Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za podintervencije v okviru intervencije iz prejšnjega odstavka določajo namen in cilji podintervencije, vlagatelj in upravičenec, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije, za izvajanje Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur v enem koledarskem letu;

2. vrednosti PDM na kmetiji za obdobje enega koledarskega leta so:

a) oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

b) oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

c) za osebo, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji, se PDM določi glede na število ur zaposlitve v enem koledarskem letu,

č) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

d) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

e) član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

f) član kmetije, ki je študent (0,3 PDM),

g) član kmetije, ki je upokojenec (0,3 PDM),

h) član kmetije, ki je dijak (0,2 PDM);

3. za eno PDM pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

a) ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta oziroma

b) oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta;

4. trajni nasad je grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) z vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik in 1240 – ostali trajni nasadi. Pri vrsti rabe 1180 – trajne rastline na njivskih površinah se upoštevajo dejanske rabe trsnica, zarodišče podlage oziroma nasad matičnih rastlin v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;

5. odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

6. FADN je metodologija Farm Accountancy Data Network – mreža računovodskih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN;

7. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis;

8. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

9. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

10. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;

11. mreža proti toči sta zaščitna mreža proti toči ter zaščitna mreža proti ptičem in insektom;

12. ureditev trajnega nasada je:

a) postavitev trajnega nasada, ki je prva postavitev trajnega nasada oziroma odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z drugo vrsto trajnih rastlin,

b) obnova trajnega nasada, ki je odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z isto vrsto trajnih rastlin, kot je bila pred odstranitvijo;

13. tolerantne sorte sadik so sorte sadik, ki so manj občutljive na bolezni in škodljivce ter podlage sadik, ki so manj občutljive na sušo in pozebo. Seznam tolerantnih sort sadik se določi z javnim razpisom;

14. primarna pridelava kmetijskih proizvodov je primarna kmetijska proizvodnja iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU). Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz te točke se podrobneje opredeli z javnim razpisom;

15. predelava kmetijskih proizvodov je predelava iz 45. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;

16. trženje kmetijskih proizvodov je trženje iz 35. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;

17. ekstenzivni pašnik je pašnik, ki vsebuje najmanj eno od naslednjih značilnih krajinskih elementov: vodna površina v obsegu najmanj 40 m², 50 dreves/ha, suhozid v dolžini najmanj 30 m;

18. glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

19. ureditev objekta je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in obsega novogradnjo in rekonstrukcijo objekta;

20. izpust je ograjena površina ob hlevu ali s hlevom povezana površina v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem;

21. energija iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: OVE) pomeni energijo iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

S to uredbo se:

1. v okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU izvajajo podintervencije:

– naložbe majhnih kmetij,

– naložbe kmetij,

– naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov;

2. v okviru intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz 73. člena Uredbe 2021/2115/EU izvajata podintervenciji:

– naložbe kmetij,

– naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

(1) Podpora iz podintervencij je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2) Podintervencija naložbe majhnih kmetij je namenjena naložbam iz prejšnjega odstavka in naložbam v predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov.

(3) Cilji podintervencij so:

1. povečanje produktivnosti in dodane vrednosti kmetijskih proizvodov;

2. posodobitev in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev;

3. povečanje stroškovne učinkovitosti;

4. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje;

5. izboljšanje povezovanja v verige vrednosti;

6. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in

7. izboljšanje nastanitvenih pogojev za rejne živali.

(1) Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. naložbe, namenjene prilagoditvi kmetovanja na gorskih območjih:

a) nakup kmetijske mehanizacije za kmetovanje na gorskem območju, ki se določi z javnim razpisom,

b) ureditev objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije,

c) ureditev objekta za skladiščenje krme,

č) ureditev pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme,

d) ureditev dostopa do javne infrastrukture,

e) nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

f) novogradnja vodohrana za meteorno vodo;

2. naložbe v rastlinjak (steklenjak, plastenjak in tunel):

a) nakup in postavitev rastlinjaka in pripadajoče opreme,

b) izgradnja vodnega vira: odvzemni objekt, vodohran za meteorno vodo, akumulacija,

c) nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

č) postavitev zasebnega namakalnega sistema za enega uporabnika v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča (v nadaljnjem besedilu: ZNS);

3. naložbe v trajni nasad:

a) ureditev trajnega nasada, razen v primeru vrste rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je upravičena le postavitev nasada,

b) postavitev ZNS,

c) nakup in postavitev mreže proti toči, ki lahko vključuje tudi zaščitno folijo proti pokanju in ožigu plodov,

č) izgradnja vodnega vira: odvzemni objekt, akumulacija;

4. naložbe v skladišče, hladilnico oziroma objekt za rejo žuželk:

a) ureditev objekta za skladiščenje, hlajenje oziroma nakup opreme za objekt,

b) nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

c) nakup čistilne naprave oziroma opreme za zmanjšanje rabe vode, opreme za ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode, opreme za zbiranje odpadne vode in opreme za preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov,

č) ureditev objekta za rejo žuželk in nakup pripadajoče opreme.

(2) Če gre za podintervencijo naložbe majhnih kmetij, so poleg naložb iz prejšnjega odstavka upravičene tudi naslednje vrste naložb:

1. naložbe v predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov:

a) ureditev objekta oziroma nakup opreme za objekt,

b) nakup opreme v za pridobivanje energije iz OVE,

c) nakup čistilne naprave, lovilca maščobe oziroma opreme za zmanjšanje rabe vode, opreme za ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode, opreme za zbiranje odpadne vode, opreme za preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov,

č) nakup namenskega aparata za prodajo;

2. naložbe v prilagoditev kmetije izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali:

a) ureditev hleva oziroma nakup opreme za hlev,

b) ureditev izpusta, ki ni naložba iz prejšnje točke,

c) ureditev objekta za skladiščenje živinskih gnojil in nakup opreme za objekt, nakup in postavitev mobilne opreme za skladiščenje živinskih gnojil, postavitev lagune ter zatesnitev odprte lagune za skladiščenje živinskih gnojil,

č) ureditev pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme,

d) nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

e) nakup čistilne naprave oziroma opreme za zmanjšanje rabe vode, opreme za ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode, opreme za zbiranje odpadne vode in opreme za preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov,

f) novogradnja vodohrana za meteorno vodo,

g) nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stike prašičev z divjimi prašiči, v skladu s pravilnikom, ki ureja biovarnost ter izvajanje biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali;

3. nakup kmetijske mehanizacije za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, nakup kmetijske mehanizacije za učinkovito rabo dušikovih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije za spravilo krme s travinja oziroma nakup kmetijske mehanizacije za ekološko kmetijstvo, ki se določi z javnim razpisom;

4. neproizvodne naložbe:

a) ureditev ekstenzivnega pašnika,

b) postavitev in obnova suhozida oziroma ureditev drugih krajinskih značilnosti iz pravilnika, ki ureja evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: krajinske značilnosti), razen mejice,

c) postavitev ograje s pripadajočo opremo za zaščito travojedih živali na paši oziroma za zaščito čebel v čebeljih panjih pred napadi velikih zveri iz uredbe, ki ureja zavarovane prosto živeče živalske vrste,

č) postavitev oziroma obnova ekstenzivnega oziroma travniškega sadovnjaka.

(3) Če gre za podintervencijo naložbe kmetij ter podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, so poleg naložb iz prvega odstavka tega člena upravičene tudi naslednje vrste naložb:

1. naložbe v kmetijsko mehanizacijo za spravilo rastlinskih proizvodov:

a) nakup kmetijske mehanizacije iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto, in drugih strojev za spravilo pridelkov:

– stroji za spravilo zrnatih, silažnih in predlilnih poljščin,

– stroji za spravilo pridelkov v trajnih nasadih, trsnicah in drevesnicah,

– stroji za spravilo krompirja, čebule, vrtnin in zelenjadnic,

– stroji za spravilo buč,

b) ureditev objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije;

2. naložbe v kmetijsko mehanizacijo in opremo v okviru naložbe v trajni nasad:

a) nakup kmetijske mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje,

b) nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega in sadilnega materiala trte z vročo vodo, kot na primer cepiči in podlage trte ter trsne cepljenke (v nadaljnjem besedilu: tretiranje razmnoževalnega materiala trte),

c) nakup kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči (večnamenska ploščad) iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto.

