanj.
(2) Podatke potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultate njihove obdelave nacionalna enota za informacije o potnikih pod pogoji, določenimi v prejšnjem odstavku, posreduje tudi enotam za informacije o potnikih drugih držav članic EU.
(3) Posredovanje podatkov oziroma rezultatov njihove obdelave upravičencem iz prvega, drugega in desetega odstavka tega člena lahko nacionalna enota za informacije o potnikih izvede na lastno pobudo takoj po njihovem avtomatiziranem in posamičnem preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi.
(4) Če obstaja zadostni dejanski razlog, da bi lahko bila izsledena iskana oseba ali da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira teroristično ali drugo hudo kaznivo dejanje iz 112.č člena tega zakona in če na podlagi celostne ocene za posameznega potnika v letalskem prometu, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi operativnih informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, lahko za odkritje iskane osebe ali za odkritje in pregon takšnega kaznivega dejanja ali storilca preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca odredi nacionalni enoti za informacije o potnikih posredovanje preteklih ali prihodnjih podatkov potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultatov njihove obdelave upravičencem iz prvega, drugega, petega in desetega odstavka tega člena ter agenciji Europol.
(5) Nacionalna enota za informacije o potnikih lahko ob pogojih iz prejšnjega odstavka posreduje podatke potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultate njihove obdelave organom tretjih držav, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in drugih kaznivih dejanj, le če:
– tretja država soglaša, da bo drugi tretji državi posredovala prejete podatke le, kadar bo to nujno potrebno za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj, in le s predhodno pridobljenim soglasjem policije, razen v izjemnih okoliščinah brez predhodnega soglasja policije, če so takšni prenosi bistvenega pomena za odziv na konkretno in dejansko grožnjo, povezano s terorističnim ali drugim hudim kaznivim dejanjem, in predhodnega soglasja policije ni bilo mogoče pravočasno pridobiti;
– je to v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v delu, ki se nanaša na prenos osebnih podatkov.
(6) Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, utemeljitev razlogov in namena uporabe podatkov oziroma rezultatov njihove obdelave, obseg podatkov oziroma rezultatov njihove obdelave, ki so potrebni, ustrezno obdobje, za katero se podatki zahtevajo, druge pomembne okoliščine v povezavi z njihovo neposredno uporabo ter predlog oziroma odredbo za razkritje izvornih podatkov in dostop do njih, če so bili podatki v skladu s 129.a členom tega zakona že psevdonimizirani. Razkritje popolnih izvornih podatkov potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic in dostop do njih sme trajati le 24 ur od njihovega razkritja, potem pa se vsi razkriti podatki znova psevdonimizirajo.
(7) V nujnih primerih, če je pri obravnavi posameznega terorističnega ali drugega hudega kaznivega dejanja treba izvesti nujne in neodložljive ukrepe za njegovo neposredno preprečitev ali za izsleditev in prijetje storilcev in odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti, lahko preiskovalni sodnik v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena odredi posredovanje podatkov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultatov njihove obdelave na ustni predlog državnega tožilca. O ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Pisna odredba mora biti izdana najpozneje v 24 urah po izdaji ustne odredbe.
(8) V nujnih primerih iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organi s seznama iz desetega odstavka tega člena neposredno zaprosijo za podatke oziroma za rezultate njihove obdelave enoto za informacije o potnikih v kateri koli drugi državi članici EU in zaprosilo v vednost pošljejo tudi nacionalni enoti za informacije o potnikih. Prav tako lahko nacionalna enota za informacije o potnikih na podlagi neposredno prejetega zaprosila pristojnih organov drugih držav članic EU, navedenih na seznamu pristojnih organov, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije, in ob izdani odredbi preiskovalnega sodnika neposredno posreduje podatke oziroma rezultate njihove obdelave tem pristojnim organom.
(9) Po vsakem posredovanju podatkov potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultatov njihove obdelave organom tretjih držav se o tem obvesti pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, imenovana v skladu s 112.d členom tega zakona.
(10) Seznam organov, ki so pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj na ozemlju Republike Slovenije ter lahko zaprosijo za podatke o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic oziroma rezultate njihove obdelave oziroma jih prejmejo, Evropski komisiji pošlje minister.«.
