Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-3A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-3A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-32
Ljubljana, dne 14. marca 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-3A)
1. člen
V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
1. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/857 z dne 1. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo standardizirano metodologijo in poenostavljeno standardizirano metodologijo za oceno tveganj, izhajajočih iz morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucije (UL L št. 2024/857 z dne 24. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);
2. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1174 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 glede določenih vidikov minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 2024/1174 z 22. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU);
3. Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih letnih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne 16. 8. 2006, str. 1);
4. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznosti podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40);
5. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU);
6. Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L št. 150 z dne 7. 6. 2019, str. 253), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 14);
7. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu Direktiva 2019/2034/EU);
8. Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/2864/EU).
(2) S tem zakonom se ureja tudi delno izvajanje Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1507 z dne 22. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo meril in dejavnikov, ki jih morajo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ in pristojni organi upoštevati v zvezi s svojimi pristojnostmi za poseganje (UL L št. 2024/1507 z dne 30. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU).«.
V 3. členu se v prvem odstavku za 5. točko doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;«.
Dosedanji 6. in 7. točka postaneta 7. in 8. točka.
V drugem odstavku se:
– v 1. točki besedilo »Direktivo (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29)« nadomesti z besedilom »Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne 15. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne 25. 3. 2024)«;
– v 2. točki besedilo »Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43)« nadomesti z besedilom »Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023)«;
– v 3. točki besedilo »Uredbo (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L št. 320 z dne 11. 12. 2019, str. 1)« nadomesti z besedilom »Direktivo (EU) 2024/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 2024/790 z dne 8. 3. 2024)«;
– v 5. točki besedilo »Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1)« nadomesti z besedilom »Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024)«;
– v 6. točki besedilo »popravljena s Popravkom (UL L št. 406 z dne 3. 12. 2020, str. 67)« nadomesti z besedilom »spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (UL L 2024/1623 z dne 19. 6. 2024)«;
– v 11. točki besedilo »Uredbo (EU) 2009/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L št. 320 z dne 11. 12. 2019, str. 1)« nadomesti z besedilom »Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023)«;
– v 12. točki na koncu podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1700 z dne 5. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP, ter za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno listinjenje določajo vsebino, metodologije in prikaz informacij v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti (UL L št. 2024/1700 z dne 18. 6. 2024);«;
– v 13. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem ter dodajo nove 14., 15. in 16. točka, ki se glasijo:
»14. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023, str. 1);
15. MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni računovodski standardi, ki jih je sprejela Evropska komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62), in Uredbo Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 237 z dne 26. 9. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/1317 z dne 15. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede Mednarodnega računovodskega standarda 7 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 (UL L št. 2024/1317 z dne 16. 5. 2024);
16. Uredba 2023/2859EU je Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/1760 z dne 5. 7. 2024).«.
V 4. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(banka, hranilnica, kreditna družba in bančno interesno združenje)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se lahko ustanovi kot banka, hranilnica ali kreditna družba v skladu s tem zakonom.«.
V tretjem odstavku se za besedo »zakonom« doda besedilo »in ni banka«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izraz »kreditna družba« se v tem zakonu uporablja za družbo iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 kot kreditna institucija v skladu s tem zakonom.«.
V dosedanjem četrtem in petem odstavku, ki postaneta peti in šesti odstavek, se črta besedilo »za opravljanje bančnih storitev«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »hranilnico« dodata vejica in besedilo »kreditno družbo«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
V 5. členu se v drugem odstavku v 4. točki črta besedilo »in storitve izdajanja elektronskega denarja«.
V 15. točki se pika na koncu nadomesti s podpičjem in dodajo nove 16., 17. in 18. točka, ki se glasijo:
»16. izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;
17. izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kot so opredeljeni v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU;
18. storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v 16. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU.«.
V 7. členu se v prvem odstavku v 1. točki v prvi alineji besedilo »oziroma družbi za pomožne storitve« in v drugi alineji besedilo »oziroma družbo za pomožne storitve« črtata.
16. točka se črta.
Dosedanja 17. točka postane 16. točka.
V dosedanji 18. točki, ki postane 17. točka, se besedilo »tretjega odstavka 259. člena« nadomesti z besedilom »drugega odstavka 265. člena«.