(4) Podpora za naložbo:

1. iz pod b) 1. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 1. točke prvega odstavka tega člena;

2. iz pod e) oziroma pod f) 1. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod b), c) oziroma pod č) 1. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod e) in pod f) 1. točke prvega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

3. iz pod b), c) oziroma pod č) 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 2. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b), c) in č) 2. točke prvega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

4. iz pod a) 3. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavljala le skupaj z eno ali več naložbami iz pod b), c) oziroma pod č) 3. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b), c) in č) 3. točke prvega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

5. ne glede na prejšnjo točko, se lahko naložba iz pod c) 3. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja tudi kot samostojna naložba;

6. iz pod b) oziroma pod c) 4. točke prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) oziroma pod č) 4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b) in c) 4. točke prvega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

7. iz pod b) oziroma pod c) 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 1. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b) oziroma pod c) 1. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

8. iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z eno ali več naložbami iz prvega odstavka tega člena oziroma z eno ali več naložbami iz 2. do 4. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer se upoštevajo pravila glede združevanja naložb iz tega odstavka, stroški naložbe iz 1. točke drugega odstavka tega člena pa lahko predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

9. iz pod c), č), d), e), f) oziroma pod g) 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) oziroma pod b) 2. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod c), č) d), e), f) in pod g) 2. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

10. ne glede na prejšnjo točko, se lahko naložba iz pod c) 2. točke drugega odstavka tega člena uveljavlja tudi kot samostojna naložba;

11. iz 4. točke drugega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le skupaj z eno ali več naložbami iz prvega odstavka tega člena oziroma z eno ali več naložbami iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se upoštevajo pravila glede združevanja naložb iz tega odstavka, stroški naložbe iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa lahko predstavljajo največ 30 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

12. iz pod b) 1. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 1. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b) 1. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

13. iz pod a) oziroma b) 2. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 3. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod a) oziroma b) 2. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe;

14. iz pod c) 2. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod c) 3. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod c) 2. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe.

(1) Vlagatelj iz podintervencije naložbe majhnih kmetij je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetije vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 4.000 in manj kot 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(2) Vlagatelj iz podintervencije naložbe kmetij je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetije vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(3) Vlagatelj iz podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je:

– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG;

– skupina proizvajalcev za skupno trženje (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev) ali organizacija proizvajalcev, priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev, oziroma zadruga, če gre za naložbo iz 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe, pri čemer se naložba zvaja kot kolektivna naložba, ki izhaja iz potreb članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma članov zadruge.

(4) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 7. do 12. člena ter pogoje iz 27. in 28. člena te uredbe, in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 13. členom te uredbe.

Poleg pogojev iz 27. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. kmetija, katere nosilec je vlagatelj, je razvrščena v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gorsko območje);

2. če gre za naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali:

a) znaša povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj 0,3 povprečnega letnega števila GVŽ/ha obsega kmetijskih zemljišč v uporabi, pri čemer se:

– obseg kmetijskih zemljišč v uporabi ugotavlja na podlagi zbirne vloge iz 2. točke 27. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: obseg KZU),

– povprečno letno število GVŽ na kmetijskem gospodarstvu določi na polaga zbirne vloge iz 2. točke 27. člena te uredbe ter v skladu z uredbo, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: povprečno letno število GVŽ);

b) se vlogi na javni razpis priloži načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katero se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše,

c) ima vlagatelj soglasje Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, če naložba posega na gozdno zemljišče. Vlagatelj vlogi na javni razpis priloži načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja,

č) za izvedbo agromelioracijskih del mora izpolnjevati pogoje iz 5. točke 28. člena te uredbe;

3. če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

4. naložba ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, že odobrena sredstva za to vrsto naložbe.

(1) Poleg pogojev iz 27. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. z eno vlogo na javni razpis se lahko uveljavlja podpora za največ tri stroje kmetijske mehanizacije različne vrste;

2. podpora za nakup traktorja za kmetijsko uporabo se ne dodeli kmetijskemu gospodarstvu, ki so mu bila za traktor za kmetijsko uporabo že odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma so mu bila v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: podukrep podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva). Šteje se, da so bila kmetiji že odobrena sredstva za namen iz te točke, če so bila sredstva odobrena nosilcu ali članu te kmetije;

3. vlagatelj iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in prve alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo iz pod a) 1. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, mora imeti najmanj 10 ha obsega KZU, pri čemer se upoštevajo vrste rabe GERK: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, oziroma mora imeti najmanj 15 povprečnega letnega števila GVŽ. Če gre za nakup kmetijske mehanizacije s samostojnim pogonom (v nadaljnjem besedilu: pogonski stroj), mora imeti vlagatelj najmanj 20 ha obsega KZU ali imeti najmanj 40 povprečnega letnega števila GVŽ za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo;

4. vlagatelj iz drugega in tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo iz 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe:

a) mora imeti najmanj 40 ha obsega KZU, pri čemer se upoštevajo vrste rabe GERK 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče, 1161 – hmeljišče v premeni, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1190 – rastlinjak, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi,

b) lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri stroje. Če vlagatelj uveljavlja podporo za dva ali tri stroje, mora imeti za vsak stroj, za katerega uveljavlja podporo, v uporabi najmanj 40 ha obsega KZU v skladu s prejšnjo točko;

5. vlagatelj iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in prve alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo iz pod a) oziroma pod c) 2. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe:

a) mora imeti najmanj 10 ha obsega KZU, pri čemer se upoštevajo vrste rabe GERK 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi,

b) lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri stroje. Če vlagatelj uveljavlja podporo za dva ali tri stroje, mora imeti za vsak stroj, za katerega uveljavlja podporo, v uporabi najmanj 10 ha obsega KZU v skladu s prejšnjo točko;

6. naložba iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, že odobrena sredstva za to vrsto naložbe.

(2) Če gre za kolektivno naložbo vlagatelja iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če je vlagatelj zadruga, se vlogi na javni razpis priloži seznam vseh članov zadruge in seznam članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo. Naložbo lahko uporablja tudi zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede v seznamu iz prejšnjega stavka;

2. iz poslovnega načrta iz 29. člena te uredbe mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine ali organizacije proizvajalcev. Če je vlagatelj zadruga, mora biti iz poslovnega načrta razvidno, da naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo, oziroma iz potreb zadruge, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo in bo uporabljala naložbo;

3. pri ugotavljanju obsega KZU iz 4. točke prejšnjega odstavka se upoštevajo kmetijska zemljišča, ki jih imajo ob vložitvi vloge na javni razpis v uporabi člani skupine proizvajalcev oziroma člani organizacije proizvajalcev. Če je vlagatelj zadruga, se pri ugotavljanju obsega KZU iz 4. točke prejšnjega odstavka upoštevajo kmetijska zemljišča članov zadruge, ki bodo uporabljali naložbo, ter zemljišča zadruge, če bo uporabljala naložbo;

4. najmanj polovica članov zadruge mora biti ob vložitvi vloge na javni razpis vpisanih v RKG, če je vlagatelj zadruga.