V 112.č členu se:
– za besedilom »po 103. členu,« doda besedilo »združevanje in ščuvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji po 105. členu,«,
– za besedilom »po 113. členu,« doda besedilo »prepovedana tvorba živih bitij po 114. členu,«,
– za besedilom »po 117. členu,« doda besedilo »detomor po 119. členu,«,
– besedilo »ugrabitev po 134. členu« nadomesti z besedilom »ugrabitev in prisilno izginotje po 134. členu«,
– črta besedilo »pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu,«,
– za besedilom »po 181. členu,« doda besedilo »trgovina z deli človeškega telesa, spolnimi celicami, krvjo in komponentami krvi po 181.a členu, proizvodnja in promet ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo več zahtev glede skladnosti po 183.a členu,«,
– besedilo »neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu« nadomesti z besedilom »neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu«,
– besedilo »omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu« nadomesti z besedilom »omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po 187. členu, odvzem mladoletne osebe po drugem odstavku 190. člena«,
– besedilo »nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu« nadomesti z besedilom »nedovoljena posest in promet s stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 218. členu«,
– besedilo »po četrtem odstavku 221. člena« nadomesti z besedilom »po drugem, tretjem in četrtem odstavku 221. člena«,
– besedilo »povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu« nadomesti z besedilom »oškodovanje upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu, dajanje prednosti upnikom po 227. členu«,
– za besedilom »po 229. členu,« doda besedilo »preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji po drugem odstavku 231. člena,«,
– črta besedilo »izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanja po 248. členu,«,
– za besedilom »po 247. členu,« doda besedilo »davčna zatajitev po prvem, drugem in četrtem odstavku 249. člena,«,
– za besedilom »po 308. členu,« doda besedilo »poškodovanje ali uničenje javnih naprav po prvem odstavku 318. člena,«,
– za besedilom »po 332. členu,« doda besedilo »onesnaženje morja in voda s plovili po 333. členu,«,
– besedilo »nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami po 344. členu« nadomesti z besedilom »nezakonito ravnanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami po 344. členu«.
Za 112.d členom se dodajo novi 112.e, 112.f in 112.g člen, ki se glasijo:
(obdelava podatkov državljanov tretjih držav (ETIAS))
Z vzpostavitvijo Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) se za državljane tretjih držav, ki so oproščeni zahteve po vizumu pri prehodu zunanjih meja, v skladu z Uredbo 2018/1240/EU omogoča preučitev, ali bi njihova prisotnost na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost, nezakonito priseljevanje ali visoko tveganje za epidemijo.
(1) Naloge iz 8. člena Uredbe 2018/1240/EU izvaja enota policije, pristojna za obravnavo prošenj državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: Nacionalna enota ETIAS).
(2) Nacionalna enota ETIAS pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka sodeluje z drugimi nacionalnimi enotami držav članic EU, agencijo Europol in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex).
(3) Nacionalna enota ETIAS je hkrati tudi centralna točka dostopa, ki ima dostop do centralnega sistema ETIAS v skladu z drugim odstavkom 50. člena Uredbe 2018/1240/EU.
(4) Nacionalna enota ETIAS, kadar so izpolnjeni pogoji iz 52. člena Uredbe 2018/1240/EU, podatke o prosilcih, oziroma rezultate njihove obdelave, zabeležene v centralnem sistemu ETIAS, posreduje pristojnim organom za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj iz drugega odstavka 112.g člena tega zakona.
(5) Uradno obvestilo o centralni točki dostopa in imenovanih organih, ki so pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj na ozemlju Republike Slovenije in lahko centralno točko dostopa zaprosijo za vpogled v podatke, zabeležene v centralnem sistemu ETIAS, eu-LISA in Komisiji pošlje minister za notranje zadeve.
(1) Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira teroristično kaznivo dejanje ali drugo hudo kaznivo dejanje, nacionalna enota ETIAS na podlagi 34. člena Uredbe 2018/1240/EU, ob upoštevanju 35. člena Uredbe 2018/1240/EU, osebo uvrsti na nadzorni seznam ETIAS, ki je v centralnem sistemu ETIAS.
(2) Za teroristična kazniva dejanja ali druga huda kazniva dejanja se štejejo kazniva dejanja iz 112.č člena tega zakona, kaznivo dejanje požiga po 222. členu in javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.
(3) Nacionalna enota ETIAS v roku enega leta po preteku koledarskega leta, ko je bil opravljen vnos podatkov, vsaj enkrat letno izvrši pregled, če je vpis podatkov še potreben.«.
V 117. členu se v naslovu člena za besedo »podatkov« doda besedilo »in informacij«.
V prvem odstavku se na obeh mestih besedilo »osebnih podatkov« nadomesti z besedilom »podatkov in informacij« ter se črta besedna zveza »ali Evropskega gospodarskega prostora«.
V drugem odstavku se besedilo »osebne in druge podatke« nadomesti z besedilom »podatke in informacije«.