Dosedanje 19. do 34. točka postanejo 18. do 33. točka.
V 8. členu se v drugem odstavku 2. točka črta.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU, in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;«.
V 9. točki se črta tretja alineja.
V 11. členu se v drugem odstavku črta besedilo »in s tem pristojna za ocenjevanje ustreznosti in določitev višje uteži tveganja ter strožjih meril za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz 125. in 126. člena Uredbe 575/2013/EU«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »in s tem pristojna za ocenjevanje ustreznosti in določitev višjih minimalnih vrednosti z izpostavljenostjo tehtanega povprečja izgube ob neplačilu za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, iz četrtega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku besedilo »drugega in tretjega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU«. V drugem stavku se besedilo »tretjega pododstavka drugega odstavka 124. člena Uredbe 575/2013/EU in iz tretjega pododstavka šestega odstavka 164. člena Uredbe 575/2013/EU« nadomesti z besedilom »124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU«.
V 14. členu se v petem odstavku za besedilom »str. 1« črtata podpičje in besedilo »v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU«.
V 23. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Kadar so za reševanje pooblaščeni organi, ki niso pristojni organi, Banka Slovenije tesno sodeluje in se posvetuje tudi z organi, pooblaščenimi za reševanje, zlasti glede priprave načrtov sodelovanja ter v drugih primerih, kadar tako sodelovanje zahteva ta zakon, Uredba 575/2013/EU ali Direktiva 2014/59/EU.«.
V 27. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besedi »kreditna družba« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke mora banka priložiti:
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
– izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
– kopijo osebnega dokumenta;
– življenjepisom;
– kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
– kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
– sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave banke iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona;
– izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona,
3. strategijo kandidata glede vodenja poslov banke in
4. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.«.
V 43. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Uradna oseba iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik v osmih dneh po razgovoru in o tem ne glede na tretji odstavek 355. člena tega zakona obvesti kandidata. Kandidat ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v zapisnik in pravico do pisnega ugovora zoper morebitno nepravilnost zapisa.«.
V 57. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta mora banka priložiti:
1. osebne podatke kandidata, vključno z:
– izpolnjenim vprašalnikom Evropske centralne banke za ocenjevanje sposobnosti in primernosti;
– kopijo osebnega dokumenta;
– življenjepisom;
– kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
– kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
– izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
3. druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje za oceno primernosti kandidata in jih opredeli v podzakonskem aktu iz 65. člena tega zakona.«.
V 71. členu se drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve vložniku izdati:
– potrdilo o prejemu popolne zahteve, z navedbo datuma izteka roka iz drugega odstavka 74. člena tega zakona za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ali
– potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo, da rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža še ni začel teči, ter navedbo končnega datuma za izdajo sklepa o odpravi pomanjkljivosti.
(3) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o prejemu nepopolne zahteve) izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti v skladu s šestim odstavkom 366. člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije mora v dveh delovnih dneh po prejemu dopolnitve zahteve v skladu s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, če je ta vložena pravočasno, izdati:
– potrdilo o prejemu popolne zahteve z navedbo roka za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, ali
– potrdilo o prejemu nepopolne zahteve z navedbo roka za odločitev v skladu s četrtim odstavkom 366. člena tega zakona.«.
V petem odstavku se besedilo »iz tretjega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »za izdajo potrdila o prejemu popolne zahteve iz drugega odstavka tega člena«.
V 73. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 2. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije smiselno upošteva določbe tega zakona o presoji primernosti članov upravljalnih organov bank in hranilnic.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
V 74. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče od izdaje potrdila o prejemu popolne zahteve v skladu s prvo alinejo drugega odstavka ali prvo alinejo četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Če Banka Slovenije potrdila o popolni oziroma nepopolni zahtevi ne izda v roku iz drugega odstavka 71. člena tega zakona, teče rok iz prvega odstavka tega člena od poteka roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka 71. člena tega zakona.«.
V 102. členu se v prvem odstavku besedilo »revidiranje letnih poročil« nadomesti z besedilom »revizijski pregled letnih poročil«.
V 105. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(predložitev letnega poročila Banki Slovenije)«.
