Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15) je Občinski svet Občine Jesenice na 17. seji dne 12. 2. 2025 sprejel
o proračunu Občine Jesenice za leto 2025
S tem odlokom se za Občino Jesenice za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna naslednjega leta.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo načrti financiranja projektov in programov neposrednih proračunskih uporabnikov.
(višina splošnega dela proračuna)
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | V EUR |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 27.744.624 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 21.745.161 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 17.894.914 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 14.534.914 |
| 703 Davki na premoženje | 2.975.000 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 385.000 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 3.850.247 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 3.222.547 |
| 711 Takse in pristojbine | 15.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 156.200 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 39.800 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 416.700 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 98.900 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 37.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 61.900 |
73 | PREJETE DONACIJE | 0 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 0 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 5.900.564 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 5.304.832 |
741 | Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev EU | 595.732 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 32.145.143 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 7.703.166 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 2.290.455 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 360.255 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 4.486.382 |
| 403 Plačila domačih obresti | 252.000 |
| 409 Rezerve | 314.074 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 12.806.258 |
| 410 Subvencije | 294.004 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 6.326.510 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 849.645 |
| 412 Drugi tekoči domači transferi | 5.336.099 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 10.537.279 |
| 420 Nakupi in gradnja osnovnih sredstev | 10.537.279 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 1.098.440 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pr. up. | 155.000 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 943.440 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) | –4.400.518 |
III/1. | PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-7102)-(II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) | –4.254.518 |
III/2. | TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)-(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) | 1.235.737 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0,00 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIH | 0,00 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0,00 |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | 0,00 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE | 3.000.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 3.000.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 3.000.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA | 980.297 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 980.297 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 980.297 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –2.380.815 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 2.019.703 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) | 4.400.518 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2024 | 2.380.815 |
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
(raven proračuna in pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Pristojnosti krajevnih skupnosti izvršujejo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Veljavni proračun je sprejeti proračun, ki vključuje vse spremembe med izvrševanjem proračuna na podlagi ZJF in tega odloka.
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj) in določenih v prvem odstavku 80. člena ZJF (kupnina od prodaje premoženja in najemnina od oddaje stvarnega premoženja) tudi naslednji prejemki:
1. prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti;
2. prihodki od turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma;
3. prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo komunalne opreme; in
4. prihodki od počitniške dejavnosti, ki se namenijo za financiranje te dejavnosti.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
Za obseg prenesenih pravic porabe namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, na katerega se nanašajo in proračun.
(dodeljevanje proračunskih sredstev)
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z veljavno zakonodajo.
Sredstva, ki jih proračunski uporabniki dosežejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje izdatkov za blago in storitve, stroškov investicijskega vzdrževanja in investicij, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno.
V primeru, da posamezni proračunski uporabnik preneha delovati, opravljanje njegovih nalog pa v celoti ali delno ne prevzame drug uporabnik, o razporeditvi neporabljenih sredstev odloča občinski svet na predlog župana.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun.
Župan je pooblaščen, da v skladu z ZJF in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe župan lahko prerazporedi pravice porabe v okviru posameznega proračunskega uporabnika, vendar največ do višine 20 % vrednosti sprejetega plana na glavnem programu, ki se zmanjšuje. Župan lahko prerazporedi sredstva sprejetega plana iz glavnega programa za več kot 20 %, če sprememba ne presega zneska 30.000,00 eurov.
Ne glede na omejitev drugega odstavka tega člena je dovoljeno prerazporejanje sredstev med proračunskima postavkama 6461 Prevozni stroški učencev in 8120 Sofinanciranje mestnega prometa.
Ne glede na omejitev drugega odstavka tega člena župan lahko odobri prerazporeditev med proračunskimi postavkami, če se prerazporejajo sredstva v okviru istega projekta iz Načrta razvojnih programov.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno. Ne glede na to določbo pa lahko župan prerazporedi sredstva iz bilance prihodkov in odhodkov v primeru, da gre za pokrivanje obveznosti, povezanih z zadolževanjem in poroštvom.
O prerazporeditvah sredstev iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet v 30-ih dneh.
(prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)
Uporabniki proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Plačevanje obveznosti v breme občinskega proračuna se plačujejo v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni v zakonu o izvrševanju proračuna in v skladu z določbami ZJF.
Krajevne skupnosti lahko brez predhodnega soglasja župana sklepajo pravne posle in prevzemajo obveznosti v okviru svoje dejavnosti do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in v proračunu občine.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Uporabniki proračunskih sredstev lahko prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo plačila v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu za tekoče leto.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 75 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2026 največ 60 % pravic uporabe in
2. v prihodnjih letih skupaj največ 15 % pravic uporabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika ter prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Ne glede na omejitve tega člena lahko neposredni proračunski uporabnik prevzema obveznosti za pogodbe, ki se sofinancirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, sredstev državnega proračuna ali sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk udeležbe Občine Jesenice.
(spreminjanje načrta razvojnih programov in potrjevanje investicijske dokumentacije)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno spremeni vrednost projektov iz načrta razvojnih programov največ do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. Župan lahko spremeni vrednost projekta za več kot 20 %, če sprememba ne presega zneska 30.000,00 eurov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnih programov tekočega leta in se jim financiranje zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov tekočega leta.
Investicijsko dokumentacijo in vse njene spremembe potrjuje župan.
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Višina splošne proračunske rezervacije je določena v posebnem delu proračuna.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije v višini, določeni v posebnem delu proračuna, odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % prejemkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF (za odpravo posledic naravnih nesreč – potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče).
Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 120.000,00 eurov.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v posameznem primeru do višine 100.000,00 eurov na predlog oddelka za finance, plan in analize odloča župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno s tem odlokom, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans)
Če prejemki med letom ne pritekajo v predvideni višini, ali se zaradi novih obveznosti povečajo izdatki, lahko župan na predlog občinske uprave največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
V obdobju sprejemanja rebalansa lahko župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
IV. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM FINANČNIM PREMOŽENJEM
16. člen
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
17. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000 eurov.
Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 2.000 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet.
Župan z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o odpisih dolga v posameznem letu.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev)
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami ZJF ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.
Zaradi kritja presežka odhodkov in izdatkov nad prihodki in prejemki proračuna leta 2025 se občina v letu 2025 lahko zadolži za največ 3.000.000,00 eurov.
V letu 2025 občina ne načrtuje zadolževanja za upravljanje z dolgom.
Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2025 ne bo izdajala poroštev.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno in posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2025 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev.
(likvidnostno zadolževanje)
Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Soglasje ministrstva za finance v tem primeru ni potrebno. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta, t.j. do 31. decembra.
Omejitev v višini 5 % ne velja za zadolžitev za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije.
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja)
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe.
Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni odredbodajalci, ki so določeni na podlagi posebnega sklepa župana.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(način objave odloka in gradiva)
Sprejeti Odlok proračunu Občine Jesenice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju kontov se objavi na spletni strani občine.
(začasno financiranje v letu 2026)
Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2025.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za proračunsko leto 2025 od 1. januarja dalje.
Št. 410-16/2024
Jesenice, dne 13. februarja 2025