V petem odstavku se beseda »podatkov« nadomesti z besedilom »podatkov in informacij«.
V šestem odstavku se besedilo »iz prejšnjega odstavka se osebni podatki« nadomesti z besedilom »se podatki in informacije«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Policija podatke in informacije ter zaprosila za podatke in informacije iz prejšnjih odstavkov prejema in posreduje prek enotne kontaktne točke, določene z zakonom, ki ureja organiziranost in delo policije (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka).
(8) Za namen posredovanja podatkov in informacij v skladu s tem členom, 117.a, 117.b, 117.c in 117.č členom tega zakona:
1. »informacija« pomeni vsako vsebino, ki se nanaša na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, dejstev ali okoliščin, ki so pomembni za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za namene izvajanja njihovih nalog, vključno s kriminalističnim pridobivanjem in vrednotenjem informacij;
2. »razpoložljiva informacija« pomeni neposredno in posredno dostopno informacijo;
3. »neposredno dostopna informacija« pomeni informacijo v zbirki podatkov, do katere lahko enotna kontaktna točka neposredno dostopa, in informacijo iz javno dostopnih virov, vključno s spletom in javnimi podatki;
4. »posredno dostopna informacija« pomeni informacijo, ki jo enotna kontaktna točka lahko pridobi v skladu s 115. členom tega zakona oziroma 148. členom Zakona o kazenskem postopku;
5. »druga država članica EU« pomeni tudi državo schengenskega območja.«.
Za 117. členom se dodajo novi 117.a, 117.b, 117.c in 117.č člen, ki se glasijo:
(način poslovanja enotne kontaktne točke)
(1) Enotna kontaktna točka sprejema zaprosila enotnih kontaktnih točk ali imenovanih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: imenovani organi) drugih držav članic EU, navedenih na seznamu imenovanih organov, ki je objavljen na spletni strani Evropske komisije, v slovenskem ali angleškem jeziku ter se sporazumeva z njimi v jezikih, ki jih druga država sprejema.
(2) Enotna kontaktna točka pri komunikaciji praviloma uporablja mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij agencije Europol. Mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij agencije Europol se ne uporablja, kadar njena uporaba zaradi tehničnega ali operativnega incidenta ni mogoča, kadar je zaradi nujnosti potrebna uporaba drugega kanala ali kadar gre za izmenjavo podatkov in informacij s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ali je potrebna uporaba Interpolovega komunikacijskega kanala.
(3) Enotni kontaktni točki so omogočeni avtomatizirano navzkrižno preverjanje prejetih zaprosil za podatke in informacije s posredovanimi ter drugimi podatki in informacijami, povezljivost z mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij agencije Europol ter avtomatizirana priprava statističnih podatkov v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij.
(4) Enotna kontaktna točka zaprosila za posredovanje podatkov in informacij ali podatke in informacije posreduje drugim državam članicam EU prek njihovih enotnih kontaktnih točk.
(5) Kadar enotna kontaktna točka zaprosila za posredovanje podatkov in informacij ali podatke in informacije posreduje imenovanim organom drugih držav članic EU, jih v vednost posreduje tudi njihovim enotnim kontaktnim točkam.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek enotna kontaktna točka zaprosila za posredovanje podatkov in informacij ali podatkov in informacij ne posreduje enotni kontaktni točki druge države članice EU, če bi to:
– otežilo ali onemogočilo izvedbo zakonite policijske naloge,
– ogrozilo obravnavo zadev v zvezi s terorizmom, ki niso povezane z izrednimi razmerami ali kriznim upravljanjem, ali
– ogrozilo varnost posameznika.
(7) V primeru obravnave kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 117.č člena tega zakona enotna kontaktna točka za vsak primer posebej glede na sedmi odstavek 7. člena Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L št. 135 z dne 24. 5. 2016, str. 53; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/794/EU) oceni, ali je treba kopijo zaprosila za podatke in informacije ali podatke in informacije posredovati tudi agenciji Europol.
(zaprosilo za posredovanje podatkov in informacij)
(1) Enotna kontaktna točka zaprosilo za posredovanje podatkov in informacij predloži, kadar v posamičnem primeru obstajajo utemeljeni razlogi, da so podatki in informacije potrebni ter sorazmerni za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj in da so v drugi državi članici EU na voljo.