V prvem odstavku se v 2. točki besedilo »revidiranju letnega poročila« nadomesti z besedilom »računovodskih izkazih«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. in kadar je to ustrezno, revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti iz tretjega odstavka 57. člena ZGD-1.«.
V 106. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za revizijski pregled letnega poročila banke in revizorjevi poročili iz prejšnjega člena se uporabljajo prvi, drugi in tretji odstavek 57. člena ZGD-1.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za banke in hranilnice, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L 2869 z dne 20. 12. 2023, stran 1) subjekt javnega interesa.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »o revizijskem pregledu iz 57. člena ZGD-1«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevi poročili nista pripravljeni v skladu s 57. členom ZGD-1, lahko Banka Slovenije zahteva dopolnitev ali popravek pregleda ali poročil.«.
V 108. členu se v prvem odstavku besedilo »skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1« nadomesti z besedilom »skupaj z revizorjevima poročiloma iz 57. člena ZGD-1«.
V četrtem odstavku se besedilo »revizorjevo poročilo« nadomesti z besedilom »revizorjevi poročili«, besedilo »drugega odstavka« se črta, beseda »pet« pa se nadomesti z besedo »deset«.
V petem odstavku se besedilo »revizorjevim poročilom« nadomesti z »revizorjevima poročiloma«, besedilo »drugega odstavka« in besedilo »v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1« pa se črtata.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Podružnica banke države članice ali banke tretje države mora na svojih uradnih spletnih straneh javno objaviti slovenski prevod računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov banke države članice ali banke tretje države skupaj z revizorjevim poročilom ter povezavo do spletne strani, na kateri sta dostopna njeno revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo, najpozneje v petnajstih dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža banke. Če letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke države članice ali banke tretje države ni bilo sestavljeno v skladu z MSRP oziroma Direktivo 2013/34/EU in Direktivo 86/635/EGS ali na enakovreden način, mora podružnica v istem roku razkriti v slovenskem jeziku računovodsko poročilo za dejavnosti podružnice v skladu s tem zakonom.«.
V 109. členu se v prvem odstavku, ki postane edini odstavek, oznaka »(1)« črta in 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila«.
Drugi odstavek se črta.
V 113. členu se v tretjem odstavku za besedilom »Banko Slovenije« doda besedilo »v skladu s 113.a členom tega zakona«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne opravljati investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 na območju Republike Slovenije kot kreditna družba, ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU.«.
113.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(obvestilo o opravljanju pomožnih storitev in kreditnega posredništva pri potrošniških in drugih kreditih)
(1) Pred začetkom opravljanja dodatnih finančnih storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožnih storitev iz 31. člena tega zakona mora banka o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2) Banka obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, ki mora obsegati tudi:
1. podrobnejši opis storitev, ki jih namerava banka opravljati,
2. opis ureditve notranjega upravljanja iz 148. člena tega zakona v zvezi s storitvami iz prejšnjega odstavka.
(3) Banka lahko začne opravljati storitve iz prvega odstavka tega člena:
– z dnem, ko prejme obvestilo Banke Slovenije, da obvestilo banke izpolnjuje zahteve iz prejšnjega odstavka in da predlagano opravljanje poslov vsebinsko sodi v opredelitev storitev iz 5. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in tretjega odstavka 31. člena tega zakona;
– z iztekom enega meseca od dneva, ko je Banka Slovenije prejela obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka, če do izteka tega roka ne prejme obvestila Banke Slovenije iz prejšnje alineje ali zahteve Banke Slovenije za predložitev dodatnih informacij.«.
V 119. členu se v drugem odstavku za besedilom »dodatnih finančnih storitev« doda besedilo »iz prejšnjega odstavka«.
V 120. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Banka Slovenije agencijo, pristojno za finančne trge, obvešča o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 17. in 18. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona.«.
Za 123. členom se dodajo naslov novega podpoglavja 5.2.a in novi 123.a, 123.b in 123.c člen, ki se glasijo:
»5.2.a DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV KOT KREDITNA DRUŽBA
(dovoljenje kreditnim družbam za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1)
(1) Kreditna družba, ki namerava začeti opravljati katere koli investicijske storitve in posle iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Evropske centralne banke (dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba).