Poleg pogojev iz 27. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. imeti mora pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjaku v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objekta;

2. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja ali drug akt, iz katerega je razvidna uvedba namakalnega sistema, če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišče, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, in gre za pridelavo v tleh. Vlogi na javni razpis priloži načrt namakanja v rastlinjaku v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe;

3. če se postavi rastlinjak na zemljišče, ki po namenski rabi ni kmetijsko zemljišče, mora imeti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, če gre za naložbo na območju varovanja in omejitev po posebnih predpisih;

4. če gre za naložbo v postavitev ZNS, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

a) stanje vodnega telesa glede na količino vode v načrtu upravljanja voda na vodnem območju v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: NUV), je ocenjeno kot dobro ali zelo dobro,

b) imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

c) če gre za pridelavo v tleh mora predložiti načrt namakanja v skladu s Prilogo 1 te uredbe,

č) če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

5. naložba ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, že odobrena sredstva za to vrsto naložbe.

(1) Poleg pogojev iz 27. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo v ureditev hleva oziroma opremo za hlev, mora hlev, ki je predmet podpore, oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, izpolnjevati najmanj 80 % normativa glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površine dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini, določenih v Prilogi I Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/464 z dne 26. marca 2020 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice (UL L št. 98 z dne 31. 3. 2020, str. 2), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1921 z dne 4. novembra 2021 o popravku hrvaške jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) 2020/464 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice (UL L št. 391 z dne 5. 11. 2021, str. 41), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/464/EU);

2. če gre za naložbo v ureditev hleva oziroma opremo za hlev, v katerem se izvaja reja merjascev oziroma kokoši nesnic, mora, ne glede na prejšnjo točko, hlev, ki je predmet podpore, oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali izpolnjevati:

– pogoje glede velikosti talne površine boksa za odraslega merjasca,

– pogoje glede ločenega prostora za nesenje jajc za posamezno kokoš nesnico (gnezdo) ali za skupino kokoši nesnic (skupinsko gnezdišče) ter pogoje glede dolžine ustreznih gredi;

3. naložba v ureditev hleva oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, mora izpolnjevati lastnosti in tehnične zahteve glede najmanjše velikosti zaprtih površin iz 4. in 11. člena Uredbe 2020/464/EU;

4. do podpore ni upravičena naložba v ureditev hleva z odprtim skladiščem za živinska gnojila pod rešetkami hleva;

5. z naložbo mora zagotoviti obseg skladiščnih zmogljivosti za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih zmogljivosti določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6. če so na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je vlagatelj, lagune, se vlogi na javni razpis priložijo datumsko in lokacijsko označene fotografije teh lagun;

7. če gre za naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali iz pod č) 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, mora izpolniti:

– pogoje iz 2. točke 7. člena te uredbe,

– pogoje iz 5. točke 28. člena te uredbe, če gre za izvedbo agromelioracijskih del;

8. če ima vlagatelj najmanj 30 % obsega KZU na najožjem vodovarstvenem območju, določenem z uredbo, ki ureja vodovarstvena območja, je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastil oziroma na tlačen gnoj;

9. ne glede na prejšnjo točko je podpora za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije upravičena, če kmetija, katerega nosilec je vlagatelj, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na ha obsega KZU, ki so zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega z uredbo, ki ureja vodovarstvena območja;

10. naložba v ureditev hleva ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, že odobrena sredstva za naložbo za isto vrsto rejnih živali.

(2) Če se naložba iz pod c) 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe uveljavlja kot samostojna naložba, mora vlagatelj, ne glede na prejšnji odstavek, ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati pogoje iz 27. člena te uredbe in pogoje iz 5., 6. in 10. točke prejšnjega odstavka.

Poleg pogojev iz 27. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za ureditev ekstenzivnega pašnika:

a) se lahko naložba izvaja le na območjih Natura 2000,

b) mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,3 do 1,8 povprečnega letnega števila GVŽ travojedih živali na ha obsega KZU,

c) znaša minimalna površina obsega KZU, na kateri vlagatelj izvaja naložbo v ureditev ekstenzivnega pašnika, 0,5 ha;

2. če gre za postavitev oziroma obnovo suhozida oziroma ureditev druge krajinske značilnosti:

a) se lahko naložba izvaja le na območjih Natura 2000 oziroma na območjih zajema krajinskih značilnosti iz pravilnika, ki ureja evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike,

b) so med vodnimi prvinami do podpore upravičene le kali in mlake v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike;

3. če gre za postavitev ograje s pripadajočo opremo za zaščito travojedih živali na paši oziroma za zaščito čebel v čebeljih panjih pred napadi velikih zveri:

a) se lahko naložba izvaja le na območjih pojavljanja medveda, volka in risa, ki so določena z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027,

b) mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,3 do 1,8 povprečnega letnega števila GVŽ na ha obsega KZU,

c) se mora z ograjo zaščititi najmanj 40 čebeljih panjev vlagatelja;

4. če gre za postavitev oziroma obnovo ekstenzivnega oziroma travniškega sadovnjaka:

a) se naložba lahko izvaja le na območjih Natura 2000 oziroma na območju, kjer je naklon zemljišča najmanj 30 %, kar je razvidno iz RKG,

b) znaša minimalna površina, na kateri se izvaja naložba, 0,5 ha.

Če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE, mora vlagatelj poleg pogojev iz 27. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. skupna količina proizvedene energije iz OVE ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, kar je razvidno iz:

a) elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v ureditev zahtevnega in manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

b) energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za objekt ali rekonstrukcijo nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

2. vlogi na javni razpis se priloži soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz OVE.

(1) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe majhnih kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. gospodarski razvoj kmetije:

a) povečanje obsega proizvodnje, pri čemer se ocenjuje naložba, za katero se uveljavlja podpora z vlogo na javni razpis:

– naložba v trajni nasad,

– naložba v rastlinjak,

– naložba v ureditev pašnika,

– naložba v ureditev hleva za nadstandardno rejo domačih živali;

b) povečanje dodane vrednosti in tržne usmerjenosti kmetije:

– prihodek iz dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov iz uredbe, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna dejavnost), če gre za naložbo v okviru dopolnilne dejavnosti: ocenjuje se dohodek iz dopolnilne dejavnosti, ki ga bo kmetija dosegla najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

– vključenost vlagatelja oziroma člana kmetije v shemo kakovosti,

– delež KZU, vključenih v ekološko pridelavo, oziroma delež GVŽ, vključenih v ekološko rejo,

– vrednost pogodbene prodaje lastnih pridelanih in predelanih kmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetije,

– neposredna prodaja končnemu potrošniku,

– vzpostavitev vodenja knjigovodstva;

2. zeleni prehod:

a) vključenost vlagatelja v intervencijo dobrobit živali iz uredbe, ki ureja intervencijo dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija DŽ), pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe,

b) vključenost vlagatelja v intervencijo kmetijsko-okoljska podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP) oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija biotično varstvo rastlin) oziroma v intervencijo iz sheme za podnebje in okolje iz uredbe, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija SOPO), pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe,

c) ohranjanje kulturne dediščine,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad oziroma ureditev pašnika za rejo domačih živali z večjim deležem lesa,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za novogradnjo akumulacije oziroma vodohrana za meteorno vodo,

e) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v namakalno opremo,

f) reja avtohtonih pasem živali,

g) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

h) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad, ki je zasajen s tolerantnimi sortami sadik;

3. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetija je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: območje OMD),

b) izobrazba vlagatelja,

c) zaposlena oseba na kmetiji oziroma vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, oziroma vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij (v nadaljnjem besedilu: obmejno problemsko območje);

4. povezovanje: članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev ali zadrugi;

5. vlagatelju so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva oziroma iz intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.