(2) Zaprosilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj:
1. opis zaprošenih podatkov in informacij glede na obseg razpoložljivih podatkov in informacij;
2. namen, za katerega se podatki in informacije zaprošajo in ki vključuje opis dejstev in okoliščin ter navedbo obravnavanega kaznivega dejanja;
3. utemeljene razloge, da so v posamičnem primeru zaprošeni podatki in informacije na voljo v zaprošeni drugi državi članici EU;
4. navedbo povezave med namenom iz 2. točke tega odstavka in subjektom, na katerega se podatki in informacije nanašajo;
5. razloge za nujno obravnavo zaprosila in
6. morebitne omejitve uporabe podatkov in informacij, navedenih v zaprosilu, za namene, za katere niso bili zaprošeni.
(3) Zaprosilo iz prvega odstavka tega člena se označi kot nujno, kadar glede na razpoložljiva dejstva in okoliščine obravnavane zadeve obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so zaprošeni podatki in informacije:
– bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javnemu redu,
– potrebni za preprečitev neposredne ogroženosti življenja ali telesne nedotakljivosti posameznika,
– potrebni za sprejetje odločitve glede ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, ali
– da ne bodo omogočali učinkovitega preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, če ne bodo prejeti v roku iz prve alineje prvega odstavka 117.c člena tega zakona.
(posredovanje zaprošenih podatkov in informacij)
(1) Enotna kontaktna točka zaprošene podatke in informacije posreduje čim prej, najpozneje pa:
– v osmih urah od prejema nujnega zaprosila v zvezi z neposredno dostopnimi podatki in informacijami;
– v treh dneh od prejema nujnega zaprosila v zvezi s posredno dostopnimi podatki in informacijami;
– v sedmih dneh od prejema drugih zaprosil.
(2) Kadar je za posredovanje zaprošenih podatkov in informacij v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, potrebna sodna odobritev, enotna kontaktna točka nemudoma obvesti drugo državo članico EU o pričakovani zamudi roka iz prejšnjega odstavka, razlogih za zamudo, roku, v katerem bodo zaprošeni podatki in informacije posredovani, in o poteku postopka sodne odobritve. Enotna kontaktna točka podatke in informacije posreduje čim prej po prejeti sodni odobritvi.
(3) Enotna kontaktna točka lahko zaprosi za dopolnitev zaprosila ali za dodatna pojasnila. Rok iz prvega odstavka tega člena začne teči od dne, ko je enotna kontaktna točka prejela dopolnitev zaprosila ali dodatna pojasnila.
(4) Enotna kontaktna točka v celoti ali delno zavrne posredovanje zaprošenih podatkov in informacij, če:
1. zaprošenih podatkov in informacij nima,
2. zaprosilo ne vsebuje minimalnih vsebin, določenih v 117.b členu tega zakona,
3. je bila sodna odobritev zavrnjena,
4. so zaprošeni podatki in informacije osebni podatki, ki ne spadajo v kategorije osebnih podatkov iz priloge B Uredbe 2016/794/EU,
5. so zaprošeni podatki in informacije netočni, nepopolni, nezanesljivi ali neposodobljeni in jih ni mogoče posredovati v skladu s petim odstavkom 117. člena tega zakona,
6. v posamičnem primeru obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi posredovanje zaprošenih podatkov in informacij bilo v nasprotju s strateškimi interesi nacionalne varnosti ali bi jim škodovalo, ogrozilo uspeh preiskave kaznivega dejanja v teku ali varnost posameznika ali neupravičeno škodovalo zaščitenim pomembnim interesom pravne osebe,
7. se zaprosilo nanaša na kaznivo dejanje, za katero je najvišja zagrožena zaporna kazen eno leto ali manj, ali na zadevo, ki ni kaznivo dejanje, ali
8. če so bili zaprošeni podatki in informacije predhodno pridobljeni od druge države članice EU ali od tretje države in ta država ni dala soglasja za posredovanje teh podatkov in informacij.
(posredovanje podatkov in informacij na lastno pobudo)
(1) Enotna kontaktna točka lahko drugim državam članicam EU podatke in informacije, ki so na voljo, posreduje tudi na lastno pobudo, kadar v posamičnem primeru obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi lahko bili podatki in informacije pomembni za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj.
(2) Enotna kontaktna točka vedno posreduje podatke in informacije, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi lahko bili podatki in informacije pomembni za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja hudih kaznivih dejanj, razen če obstaja razlog za zavrnitev posredovanja podatkov in informacij iz 3. ali 6. točke četrtega odstavka 117.c člena tega zakona.
(3) Za huda kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se štejejo kazniva dejanja iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, kaznivo dejanje požiga po 222. členu in kaznivo dejanje sabotaže po 357. členu KZ-1 in z njimi povezana kazniva dejanja.