(2) Kreditna družba mora pridobiti dovoljenje za opravljanje poslov in storitev iz prejšnjega odstavka pred začetkom opravljanja teh poslov in storitev.
(3) Za zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 120. člen tega zakona.
(4) Glede prenehanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 122. člen tega zakona.
(dovoljenje kreditnim družbam, ki že imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1)
(1) Družba iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ki je že pridobila dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, vloži vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 113. členom tega zakona najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:
a) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard eurov, ali
b) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard eurov, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard eurov in opravljajo katero koli dejavnost iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, enaka ali presega 30 milijard eurov, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.
(2) Ne glede na četrti odstavek 113. člena tega zakona lahko družbe iz prejšnjega odstavka še naprej opravljajo dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, dokler ne pridobijo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.
(3) Banka Slovenije v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionalen in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.
(4) Ob izdaji dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba iz prvega odstavka tega člena pridobijo predhodno izdana dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1 status mirovanja, ki nastopi z dnem pravnomočnosti odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba in traja do:
– izdaje odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba v skladu s 122. členom tega zakona ali
– izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 12. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona.
(prenehanje izpolnjevanja pogojev za kreditno družbo)
(1) Družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba, in ki za pet zaporednih let ne izpolnjuje pogojev glede povprečne bilančne vsote iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
(2) Kadar Banka Slovenije ugotovi, da kreditna družba ne izpolnjuje več pogojev iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov in storitev kot kreditna družba v skladu z 294.a členom tega zakona. Banka Slovenije o začetku postopka za odvzem dovoljenja kreditni družbi na podlagi 5. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona obvesti agencijo, pristojno za finančne trge.
(3) Kreditna družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, mora za nadaljnje opravljanje teh storitev in poslov vložiti vlogo za izdajo dovoljenja v skladu z ZTFI-1.
(4) Kreditna družba iz prejšnjega odstavka lahko še naprej opravlja dejavnosti, za katere je že pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov izključno na podlagi tega zakona, do odločitve agencije, pristojne za finančne trge, o vlogi za izdajo dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(5) Agencija, pristojna za finančne trge, v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.
(6) Z izdajo odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba na podlagi 5. točke prvega odstavka 294.a člena tega zakona pristojnost za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev preide na agencijo, pristojno za finančne trge. O prenosu nadzora z Banke Slovenije na agencijo, pristojno za finančne trge, se pripravi zapisnik, ki ga potrdita oba pristojna organa.«.
V 137. členu se v desetem odstavku beseda »osmega« nadomesti z besedo »prejšnjega«.
V 142. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, da nobena od institucij iz prvega odstavka tega člena ni banka ali da je treba v povezavi z investicijskimi dejavnostmi vzpostaviti dodatno vmesno EU nadrejeno osebo, da se zagotovi skladnost z zahtevo iz drugega odstavka tega člena, vmesna EU nadrejena oseba ali dodatna vmesna EU nadrejena oseba lahko investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje agencije, pristojne za finančne trge, v skladu s prvim odstavkom 5. člena Direktive 2014/65/EU oziroma 197. členom ZTFI-1 in za katero velja Direktiva 2014/59/EU oziroma 293. člen Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21 in 133/23). V tem primeru se zahteva za dovoljenje iz drugega odstavka tega člena vloži pri agenciji, pristojni za finančne trge.«.
V 148. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo »ki vključujejo ustrezne administrativne in računovodske postopke« nadomesti z besedilom »vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki, omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki so vzpostavljeni in se upravljajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič dopolnjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1774 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo orodja, metode, postopke in politike za obvladovanje tveganj na področju IKT ter poenostavljen okvir za obvladovanje tveganj na področju IKT (UL L št. 2024/1774 z dne 25. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU)«.
V drugem odstavku se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Pri tem banka upošteva tehnična merila iz tega poglavja.«.
V 164. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravi ter hkrati nadzornemu svetu in revizijski komisiji, če jo banka ima.«.