(2) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti, če gre za zahtevno naložbo,

b) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, če gre za enostavno naložbo,

c) razmerje med letnim prihodkom kmetijskega gospodarstva in med skupno načrtovano vrednostjo naložbe,

č) vlagatelju so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva oziroma iz intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad, ki je zasajen s tolerantnimi sortami sadik,

e) vključenost vlagatelja oziroma člana kmetije v sheme kakovosti;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na območju OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) zaposlena oseba na kmetiji oziroma vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) obmejna problemska območja: lokacija kmetije je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev ali skupini proizvajalcev, priznani za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali članstvo v zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost pogodbene prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva,

c) vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva končnemu potrošniku;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) digitalizacija proizvodnih procesov,

b) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

c) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo SOPO, intervencijo DŽ oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo za pridobivanje energije iz OVE,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad z večjim deležem lesa, za naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali z večjim deleža lesa, za naložbo v hmeljsko žičnico z večjim deležem uporabe lesa ali za naložbo v postavitev oziroma obnovo hmeljišča, kjer se uporablja biorazgradljiva vrvica,

e) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v novogradnjo akumulacije oziroma vodohrana za meteorno vodo,

f) darovanje presežka kmetijskih proizvodov posredniku v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: darovanje presežka kmetijskih proizvodov),

g) ohranjanje kulturne dediščine.

(3) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) interna stopnja donosnosti, če gre za zahtevno naložbo,

b) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, če gre za enostavno naložbo,

c) načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, glede na višino dodane vrednosti na zaposlenega v letu, ki se določi z javnim razpisom,

č) vlagatelju so bila odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva oziroma iz intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad, ki je zasajen s tolerantnimi sortami sadik,

e) vključenost vlagatelja v sheme kakovosti;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na območju OMD,

b) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica, in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

c) vlagatelj je mladi kmet,

č) socialni vidik podjetja: vlagatelj je socialno oziroma invalidsko podjetje ali zadruga,

d) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje:

a) vlagatelj izvaja kolektivno naložbo ali vlagatelj je član organizacije ali skupine proizvajalcev, priznane za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali član zadruge ter trži lastne kmetijske proizvode prek teh organizacij,

b) vrednost pogodbene prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva,

c) vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva končnemu potrošniku;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) digitalizacija proizvodnih procesov,

b) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

c) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo iz SOPO, intervencijo DŽ oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v trajni nasad z večjim deleža lesa, za naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali z večjim deleža lesa, za naložbo v hmeljsko žičnico z večjim deležem uporabe lesa ali za naložbo v postavitev oziroma obnovo hmeljišča, kjer se uporablja biorazgradljiva vrvica,

e) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v novogradnjo akumulacije oziroma vodohrana za meteorno vodo,

f) darovanje presežka kmetijskih proizvodov,

g) ohranjanje kulturne dediščine.

(4) Med vlogami na javni razpis za podintervencijo naložbe majhnih kmetij, ki dosežejo vstopni prag 25 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(5) Med vlogami na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij ter podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(1) Upravičenec mora poleg pogojev iz 30. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo v rastlinjak, mora biti rastlinjak opremljen z vodomerom;

2. če gre za naložbo iz 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, morajo biti zatesnjene vse lagune na kmetijskem gospodarstvu vlagatelja;

3. z naložbo iz pod a) oziroma naložbo iz pod b) 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe se mora zagotoviti obseg skladiščnih zmogljivosti za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih zmogljivosti določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

4. če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz OVE, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži pogodba o uporabi sistema z elektro operaterjem v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca;

5. rabljena kmetijska mehanizacija je upravičena do podpore, če ni starejša od petih let od prvega nakupa in ima upravičenec zanjo prometno dovoljenje. Zahtevku za izplačilo sredstev se priloži račun o prodaji kmetijske mehanizacije prvemu kupcu ali potrdilo o skladnosti za vozila;

6. če gre za naložbo v ureditev pašnika za domače živali, mora predložiti popis izvedenih del ureditve pašnika za domače živali, ki ga pripravi in potrdi neodvisni strokovnjak kmetijskega svetovanja, specialist za živinorejo, ki deluje v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, pri čemer ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis oziroma z izvedbo naložbe. Popis izvedenih del iz te točke mora biti v skladu z načrtom kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča iz pod b) 2. točke 7. člena te uredbe;

7. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz prve do tretje alineje pod a) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora izvesti naložbo v trajni nasad, rastlinjak oziroma pašnik na površini, za katero so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor vlog, kar je razvidno iz RKG,

b) merila iz pod e) 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora biti več kot 50 % površin, ki so predmet naložbe, opremljenih z namakalno opremo za kapljično namakanje,

c) merila iz pod h) 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 1. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 1. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, mora biti površina celotnega nasada, ki je predmet naložbe, zasajena s tolerantnimi sortami sadik.

(2) Če upravičenec vloži dva ali tri zahtevke za izplačilo sredstev, morajo biti pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni ob vložitvi zahtevka, s katerim se uveljavlja izplačilo sredstev za naložbo, na katero se pogoj nanaša.

(3) Če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

1. merila iz pod c) 3. točke prvega odstavka ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:

– izpolniti pogoje iz prvega odstavka tega člena,

– biti najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti na kmetiji zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas;

2. merila iz pod f) 4. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe ali merila iz pod f) 4. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, mora zadnjemu zahtevku za izplačilo priložiti pogodbo o darovanju presežka kmetijskih proizvodov.

Poleg obveznosti iz 31. člena te uredbe mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

1. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila:

a) iz prve alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči povečanje prihodka iz dopolnilne dejavnosti, za katero so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor vlog, glede na višino letne bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji v letu, ki se določi z javnim razpisom;

b) iz druge alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora biti najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vključen v toliko shem kakovosti, za kolikor so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor vlog;

c) iz tretje alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora imeti najpozneje v prvem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, v ekološko pridelavo oziroma ekološko rejo vključen takšen delež obsega KZU oziroma števila GVŽ, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor vlog;

č) merila iz četrte alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči načrtovani delež prodanih količin lastnih pridelanih in predelanih kmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetije, ki ga ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa, ter poročilu iz 32. člena te uredbe priložiti pogodbe o skupni prodani količini lastnih pridelanih oziroma predelanih kmetijskih proizvodov. Račune, ki so vezani na pogodbe iz prejšnjega stavka, upravičenec hrani na kraju samem v elektronski ali papirni obliki,

d) iz pod c) 3. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, mora biti neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora v tem obdobju imeti na kmetiji zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas;

e) iz pod f) 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe ali merila iz četrte alineje pod a) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora imeti najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v hlevski reji število GVŽ, za katero so mu bile dodeljene točke v okviru merila oziroma mora imeti v reji število GVŽ avtohtonih domačih živali, za katero so mu bile dodeljene točke v okviru merila;

f) iz pod c) 1. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, mora izpolniti načrtovano povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki je razvidna iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, in sicer najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev oziroma najpozneje v petem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za naložbo v trajni nasad lupinarjev oziroma oljk;

2. pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolnjevati pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe;

3. če je bila upravičencu dodeljena višja stopnja javne podpore:

a) v skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 16. člena te uredbe, mora, ne glede na prejšnjo točko izpolnjevati normativ glede gostote živali ali velikosti notranjih in zunanjih površin iz Priloge I Uredbe 2020/464,

b) v skladu z drugo alinejo četrtega odstavka 16. člena te uredbe, mora poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnje alineje imeti v ekološko rejo vključene rejne živali iste vrste, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore;

4. za ugotavljanje izpolnjevanje pogojev iz pod d) 1. točke, 2. točke in 3. točke tega člena se upošteva povprečno letno število GVŽ na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu, za katero se ugotavlja izpolnjevanje obveznosti. Šteje se, da sta pogoj iz 2. točke tega člena in pogoj iz pod a) prejšnje točke izpolnjena, če ima upravičenec v ekološko kmetijstvo vključene rejne živali iste vrste, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore.

(1) Stopnja javne podpore za podintervencijo naložbe majhnih kmetij je 50 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetija, katere nosilec je vlagatelj, razvrščena v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Če gre za naložbo v rastlinjak iz 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, je ne glede na prejšnji odstavek stopnja javne podpore 65 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 %, če je kmetija, katere nosilec je vlagatelj, razvrščena v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta.