(4) Za povezana kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje hudih kaznivih dejanj iz prejšnjega odstavka,
– kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja hudih kaznivih dejanj iz prejšnjega odstavka,
– kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja storilcev hudih kaznivih dejanj iz prejšnjega odstavka.«.
V 125. členu se:
– v 1. točki za besedilom »ki so dale obvestila« doda besedilo »ali zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi«, za besedo »videoposnetki« pa se dodata vejica in besedilo »dokumenti, ki nastanejo pri preiskovanju kaznivega dejanja ali zaradi njega,«,
– v 2. točki za besedilom »predmetov prekrška,« doda besedilo »čas zasega predmetov, osebno ime osebe, ki ji je bil predmet zasežen, identifikacijska oznaka osebe, ki je predmete zasegla,«,
– 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. evidenca iskanih oseb: poklic in zaposlitev ter fotografija iskane osebe, organ, ki je predlagal razpis ukrepa, vrsta in veljavnost ukrepa, navedba kaznivega dejanja, ki je podlaga za razpis, podatki o nadaljnjem postopku in razlog razpisa;«,
– v 7. točki za besedilom »preiskovalnega sodnika« dodata vejica in besedilo »vrsta komunikacijskega sredstva, ki je bilo nadzorovano,«,
– 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. evidenca preiskav DNK: kraj, čas in razlog odvzema vzorca DNK, identifikacijska oznaka osebe, ki je vzorec odvzela, in profil odvzetega vzorca DNK;«,
– 14. in 15. točka spremenita tako, da se glasita:
»14. evidenca daktiloskopiranih oseb: kraj, čas in razlog odvzema prstnih odtisov, na podlagi česa je bila potrjena identiteta osebe, ki so ji bili odvzeti prstni odtisi, identifikacijska oznaka osebe, ki je odvzela odtise, odtisi prstov in dlani;
15. evidenca fotografiranih oseb: fotografija, osebni opis, kraj, čas in razlog fotografiranja, identifikacijska oznaka osebe, ki je fotografirala;«,
– 19. točka spremeni tako, da se glasi:
»19. evidenca prikritih kontrol: vzdevek ali lažno ime, fotografija, prstni odtisi, odtisi dlani in osebni opis iskane osebe, predmeti, ki jih ima v uporabi, podatki, ki omogočajo identifikacijo predmetov in negotovinskih plačilnih sredstev, številka, vrsta in veljavnost ukrepa;«,
– 30. in 31. točka spremenita tako, da se glasita:
»30. evidenca potnikov, prijavljenih na let (API): podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura ter kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta in številka potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika ter mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika;
31. evidenca potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR): datum rezervacije letalske vozovnice, podatki iz letalske vozovnice, vključno s številko letalske vozovnice, datumom izdaje, podatkom o enosmernih letalskih vozovnicah in navedbo cene letalske vozovnice s pripadajočimi pristojbinami, identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika, poštni naslov, telefonska številka in elektronski naslov potnika, potovalni status potnika, vključno s potrditvami, prijavo na let, informacijami o neizkoriščenih in neodpovedanih rezervacijah letalskih vozovnic ter informacijami o letalskih vozovnicah brez rezervacije, podatki o načinu plačila letalske vozovnice, vključno z naslovom za izdajo računa, podatki o sedežu in prtljagi potnika, podatek v zvezi s statusom potnika v okviru programa zvestobe določene letalske družbe ali skupine letalskih družb ter identifikacijska številka tega potnika kot pogostega potnika, informacije o mladoletnikih brez spremstva, mlajših od 18 let, kot so osebno ime in spol, starost, znanje jezikov, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri odhodu ter sorodstveno razmerje z mladoletnikom, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri prihodu in sorodstveno razmerje z mladoletnikom, podatki o zastopniku ob odhodu in prihodu, predvideni datum potovanja, popoln načrt potovanja, podatki v zvezi z letom, vključno z informacijami o letih pod skupno oznako, število in osebna imena drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo letalske vozovnice, informacije o ločitvi skupne rezervacije letalskih vozovnic zaradi spremembe ali odpovedi poti enega ali več potnikov, podatki o potovalni agenciji oziroma potovalnem agentu, vse naknadne spremembe podatkov in vsi zbrani podatki potnika, prijavljenega na let (API): ime in priimek potnika, rojstni podatki (dan, mesec, leto), spol, državljanstvo, podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura in kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta, številka, država izdaje in datum izteka veljavnosti potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika, mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika;«.
V 126. členu se v prvem odstavku črta besedilo »ali ugotovitve identitete osebe«.