V 180. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Operativni pogoji iz prejšnjega odstavka vključujejo posedovanje zavarovanja s premoženjem, ki je takoj razpoložljivo za financiranje s strani centralnih bank. To vključuje, da je zavarovanje s premoženjem po potrebi v valuti druge države članice ali valuti tretje države, v kateri ima institucija izpostavljenosti, in kadar je potrebno za poslovanje na ozemlju države članice gostiteljice ali tretje države, valuti katere je izpostavljena.«.
Besedilo 182. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Banka mora zagotoviti, da ima ustrezne krizne načrte ter politike in načrte neprekinjenega poslovanja, vključno s politikami in načrti neprekinjenega poslovanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ter načrte odzivanja in okrevanja IKT, za tehnologijo, ki jo uporabljajo za sporočanje informacij, ter da se ti načrti vzpostavijo, upravljajo in testirajo v skladu z 11. členom Uredbe 2022/2554/EU, da banka lahko še naprej ustrezno posluje v primeru resnih motenj poslovanja in omeji izgube, ki nastanejo zaradi takih motenj.«.
V 192. členu se v drugem odstavku na koncu 2. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem IV Uredbe 2022/2554/EU.«.
V 208. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Načrt sanacije banke mora vključevati zlasti naslednje informacije:
1. povzetek glavnih vsebin načrta sanacije in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo ter navedbo bistvenih sprememb glede na predhodni načrt sanacije;
2. strateško analizo banke, ki mora vsebovati opis organizacijske strukture in poslovni model banke ter glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije;
3. opis razpoložljivih možnosti prestrukturiranja, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke, vključno z vrsto kapitalskih in likvidnostnih ukrepov s časovnim okvirom za njihovo izvedbo ter časovnim okvirom za izvedbo drugih bistvenih vidikov načrta;
4. analizo učinkov vsake od možnosti, ki je obravnavana v načrtu, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje kritičnih funkcij in vpliva na druge udeležence na trgu, upnike, delničarje banke ter za zaposlene;
5. analizo izvedljivosti posameznih možnosti, ki so obravnavane v načrtu, vključno z navedbo morebitnih ovir za njihovo izvajanje ter opis postopkov in ukrepov, s katerimi se te ovire odpravijo;
6. podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev banke;
7. podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja banke ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta;
8. ureditve in ukrepe za ohranitev ali obnovitev kapitala;
9. opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja banke v izrednih pogojih, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na razpolago, oceno razpoložljivega zavarovanja, oceno možnosti prenosa likvidnosti med subjekti v skupini in poslovnimi področji ter analizo izpolnjevanja pogojev za dostop banke do posojila v skrajni sili pri Banki Slovenije;
10. ureditve in ukrepe za zmanjšanje tveganja in zadolženosti;
11. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje obveznosti;
12. ureditve in ukrepe za prestrukturiranje poslovnih področij;
13. ureditve in ukrepe za ohranitev nemotenega dostopa do infrastruktur finančnih trgov;
14. ureditve in ukrepe, potrebne za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki se vzpostavijo in upravljajo v skladu z Uredbo 2022/2554/EU;
15. predhodne ureditve, da se olajša prodaja sredstev ali poslovnih področij v časovnem okviru, primernem za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti;
16. druge ukrepe ali strategije upravljanja za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti in predvideni finančni učinek teh ukrepov ali strategij;
17. opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov poslabšanja finančnega položaja banke, ki zagotavljajo pravočasno izvedbo ukrepov za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne trdnosti banke z lastnimi prizadevanji banke, vključno z opredelitvijo postopkov stopnjevanja ukrepov, ki zagotavljajo, da je uprava pravočasno informirana o stopnjevanju ukrepov in vključena v procese odločanja o teh ukrepih ter da se zagotovi pravočasno obveščanje Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad banko izvaja naloge iz točke (i) prvega odstavka 4. člena te uredbe, o stopnjevanju ukrepov ter o doseganju ali preseganju mejnih vrednosti kazalnikov poslabšanja;
18. opis stresnih scenarijev, ki so upoštevani v načrtu, ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti izvajanja načrta sanacije v pogojih posameznega stresnega scenarija,
19. opis ukrepov, ki bi se lahko izvedli, če se izpolnijo pogoji za ukrepe zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;
20. načrt interne izmenjave informacij in komunikacije z javnostjo, vključno z razkritji, ki jih izvede banka v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije, da se glede na posebne značilnosti, ki veljajo za posamezne možnosti sanacije, preprečijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki na trgu;
21. seznam pripravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela banka ali jih bo z namenom, da se olajša izvajanje načrta sanacije, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev pravočasne dokapitalizacije banke.«.