(3) Če gre za neproizvodno naložbo iz pod c) 4. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, je ne glede na prvi odstavek tega člena stopnja javne podpore 90 % upravičenih stroškov naložbe.

(4) Če gre za naložbo v prilagoditev kmetije izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali iz 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe, je ne glede na prvi odstavek tega člena stopnja javne podpore 50 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 15 %, če upravičenec z naložbo izpolni normativ glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površin dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini, iz Priloge I Uredbe 2020/464;

– 25 %, če upravičenec z naložbo izpolni normativ glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površin dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini, iz Priloge I Uredbe 2020/464, in bodo ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v ekološko rejo vključene vrste živali, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore.

(5) Stopnja javne podpore za podintervencijo naložbe kmetij in podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je 30 % upravičenih stroškov naložbe, in se poveča za:

– 10 %, če je kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, razvrščeno v gorsko območje. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev oziroma zadruga, mora imeti najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev oziroma najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v gorsko območje. Če je vlagatelj zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, in je razvrščena v gorsko območje, se šteje v skupno število članov, ki imajo svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta. Če gre za kolektivno naložbo, mora izpolnjevati pogoje za mladega kmeta najmanj polovica članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek je stopnja javne podpore 65 % upravičenih stroškov naložbe, če gre za naložbo v rastlinjak iz 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.

(7) Ne glede na prvi, drugi, peti in šesti odstavek tega člena je stopnja javne podpore 75 % upravičenih stroškov naložbe, če ima vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % obsega KZU oziroma ima v ekološko rejo vključenih najmanj 80 % povprečnega letnega števila GVŽ, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, skupaj najmanj 80 % obsega KZU, vključenih v ekološko pridelavo. Če je vlagatelj zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se štejejo njena KZU, vključena v ekološko pridelavo, v skupni obseg KZU iz prejšnjega stavka. Vključenost KZU in GVŽ v ekološko pridelavo je razvidna iz evidence s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil iz zakona, ki ureja kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo podatki, ki jih ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pošlje Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(8) Stopnje javne podpore:

– iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 75 % upravičenih stroškov naložbe;

– iz petega odstavka tega člena se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(9) Najnižji znesek javne podpore je 5.000 eurov na vlogo.

(1) Podpora iz podintervencij je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji podintervencij so:

1. povečanje obsega trajnih nasadov z uvajanjem tolerantnih sort sadik;

2. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in

3. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje.

(1) Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. ureditev trajnega nasada, razen vrste rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je dovoljena le postavitev nasada. Trajni nasad mora biti v celoti posajen s tolerantnimi sortami sadik;

2. tehnološka posodobitev ZNS;

3. nakup in postavitev mreže proti toči, ki lahko vključujeta tudi nakup in postavitev zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov;

4. nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte.

(2) Z eno vlogo na javni razpis se lahko uveljavlja podpora za naložbo iz 1. točke prejšnjega odstavka le skupaj z naložbo iz 2. oziroma 3. točke prejšnjega odstavka, pri čemer se mora naložba iz 2. oziroma 3. točke prejšnjega odstavka izvajati na trajnem nasadu iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3) Z eno vlogo na javni razpis se lahko uveljavlja podpora za naložbo iz 4. točke prvega odstavka tega člena le skupaj z naložbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na ureditev trajnega nasada 1212 – matičnjak oziroma 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, pri čemer se v skladu s prejšnjim odstavkom naložba iz 1. točke prvega odstavka tega člena izvaja skupaj z naložbo iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Vlagatelj iz podintervencije naložbe kmetij je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetije vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(2) Vlagatelj iz podintervencije naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(3) Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 20. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu z 21. členom te uredbe.

Poleg pogojev iz 27. in 28. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se določi v poslovnem načrtu iz 29. člena te uredbe;

2. naložba v tehnološko posodobitev ZNS mora zagotavljati:

– najmanj 15 % možnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega ZNS in pripadajočo opremo za namakanje,

– učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 % možnega prihranka vode na ravni naložbe glede na tehnične parametre obstoječega ZNS in pripadajočo opremo za namakanje, če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v NUV količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro.

(1) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe kmetij, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti, pri čemer se pokritje določi v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe,

b) vlagatelju so odobrena sredstva iz podukrepa podpora založbe v kmetijska gospodarstva oziroma na podlagi intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup in postavitev opreme za oroševanje,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup in postavitev mreže proti toči oziroma tehnološko posodobitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v obnovo intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnovo žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

e) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za obnovo oziroma postavitev trajnega nasada zaradi posledic naravne nesreče;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetija je na OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) lokacija kmetije je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev ali skupini proizvajalcev, priznani za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali članstvo v zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov kmetijskega gospodarstva končnemu potrošniku;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) predmet podpore je naložba v oporo sadik trajnega nasada ali naložba v hmeljsko žičnico z večjim deležem uporabe lesa oziroma uporaba biorazgradljive vrvice, če gre za naložbo v postavitev oziroma obnovo hmeljišča,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

č) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo SOPO oziroma intervencijo biotično varstvo rastlin, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja oziroma člana kmetije v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema kakovosti nanašati na proizvod iz trajnega nasada,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(2) Vloge, vložene na javni razpis za podintervencijo naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti,

b) vlagatelju se odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva oziroma na podlagi intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih,

c) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup in postavitev opreme za oroševanje,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup in postavitev mreže proti toči oziroma tehnološko posodobitev ZNS za nasade lupinarjev, oljk oziroma hmelja,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v obnovo intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča in matičnjaka, ki so starejši od 25 let, oziroma obnovo žičnice, starejše od 25 let. Če gre za nasad lupinarjev oziroma oljčnika, mora biti nasad starejši od 40 let,

e) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za obnovo oziroma postavitev trajnega nasada zaradi posledic naravne nesreče;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na OMD,

b) socialni vidik podjetja,

c) vlogo na javni razpis vloži vlagateljica, ki je odgovorna oseba pravne osebe, ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

č) vlagatelj je mladi kmet,

d) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju;

3. povezovanje:

a) članstvo vlagatelja v organizaciji proizvajalcev ali skupini proizvajalcev, priznani za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali članstvo v zadrugi ter trženje lastnih kmetijskih proizvodov prek teh organizacij,

b) vrednost prodaje lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz trajnih nasadov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnih nasadov,

c) neposredna prodaja na kmetijskem gospodarstvu;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) v okviru naložbe v trajni nasad se pri opori sadik trajnega nasada ali hmeljski žičnici uporabi večji delež lesa oziroma pri ureditvi hmeljišča se uporabi biorazgradljiva vrvica,

b) digitalizacija proizvodnih procesov,

c) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo,

č) vključenost vlagatelja v intervencijo KOPOP, intervencijo SOPO oziroma intervencijo biotično varstvo rastlin, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 2. točke 27. člena te uredbe;

5. proizvodna usmeritev naložbe:

a) vključenost vlagatelja v shemo kakovosti, pri čemer se mora shema kakovosti nanašati na trajni nasad,

b) povečanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(3) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo večje število točk, do porabe sredstev.

Poleg obveznosti iz 31. člena te uredbe mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

1. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali merila iz pod č) 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora biti še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vključen v enako število intervencij oziroma operacij v okviru intervencij KOPOP, SOPO oziroma biotično varstvo rastlin, za katero so mu bile dodeljene točke na podlagi meril za izbor;

2. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod b) 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali merila iz pod b) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči načrtovani standardni prihodek kmetijskega gospodarstva iz trajnega nasada.