V drugem odstavku se besedilo »občutljivi osebni podatki« nadomesti z besedilom »osebni podatki posebne vrste«.
V 127. členu v prvem odstavku:
– se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– 1., 2., 7. in 19. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona po pravnomočnosti sodbe ali po zastaranju pregona;«,
– se tretja alineja črta,
– dosedanja četrta alineja postane tretja alineja,
– v dosedanji peti alineji, ki postane četrta alineja, se pred piko na koncu stavka doda besedilo », razen če bi se s tem ogrozila varnost ogrožene osebe ali posameznika, ki policiji prostovoljno posreduje operativne informacije, dokler trajajo ukrepi za varovanje v skladu s predpisom, ki ureja varovanje ogroženih uslužbencev policije«.
V 128. členu v prvem odstavku:
– se prva, druga in tretja alineja spremenijo tako, da se glasijo:
»– v evidencah iz 1., 7. in 24. točke, do izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne ustavitve kazenskega postopka ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe ali do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, če pa tega ni, do zastaranja kazenskega pregona;
– v evidencah iz 8., 14. in 15. točke, do prejema obvestila o sprejetju odločitve državnega tožilca, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka, do odstopa oddelku specializiranega državnega tožilstva, pristojnemu za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ali z zakonom določenim pristojnim organom v obrambnih silah ali do najdbe pogrešane osebe ali do ugotovitve identitete neznane osebe ali identifikacije neznanega trupla ali do izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne ustavitve kazenskega postopka ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe ali do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, če pa tega ni, do zastaranja kazenskega pregona;
– v evidenci iz 2. točke, do prejema obvestila o ustavitvi postopka s strani prekrškovnega organa ali pristojnega sodišča ali do prejema obvestila o zavrnitvi obdolžilnega predloga s strani pristojnega sodišča ali tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če pa te ni, štiri leta po času storitve prekrška;«,
– se za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– v evidenci iz 6. točke, do izteka razlogov, vendar najdlje tri leta;«,
– se dosedanji sedma in osma alineja, ki postaneta osma in deveta alineja, spremenita tako, da se glasita:
»– v evidenci iz 9. točke, pet let po datumu dogodka;
– v evidencah iz 10. in 23. točke, štiri leta po datumu odvzema prostosti oziroma zadržanja, razen videoposnetka, ki se hrani dva meseca po datumu odvzema prostosti oziroma zadržanja;«,
– dosedanji deveta in deseta alineja postaneta deseta in enajsta alineja,
– se dosedanja enajsta alineja, ki postane dvanajsta alineja, spremeni tako, da se glasi:
»– v evidenci iz 13. točke, štiri leta po datumu uporabe prisilnega sredstva;«,
– dosedanje dvanajsta do štirinajsta alineja postanejo trinajsta do petnajsta alineja,
– se za petnajsto alinejo doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi:
»– v evidenci iz 19. točke, do prenehanja izvajanja ukrepa ali izteka veljavnosti razpisa ukrepa;«,
– dosedanje petnajsta do dvajseta alineja postanejo sedemnajsta do dvaindvajseta alineja,
– dosedanja enaindvajseta alineja, ki postane triindvajseta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– v evidenci iz 30. točke, 24 ur po pridobitvi podatkov;«,
– se za dosedanjo enaindvajseto alinejo, ki postane triindvajseta alineja, doda nova štiriindvajseta alineja, ki se glasi:
»– v evidenci iz 31. točke, šest mesecev po pridobitvi podatkov.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pristojno sodišče mora pristojni policijski enoti ali obveščevalno-varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo, kadar ima na podlagi zakona pristojnost obravnavati kazniva dejanja, poslati podatke o zavrnitvah ali ustavitvah prekrškovnih postopkov, sodbah o prekrških, pravnomočnih ustavitvah preiskave, ustavitvah kazenskega postopka ter zavrnilnih, oprostilnih in obsodilnih sodbah kot tudi podatke o odstopu zadeve v tujino v 30 dneh od pravnomočnosti. Pristojno državno tožilstvo, pristojno sodišče ali pristojni upravni organ mora pristojni policijski enoti ali obveščevalno-varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo, kadar ima na podlagi zakona pristojnost obravnavati kazniva dejanja, poslati podatke iz drugega odstavka 121. člena tega zakona, obvestilo državnega tožilca o zavrženju kazenske ovadbe in razlogih za zavrženje, obvestilo o sprejetju odločitve državnega tožilca, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka, ter podatke o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence v 30 dneh od nastanka podatka.«.