V 217. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
(4) Subjekt v skupini mora informacije iz prvega odstavka tega člena predložiti na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena institucije, na katero se informacije nanašajo;
– identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– velikost institucije po kategorijah, kot so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 231. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Banka navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržuje za izpolnjevanje zahteve po varovalnem kapitalskem blažilniku, ne sme uporabiti za izpolnitev katere koli kapitalske zahteve iz točk (a), (b) ali (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU.«.
V 241. členu se v petem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Banka Slovenije lahko v primeru posebnih okoliščin in ob upoštevanju podkategorij in presečnih vrednosti rezultatov iz 243. člena tega zakona:«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za kategorije iz 1. točke prejšnjega odstavka so kazalniki enaki kot ustrezni kazalniki, določeni na podlagi drugega odstavka tega člena.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Banka Slovenije informacije iz sedmega in osmega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena institucij, na katero se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 242. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Banka Slovenije informacije iz petega in šestega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena institucij, na katero se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 245. členu se v naslovu besedilo »sistemskih tveganj« nadomesti z besedilom »za GSPB in DSPB«.
V 246. členu se v drugem odstavku za besedilom »konsolidirani podlagi« dodata vejica in besedilo »kot to velja v skladu z II. naslovom 1. dela Uredbe 575/2013/EU«.
V 247. členu se v prvem odstavku v 4. točki v prvi alineji beseda »od« nadomesti z besedo »do«.
V 249. členu se v drugem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;«.
V šestem odstavku se v prvi alineji beseda »prekine« nadomesti z besedilom »lahko prekine«.
V 251. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije lahko prizna stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jih določijo imenovani organi drugih držav članic in so določene v skladu s pododdelkom 7.2.4. tega zakona, in lahko te stopnje blažilnika uporablja za banke z izpostavljenostmi v teh državah članicah, ki so uvedle te stopnje blažilnika.«.
V 252. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če za banko velja blažilnik sistemskih tveganj, določen v skladu s pododdelkom 7.2.4. tega zakona, se ta prišteje blažilniku za GSPB ali blažilniku za DSPB, kot sta določena v pododdelku 7.2.3. tega zakona.«.
V 253. členu se v tretjem odstavku na koncu 4. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v 92.a in 92.b členu Uredbe 575/2013/EU ter pri določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.«.
V 266. členu se v naslovu člena za besedo »Slovenije« doda besedilo »in nadzorniško pismo«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi pomembna dejstva in okoliščine, ki lahko pripomorejo k zagotavljanju skladnosti delovanja in poslovanja subjektov nadzora s tem zakonom, Uredbo 575/2013/EU ali drugimi predpisi, ali bi bila izdaja odredbe ali odločbe ob upoštevanju prejšnjega odstavka očitno nesorazmeren ukrep, lahko Banka Slovenije o ugotovitvah pri opravljanju nadzora subjekt nadzora pisno obvesti in subjektu nadzora priporoča ali izrazi pričakovanje sprejetja ustreznih sprememb in aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorniško pismo).«.
V 274. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Inšpektor Banke Slovenije o preliminarnih ugotovitvah pregleda poslovanja lahko pripravi poročilo, ki se pošlje banki. Poročilo ne prejudicira končnih ugotovitev in morebitnih ukrepov nadzora, ki jih Banka Slovenije na podlagi ugotovitev pregleda lahko izreče v skladu s tem zakonom. Banka lahko v zvezi s preliminarni ugotovitvami v poročilu poda dodatna pojasnila. Poročilo je informativne narave in namenjeno razjasnitvi posameznih okoliščin, ugotovljenih v pregledu.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 278. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »procesov« dodata vejica in besedilo »vključno s ponudniki storitev IKT iz poglavja V Uredbe 2022/2554/EU«.