(1) Stopnja javne podpore je 50 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 10 % če je kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, razvrščeno v gorsko območje;

– 20 % za naložbo mladega kmeta.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek znaša stopnja javne podpore 75 % upravičenih stroškov naložbe, če ima vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % obsega KZU, pri čemer je vključenost KZU v ekološko pridelavo razvidna iz evidence s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil iz zakona, ki ureja kmetijstvo, upoštevajo pa se podatki, ki jih ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pošlje agenciji v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(3) Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Če dve vlogi ali več vlog na javni razpis prejme enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4) V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev:

1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati agenciji v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, in

2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke priloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij).

(5) Javni razpis je lahko razdeljen na posamezne sklope glede na vrsto naložbe oziroma velikost standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev sorazmerno prerazporedi v druge sklope.

(6) V javnem razpisu se podrobneje določijo vrste naložb, pri čemer je lahko predmet javnega razpisa tudi posamezna vrsta naložbe, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca.

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški ureditve objekta oziroma stroški nakupa in namestitve opreme za objekt, vključno s stroški inštalacijskih del, povezanih z namestitvijo opreme za objekt. Kot stroški ureditve hleva, ki je zahtevni ali manj zahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se priznajo tudi stroški ureditve dvorišča in stroški ureditve izpusta;

2. stroški nakupa kmetijske mehanizacije;

3. stroški ureditve pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže (visoke premične varovalne elektromreže in druge premične elektromreže), stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

4. stroški nakupa in postavitve rastlinjaka in pripadajoče opreme;

5. stroški ureditve trajnega nasada: stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, priprava zemljišča, priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev opore, hmeljske žičnice, ograje za zaščito pred divjadjo in nakup opreme za spremljanje škodljivcev oziroma bolezni ter optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS;

6. stroški nakupa in postavitve mreže proti toči ter stroški nakupa in postavitve zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov;

7. stroški postavitve oziroma tehnološke posodobitve ZNS, ki vključuje tudi stroške nakupa in postavitve namakalne opreme oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov;

8. stroški nakupa in postavitve opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte;

9. stroški nakupa opreme za odvzemni objekt in druge opreme za namakanje oziroma oroševanje;

10. stroški nakupa in namestitve opreme za pridobivanje energije iz OVE;

11. stroški nakupa in namestitve čistilne naprave, lovilca maščobe oziroma opreme v zmanjšanje rabe vode, opreme za ponovno rabo odpadne vode oziroma rabo meteorne vode, opreme za zbiranje odpadne vode, opreme za preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov;

12. stroški nakupa in namestitve namenskega aparata za prodajo;

13. stroški neproizvodnih naložb: postavitev in obnova suhozida oziroma ureditev drugih krajinskih značilnosti, ureditev ekstenzivnega pašnika, postavitev ograje za zaščito travojedih živali na paši oziroma za zaščito čebeljih panjev pred napadi velikih zveri;

14. stroški nakupa in namestitve mobilne opreme za skladiščenje živinskih gnojil, opreme za zatesnitev odprte lagune za skladiščenje živinskih gnojil ter postavitev lagune;

15. stroški nakupa in postavitve ograje za zaščito prašičev pred divjimi prašiči v skladu s pravilnikom, ki urejajo biovarnost ter izvajanje biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali;

16. stroški ureditve izpusta za živali: stroški nakupa in postavitve lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, stroški nakupa in postavitve zaščitne mreže proti ujedam, stroški nakupa in postavitve farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, stroški postavitve krmišča, stroški nakupa dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna);

17. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 10 % upravičenih stroškov naložbe. Ne glede na prejšnji stavek splošni strošek izvedbe vrtine v okviru študije izvedljivosti, ki je podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za naložbo iz pod č) 2. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, naložbo iz pod b) 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe in naložbo iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe znaša do vključno 50 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Neupravičeni stroški so:

1. strošek rabljene mehanizacije in opreme, razen za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije za kmetovanje na gorskih območjih oziroma mehanizacije za spravilo krme iz travinja iz pod a) 1. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe;

2. strošek obratnih sredstev;

3. strošek lizinga, razen če je lizing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega lizinga niso upravičeni;

4. strošek zakupa objekta, naprave in opreme;

5. strošek postavitve začasnega objekta v skladu z gradbenim zakonom;

6. strošek priprave zahtevka za izplačilo sredstev;

7. strošek patenta, licence, plačilne pravice, avtorske in sorode pravice ter registracija znamke;

8. davek na dodano vrednost;

9. carina in dajatev pri uvozu;

10. obresti na dolg, bančni stroški, strošek garancije in

11. upravna taksa.

(3) Podpora za upravičene stroške iz prvega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1) V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU so stroški iz prejšnjega člena upravičeni, če so nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena 1. januar 2023.

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje splošne pogoje:

1. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora imeti v Republiki Sloveniji registrirano kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti;

2. vložiti mora zbirno vlogo v letu, ki se določi z javnim razpisom;

3. če gre za naložbo iz 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe, ki se izvaja kot kolektivna naložba iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena izpolnjevati vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev. Če je vlagatelj zadruga, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena izpolnjevati člani zadruge, ki bodo uporabljali to naložbo, oziroma zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, in bo uporabljali to naložbo. Izpolnjevanje pogoja iz te točke je razvidno iz poslovnega načrta iz 29. člena te uredbe;

4. vlogi na javni razpis mora priložiti:

a) poslovni načrt iz 29. člena te uredbe,

b) dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

5. izpolniti mora pogoj ekonomske upravičenosti naložbe, kar se izkazuje:

a) z najmanj 2 % interno stopnjo donosnosti, ki se določi v poslovnem načrtu iz 29. člena te uredbe, če gre za podintervencijo iz druge in tretje alineje 1. točke 3. člena te uredbe,

b) s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki je razvidna v poslovnem načrtu iz 29. člena te uredbe, če gre za podintervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe;

6. v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavne naložbe ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevne naložbe. Če so pogoji za določitev PDM iz 2. točke 2. člena te uredbe za posamezno osebo izpolnjeni v obdobju, krajšem od enega koledarskega leta, se pri določitvi PDM iz prejšnjega stavka upošteva sorazmerni delež vrednosti PDM;

7. samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba ima v letu, ki se določi z javnim razpisom, prihodek v višini najmanj 1,5 letne minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM, pri čemer se višina prihodka določi v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe;

8. če je vlagatelj skupina ali organizacija proizvajalcev, se pri ugotavljanju obsega dela iz 6. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za naložbo, ki jo izvaja zadruga, se pri ugotavljanju obsega dela iz 6. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

9. če je vlagatelj skupina ali organizacija proizvajalcev, se, ne glede na 7. točko tega člena, pri izračunu prihodka za prvo leto priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz:

– pod a) oziroma pod b) 1. točke drugega odstavka 29. člena te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali

– pod b) 1. točke drugega odstavka 29. člena te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne vodijo knjigovodstva;

10. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa se lahko vloži največ ena vloga.

(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. vlogi na javni razpis se priloži načrt trajnega nasada, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega nasada na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katero se naložba nanaša, ali skico nasada na zemljiškokatastrskem načrtu na digitalnem ortofoto ozadju, če zemljišča niso vključena v GERK;

2. za naložbo v postavitev trajnega nasada, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove;

3. za naložbo v postavitev vinograda mora biti pridobljeno dovoljenje v skladu z uredbo, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, pri čemer je dovoljeno saditi le sorte vinske trte, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja trsni izbor za posamezna pridelovalna območja;

4. za naložbo v nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega materiala trte z vročo vodo mora biti vlagatelj v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, vpisan v register izvajalcev poslovnih dejavnosti, in sicer za pridelavo in distribucijo oziroma trženje razmnoževalnega oziroma sadilnega materiala vinske trte, ter imeti v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis letno proizvodnjo najmanj 250.000 kosov razmnoževalnega materiala trte;

5. za izvedbo agromelioracijskih del v okviru ureditve trajnega nasada mora izpolnjevati naslednje zahteve:

a) če gre za zahtevno agromelioracijo, mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

b) če gre za nezahtevno agromelioracijo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

c) vlogi na javni razpis se priložita načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skica tega zemljišča na ortofotu posnetku z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

6. če gre za naložbo v postavitev oziroma tehnološko posodobitev ZNS, mora vlagatelj:

a) imeti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja,

b) predložiti načrt namakanja z obveznimi sestavinami iz Priloge 1 te uredbe, če gre za pridelavo v tleh;

c) imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta.