V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Dostop do podatkov iz evidenc iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 14., 15., 19. in 24. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona je v obdobju, ki je za posamezne evidence določeno v prvem odstavku tega člena, pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom.«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku pred besedilom »državnim organom« doda beseda »dovoljen«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Dostop do podatkov iz evidenc, navedenih v prvem stavku prvega odstavka tega člena, ki jih upravlja organ, ki je v ministrstvu, pristojnem za obrambo, pristojen za upravljanje evidenc na podlagi tega zakona, je dovoljen tudi za namen vodenja in odločanja v disciplinskih postopkih ter postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi na obrambnem področju.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
129. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Po preteku rokov hrambe iz prejšnjega člena se podatki iz evidenc, katerih upravljavec je policija, blokirajo in naprej obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov z dokumentarnim gradivom, razen podatkov:
– v evidencah iz 3., 10., 11., 12., 13., 17., 19., 20., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona, ki se brišejo;
– v evidencah iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona, ki se po najdbi pogrešane osebe, ugotovitvi identitete neznane osebe in identifikaciji neznanega trupla brišejo;
– v evidenci iz 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona, pri katerih po preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi ni bila potrjena povezava s terorističnimi in drugimi hudimi kaznivimi dejanji iz 112.č člena tega zakona, ki se brišejo;
– v evidenci iz 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona, pri katerih je bila po preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi potrjena povezava s terorističnimi in drugimi hudimi kaznivimi dejanji iz 112.č člena tega zakona, ki se psevdonimizirajo v skladu s 129.a členom tega zakona.
(2) Po blokiranju:
– se podatki v evidencah iz 1., 7., 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo pet let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do enega leta, 15 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do osem let, in 25 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen;
– ne glede na določbo prejšnje alineje se podatki v evidencah iz 1., 7., 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo največ osem let od izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe za kazniva dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena, posebno hude telesne poškodbe po četrtem odstavku 124. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, zatajitve po četrtem odstavku 208. člena, poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 220. člena, omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po prvem odstavku 187. člena, nasilja v družini po prvem in drugem odstavku 191. člena, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena, izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena, poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po četrtem odstavku 246. člena KZ-1, kadar državni tožilec ravna po določbah petega odstavka 161.a in četrtega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku;
– ne glede na določbo prve alineje tega odstavka se podatki v evidencah iz 1. in 7. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona brišejo v 30 dneh od odstopa oddelku specializiranega državnega tožilstva, pristojnemu za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ali z zakonom določenim pristojnim organom v obrambnih silah v primeru zavrženja kazenske ovadbe, kadar ne gre za primere iz prejšnje alineje, v primeru pravnomočne ustavitve kazenskega postopka, pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe;
– ne glede na določbo prve alineje tega odstavka se podatki v evidencah iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona brišejo v 30 dneh od odstopa oddelku specializiranega državnega tožilstva, pristojnemu za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ali z zakonom določenim pristojnim organom v obrambnih silah v primeru zavrženja kazenske ovadbe, kadar ne gre za primere iz prejšnje alineje, v primeru pravnomočne ustavitve kazenskega postopka, pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe. Če policija pošlje poročilo pristojnemu državnemu tožilcu, ker na podlagi zbranih obvestil in dokazov ugotovi, da ni podlage za kazensko ovadbo, se podatki hranijo 30 dni od prejema obvestila o sprejetju odločitve državnega tožilca, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka;
– v evidenci iz 2., 4. in 6. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona se podatki hranijo deset let;
– ne glede na določbe četrte alineje tega odstavka se podatki v evidenci iz 2. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona brišejo v 30 dneh od prejema obvestila o ustavitvi postopka s strani prekrškovnega organa ali pristojnega sodišča ali od prejema obvestila o zavrnitvi obdolžilnega predloga s strani pristojnega sodišča;
– v evidencah iz 5., 9., 16., 18., in 21. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona se podatki hranijo dve leti.
(3) Dostop do podatkov iz evidenc prejšnjega odstavka je policistom in pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom.
(4) Po poteku rokov iz drugega odstavka tega člena se podatki brišejo.«.
129.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(psevdonimizacija podatkov)
(1) Po poteku roka iz štiriindvajsete alineje prvega odstavka 128. člena tega zakona se podatki v evidenci iz 31. točke 125. člena tega zakona psevdonimizirajo z zakrivanjem vseh podatkovnih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati posameznega potnika, na katerega se ti podatki nanašajo, zlasti pa:
– osebno ime, vključno s številom in imeni drugih potnikov na isti rezervaciji, ki potujejo skupaj,
– naslov in kontaktni podatki,
– vsi podatki o načinu plačila, vključno z naslovom za izdajo računa, če vsebujejo kakršne koli informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati potnika, na katerega se podatki nanašajo, ali katero koli drugo osebo,
– informacije v zvezi s programi za potnike, ki pogosto letijo,
– splošne opombe, če vsebujejo kakršne koli informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati potnika, na katerega se podatki nanašajo, in
– vsi zbrani podatki potnikov, prijavljenih na let (API), ki vsebujejo kakršne koli informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati potnika.
(2) Vsi podatki potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic, za katere je bila po preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi potrjena povezava s terorističnimi in drugimi hudimi kaznivimi dejanji iz 112.č člena tega zakona, se trajno izbrišejo iz evidenc po treh letih od njihove pridobitve.«.
V 145. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Predlagatelj iz prejšnjega stavka k predlogu priloži soglasje predlagane osebe, iz katerega izhajata njeno osebno ime in EMŠO.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo », prekrškovni«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Predstavnik javnosti je razrešen pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, če:
– sam tako zahteva,
– ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena,
– se neupravičeno ne udeleži obveznega usposabljanja, ki ga organizira ministrstvo, ali
– se neupravičeno ne udeleži dveh sej senata v enem letu ali nevestno opravlja delo.«.
Za 145. členom se doda nov 145.a člen, ki se glasi:
(evidenca predstavnikov javnosti)
(1) Za izvajanje določb tega zakona, ki se nanašajo na razrešitev predstavnikov javnosti in sodelovanje predstavnikov javnosti v postopku pred senatom, ministrstvo upravlja evidenco predstavnikov javnosti, ki obsega naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
3. EMŠO,
4. telefonsko številko in elektronski naslov,
5. datum imenovanja,
6. območje policijske uprave, za katero je predstavnik javnosti imenovan,
7. datum udeležbe obveznega usposabljanja oziroma datum neupravičenega izostanka iz obveznega usposabljanja,
8. datum udeležbe na seji senata oziroma datum neupravičenega izostanka s seje senata.
(2) Podatki iz evidence predstavnikov javnosti se hranijo do poteka dobe, za katero je bil predstavnik javnosti imenovan, oziroma do njegove razrešitve v skladu s prejšnjim členom tega zakona. Po poteku tega roka se podatki izbrišejo.
(3) Ministrstvo pridobiva podatke iz 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena neposredno od predstavnika javnosti. Za namene iz prvega odstavka tega člena predstavnik javnosti ministrstvu pisno ali po elektronski poti sporoči vsako spremembo podatkov o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, telefonski številki in elektronskem naslovu najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe.«.
V 162. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Z globo od 300 do 800 eurov se za prekršek kaznuje kršitelj, ki ne upošteva odredbe iz 60. člena tega zakona, ki ne izroči ključa oziroma drugega sredstva za zaklepanje prebivališča ali ki v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih sredstvih.
(4) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje kršitelj, ki:
– ne upošteva izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 62. člena tega zakona,
– ne upošteva odredbe preiskovalnega sodnika iz sedmega odstavka 62. člena tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Policija uskladi evidence podatkov po 123. členu zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministrstvo vzpostavi evidenco iz novega 145.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Uredba o poenostavitvi izmenjave informacij in podatkov med Policijo ali Finančno upravo Republike Slovenije ter pristojnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije (Uradni list RS, št. 99/13).
(2) Minister uskladi določbe podzakonskega predpisa iz petega odstavka 60. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(organiziranje enotne kontaktne točke)
V generalni policijski upravi se do uskladitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) s tem zakonom organizirana enota, ki opravlja naloge enotne kontaktne točke za izmenjavo podatkov in informacij s tujimi organi in mednarodnimi organizacijami za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Pri tem sodeluje s pristojnimi organi Republike Slovenije za področja carinskih in davčnih zadev, preprečevanja pranja denarja in odvzema premoženjske koristi.
(1) Določbe novih 112.e, 112.f in 112.g členov zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja centralnega sistema ETIAS, ki ga Evropska komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(2) Spremenjeni 112.a, 112.b, 112.c, 125., 128., 129. in 129.a člen zakona se v delu, ki se nanaša na PNR, začnejo uporabljati dve leti po uveljavitvi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporablja dosedanja ureditev iz 112.a, 112.b, 112.c, 125., 128., 129. in 129.a člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US), razen določb 31. točke 125. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki se prenehajo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/24).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 210-01/24-37/24
Ljubljana, dne 30. januarja 2025
EPA 1791-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