(2) Če gre za obnovo trajnega nasada, mora vlagatelj poleg pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka ter pogojev iz 4. do 6. točke prejšnjega odstavka ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. obnova trajnega nasada se izvede z zamenjavo obstoječih sort s tržno primernimi sadnimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama evropske sortne liste Frumatis, ali sortami hmelja s sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR);

2. če je predmet naložbe obnova hmeljišča, ki vključuje tudi obnovo hmeljske žičnice, mora obnoviti hmeljsko žičnico na celotnem hmeljišču, ki je predmet podpore;

3. obnova intenzivnega sadovnjaka, oljčnika, hmeljišča in matičnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od števila let razvidnih iz RKG:

a) pečkarji: 16 let,

b) koščičarji: 12 let,

c) jagodičje, razen malin in robid: 15 let,

č) maline in robide: 8 let,

d) lupinarji: 33 let,

e) oljke: 33 let,

f) namizno grozdje: 25 let,

g) hmelj: 12 let,

h) matičnjak: 15 let;

4. obnova ekstenzivnega sadovnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od števila let razvidnih iz RKG:

a) slive: 20 let,

b) jablane: 40 let,

c) hruške: 40 let,

č) mešani nasadi: 30 let;

5. določbe 3. in 4. točke tega odstavka se ne uporabljajo, če je obnova potrebna zaradi posledic hude naravne nesreče, hudega vremenskega dogodka ali izbruha škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene kmetijske rastline vlagatelja in je kmetijsko gospodarstvo utrpelo škodo na trajnem nasadu, ki je predmet obnove. Škoda na trajnem nasadu je razvidna iz ocene škode, določene v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, ali se dokazuje z naslednjimi dokazili, če ocena škode ni določena v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode:

a) ocena škode, ki jo izdela zavarovalnica, če je trajni nasad zavarovan,

b) odločba in zapisnik o izvedenih ukrepih, ki jih je z odločbo odredil fitosanitarni inšpektor UVHVVR,

c) dokument o potrditvi pojava zlate trsne rumenice, ki ga izda fitosanitarni preglednik, ali

č) ocena škode, ki jo izdela neodvisni strokovnjak, če škoda ni ugotovljena v skladu s pod a) ali pod b) te točke. Neodvisni strokovnjak, ki ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis oziroma z izvedbo naložbe, izdela oceno škode v skladu z uredbo, ki določa metodologijo za ocenjevanje škode;

6. če gre za naložbo v mrežo proti toči v okviru naložbe v obnovo trajnega nasada, mora vlagatelj zamenjati tudi oporo iz:

a) lesenih stebrov za mrežo proti toči,

b) betonskih stebrov, ki so starejši od 25 let, kar je razvidno iz RKG;

7. naložba v trajni nasad ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju na podlagi te uredbe že odobrena sredstva za isto vrsto naložbe iz pod a) do pod č) 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, in sicer za isto sadno vrsto.

(1) Poslovni načrt se izdela za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do datuma, določenega z javnim razpisom.

(2) Poslovni načrt za podintervencije iz 3. člena te uredbe, razen za podintervencijo iz prve alineje 1. točke 3. člena te uredbe, mora temeljiti:

1. za zahtevne naložbe na podlagi:

a) dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb oziroma iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjigovodstvo), ali

b) rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, ki so bili standardno obdelani in poslani do 15. oktobra ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

2. za enostavne naložbe na:

a) podlagi podatkov iz prejšnje točke, ali

b) pokritju, ki se določi v skladu s Prilogo 2 te uredbe. Poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če se za kmetijo, katere nosilec je vlagatelj, vodi knjigovodstvo v skladu s prejšnjo točko.

(3) Z javnim razpisom se opredeli leto, za katero se upoštevajo podatki iz knjigovodstva ali standardni rezultati FADN.

(4) Poslovni načrt vsebuje sestavine iz Priloge 3 te uredbe.

(1) Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, mora upravičenec izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo v postavitev ali tehnološko posodobitev ZNS oziroma za naložbo v rastlinjak, mora biti ZNS oziroma rastlinjak opremljen z vodomerom;

2. trajni nasad oziroma mreža proti toči, ki sta predmet podpore, morata biti vpisana v RKG;

3. če gre za naložbo v ureditev trajnega nasada, mora predložiti popis izvedenih del ureditve trajnega nasada, ki ga pripravi in potrdi neodvisni strokovnjak kmetijskega svetovanja, specialist za sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo ali hmeljarstvo, ki deluje v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, pri čemer ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis oziroma z izvedbo naložbe. Popis izvedenih del mora biti v skladu z načrtom trajnega nasada iz 1. točke prvega odstavka 28. člena te uredbe;

4. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 4. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 4. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti hmeljska žičnica oziroma opora rastlin trajnega nasada v celoti narejena iz lesa oziroma morajo biti koli obodne ograje pašnika za domače živali, ki je predmet podpore, v celoti narejeni iz lesa;

b) merila iz pod c) 1. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod c) 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti površina trajnega nasada, ki je predmet naložbe, v celoti opremljena z oroševanjem;

c) merila iz pod č) 1. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod č) 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti:

– površina trajnega nasada, ki je predmet naložbe, v celoti opremljena z mrežo proti toči,

– najmanj 50 % površine trajnih nasadov, ki so predmet naložbe, opremljenih z namakanjem, če gre za naložbo v tehnološko posodobitev ZNS;

5. če gre za naložbo v ureditev trajnega nasada, se lahko uporablja samo:

– uradno potrjeni ali material kategorije Conformitas Agraria Communitatis sadnih rastlin, ki izpolnjuje zahteve iz pravilnika, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja,

– uradno potrjeni ali standardni razmnoževalni material vinske trte, ki izpolnjuje zahteve, določene s pravilnikom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte,

– certificirane sadike A hmelja v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;

6. če gre za naložbo v opremo oziroma kmetijsko mehanizacijo, mora predložiti račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnico, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem opreme in mehanizacije;

7. če gre za naložbo v nakup kmetijske mehanizacije, naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme, za naložbo v rastlinjak, za naložbo v ureditev trajnega nasada, za naložbo v nakup namenskega aparata za prodajo ali neproizvodno naložbo, mora predložiti datumsko in lokacijsko označene fotografije;

8. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za posamezno leto.

(2) Če upravičenec vloži dva ali tri zahtevke za izplačilo sredstev, morajo biti pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni ob vložitvi zahtevka, s katerim se uveljavlja izplačilo sredstev za naložbo, na katero se pogoj nanaša.

(3) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če gre za zahtevno naložbo ali so mu bile dodeljene točke v okviru merila iz četrte alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) oziroma pod b) 3. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) oziroma pod b) 3. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) oziroma pod b) 3. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod a) oziroma pod b) 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora izkazati načrtovano prodajo lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov v višini:

– najmanj 25 % standardnega prihodka, ki ga ima kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa, če gre za zahtevno naložbo oziroma

– deleža prodaje glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor;

2. delež prodanih lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov iz prejšnje točke se izkazuje z eno ali več pogodbami, ki se priložijo zahtevku za izplačilo sredstev, pri čemer:

– mora biti posamezna pogodba veljavna najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

– se ne upošteva pogodba, ki je sklenjena s pravno ali fizično osebo, ki je 25 % ali več lastniško povezana z upravičencem, kar se izkazuje z izjavo v zahtevku za izplačilo sredstev;

3. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod č) 3. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod č) 2. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod b) 2. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti upravičenka nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica;

4. če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.

(4) Za zaključek naložbe se šteje:

1. vključitev naložbe v uporabo, kar upravičenec izkaže z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev;

2. pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži:

1. en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavno naložbo;

2. največ tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevno naložbo, pri čemer se lahko posamezni zahtevek nanaša na:

– eno vrsto naložbe iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 5. člena te uredbe, razen za naložbo v ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, za katero se lahko vložijo največ trije zahtevki za izplačilo sredstev;

– posamezni trajni nasad iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, če gre za intervencijo iz 2. točke 3. člena te uredbe.

(1) Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti:

1. najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolniti najmanj 80 % proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine KZU), kar se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti;

2. če gre za naložbo v postavitev oziroma tehnološko posodobitev ZNS, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

3. knjigovodstvo za kmetijsko dejavnost mora voditi najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za upravičenca iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena te uredbe oziroma so bila upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz šeste alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, pri čemer morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

a) upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati agenciji,

b) upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s prejšnjo točko, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane podatke ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

4. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto, še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

5. v prvem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM za enostavno naložbo in najmanj 1 PDM za zahtevno naložbo. Upravičenec poroča o obveznosti iz te točke v drugem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z 32. členom te uredbe;

6. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod b) 1. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod b) 1. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) 1. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod a) 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora doseči načrtovano povečanje prihodka iz kmetijske dejavnosti glede na višino prihodka v koledarskem letu, ki se določi z javnim razpisom, in sicer najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev oziroma najpozneje v petem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za naložbo v trajni nasad lupinarjev oziroma oljk,

b) merila iz pod č) 3. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod č) 2. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod b) 2. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod c) 2. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora ostati nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

c) merila iz pod a) 3. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) 3. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) 3. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod a) 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, priznane za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, oziroma član zadruge, ter mora izpolniti zahteve glede trženja lastnih kmetijskih proizvodov še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

č) merila iz pete alineje pod b) 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 3. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 3. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 3. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod c) 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči načrtovani delež vrednosti neposredno prodanih kmetijskih proizvodov končnemu potrošniku glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva, ki ga ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa. Vrednost neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov končnemu potrošniku se ugotavlja na podlagi izdanih računov končnemu potrošniku,

d) merila iz pod b) 3. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod b) 3. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod b) 3. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod b) 3. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, ali gre za zahtevno naložbo, mora v vsakem letu v treh zaporednih koledarskih letih po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči načrtovani delež prodanih količin lastnih pridelanih kmetijskih proizvodov glede na standardni prihodek kmetijskega gospodarstva, ki ga ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa, ter poročilu iz 32. člena te uredbe priložiti pogodbe o skupni prodani količini lastnih pridelanih oziroma predelanih kmetijskih proizvodov. Račune, ki so vezani na pogodbe iz prejšnjega stavka, upravičenec hrani na kraju samem v elektronski ali papirni obliki,

e) merila iz pod d) 4. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 4. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod a) 4. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, in sicer za uporabo biorazgradljive vrvice pri hmelju, mora uporabljati biorazgradljivo vrvico v skladu z normativom porabe biorazgradljive vrvice na hektar površine hmeljišča še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev na celotni površini hmeljišča, ki je predmet podpore, pri čemer se normativ porabe določi z javnim razpisom;

7. če je bila upravičencu dodeljena višja stopnja podpore v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 16. člena te uredbe, drugo alinejo drugega odstavka 16. člena te uredbe, drugo alinejo petega odstavka 16. člena te uredbe ali drugo alinejo prvega odstavka 23. člena te uredbe oziroma so mu bila pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru merila iz pod d) 3. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod d) 2. točke drugega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod c) 2. točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe, merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe ali merila iz pod č) 2. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe, mora biti še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

8. če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE, mora biti najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

9. če gre za kolektivno naložbo zadruge, mora najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, voditi seznam članov, ki uporabljajo naložbo. Seznam članov se priloži poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 32. člena te uredbe;

10. naložbo, ki je predmet podpore, se mora v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnosti primarne pridelave kmetijskih proizvodov še najmanj pet zaporednih koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2) Če gre za naložbo v nakup mehanizacije oziroma opreme, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga predložiti na zahtevo agencije.

(3) Upravičenec mora na kraju samem hraniti račune o nakupu sadik kmetijskih rastlin iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi so opremljene te sadike ob nakupu.

(1) Poročilo vsebuje obvezne sestavine iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Upravičenec ali njegov pooblaščenec predloži poročilo iz prejšnjega odstavka skupaj z dokazili o izpolnjevanju obveznosti v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. oktobra tekočega leta za obveznosti iz prejšnjega koledarskega leta, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, na način, kot je določen za vložitev vloge na javni razpis v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(3) Podrobnejše zahteve glede poročila o izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo v javnem razpisu.

Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % vrednosti odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

(1) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod a) 1. točke 15. člena te uredbe, obveznosti iz pod f) 1. točke 15. člena te uredbe oziroma obveznosti iz pod a) 6. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega;

b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega;

c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % načrtovanega povečanja prihodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povečanja dodane vrednosti na zaposlenega.

(2) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod b) 1. točke 15. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 15 % izplačanih sredstev.

(3) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod c) 1. točke 15. člena te uredbe, obveznosti iz pod č) 1. točke 15. člena te uredbe, obveznosti iz pod e) 1. točke 15. člena te uredbe, obveznosti iz 2. točke 22. člena te uredbe, obveznosti iz pod c), obveznost iz pod č) oziroma obveznost iz pod d) 6. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti;

b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti;

c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % zahtevanih oziroma načrtovanih vrednosti.

(4) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod d) 1. točke 15. člena te uredbe oziroma obveznosti iz pod b) 6. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe oziroma obveznosti iz 7. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 20 % izplačanih sredstev;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(5) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 2. oziroma obveznosti iz 3. točke 15. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 25 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznosti iz 3. točke 15. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznost iz 2. točke 15. člena te uredbe;

b) 10 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznost iz druge alineje 3. točke 15. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznost iz prve alineje 3. točke 15. člena te uredbe;

c) 15 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznosti iz prve alineje 3. točke 15. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznosti iz 2. točke 15. člena te uredbe;

č) vsa izplačana sredstva, če ne izpolnjuje obveznosti iz 2. točke 15. člena te uredbe.

(6) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 1. točke 22. člena te uredbe oziroma obveznosti iz pod e) 6. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 10 % izplačanih sredstev,

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev,

c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(7) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu.

(8) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, obveznosti iz 9. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe ali ne predloži poročila in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz 32. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(9) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 10 % izplačanih sredstev;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(10) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstev, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(11) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 5. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 25 % izplačanih sredstev.

(12) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 8. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe, po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo, po drugi in vsaki nadaljnji kršitvi pa mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev.

(1) Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje ena naložba ali več naložb, ki se uveljavlja oziroma se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis, in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

(2) Kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se štejejo naslednje vrste naložb:

1. ureditev trajnega nasada;

2. nakup in postavitev mreže proti toči;

3. nakup kmetijske mehanizacije;

4. ureditev hleva kot nezahtevnega objekta;

5. ureditev samostojnega objekta za skladiščenje živinskih gnojil;

6. nakup in postavitev mobilne opreme za skladiščenje živinskih gnojil;

7. ureditev pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme;

8. postavitev ograje, ki preprečuje stik prašičev z divjimi prašiči v skladu s pravilnikom, ki ureja biovarnost ter izvajanje biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali.

(3) Če je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložbe iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga vrsta naložb, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 39/24).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 39/24), obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 39/24).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 14/2025 z dne 7. 3. 2025

484. Uredba o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, stran 1326.