V 280. členu se v drugem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. naloži banki, da predloži podroben načrt ukrepov za odpravo kršitev tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter določi rok za njihovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta ukrepov v zvezi z obsegom in rokom;«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. zahteva dodatno ali pogostejše poročanje banke, vključno v zvezi s kapitalom, likvidnostjo in finančnim vzvodom;«.
V 289. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena fizične osebe ali institucije, na katero se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
Za 292. členom se dodajo naslov novega pododdelka 9.3.2.a in nova 292.a in 292.b člen, ki se glasijo:
»9.3.2.a Ukrepi v primeru odločitve, da banka propada ali bo verjetno propadla
(ukrepi v primeru odločitve, da banka propada ali bo verjetno propadla)
Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, propada ali bo verjetno propadla, lahko z odredbo zahteva, da banka ali upravljalni organ izvede dodatne ukrepe iz 280. člena tega zakona in ukrepe zgodnjega posredovanja, kot so določeni v pododdelku 9.3.2. tega zakona.
(1) Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, propada ali bo verjetno propadla, lahko z odredbo določi začasne omejitve poslovanja dejavnosti banke.
(2) Če se omejitev poslovanja iz prejšnjega odstavka nanaša na zapadle obveznosti banke, ki se upoštevajo kot zajamčene vloge pri banki, mora Banka Slovenije v petih delovnih dneh po zadržanju:
1. odločiti o nerazpoložljivosti vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, ali
2. preklicati zadržanje izplačila za te obveznosti in zagotoviti pogoje za izpolnitev obveznosti banke do vlagatelja z izplačilom ali pobotom zapadlih obveznosti banke, ki se upoštevajo kot zajamčene vloge pri banki.«.
V naslovu pododdelka 9.3.3. se za besedo »banke« doda besedilo »in kreditne družbe«.
V 293. členu se v drugem odstavku na koncu 7. točke podpičje nadomesti s piko, 8. točka pa se črta.
Za 294. členom se doda nov 294.a člen, ki se glasi:
(odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1)
(1) Banka Slovenije lahko odvzame kreditni družbi dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, če:
1. je kreditna družba pridobila dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov;
2. kreditna družba ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev v skladu s tem zakonom;
3. kreditna družba ne ravna v skladu z zahtevo Banke Slovenije ali Evropske centralne banke in ne odpravi kršitev ali ne izvede ukrepov, da se kršitve odpravijo, ali če ne prepreči nastanka kršitev, kadar kršitve izhajajo iz dejavnosti kreditne družbe pri opravljanju teh storitev;
4. so zaradi dejavnosti kreditne družbe pri opravljanju teh storitev podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče celovito oceniti tveganj, ki nastanejo za kreditno družbo, in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče odpraviti kršitev;
5. uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena.
(2) Če kreditna družba ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst poslov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, lahko Banka Slovenije namesto odvzema dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, z odločbo kreditni družbi prepove opravljati posamezne posle.
(3) Banka Slovenije je v zvezi z ugotavljanjem razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena vezana na ugotovitve Evropske centralne banke, kadar ta v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pri opravljanju nadzora nad kreditno družbo izvaja naloge iz prvega odstavka 4. člena navedene uredbe.
(4) Za postopek v zvezi s prepovedjo opravljanja posameznih poslov pri opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja.«.
V 309. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(javna objava informacij o izdanih dovoljenjih)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavi informacije o izdanih dovoljenjih za opravljanje storitev bank, dovoljenjih za kreditne družbe, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranega deleža ter o dovoljenjih za opravljanje funkcije člana uprave ali funkcije člana nadzornega sveta banke.«.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Informacije iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za kvalificiran delež, vključujejo:
– datum izdaje dovoljenja,
– naziv pravne osebe ali osebno ime fizične osebe, ki je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež,
– banko, v kateri je pridobila kvalificiran delež,
– delež oziroma razpon iz prvega odstavka 77. člena tega zakona, za katerega je pridobila dovoljenje za kvalificiran delež.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev bank in kreditnih družb, vključujejo:
– datum izdaje dovoljenja,
– banko oziroma kreditno družbo, ki ji je dovoljenje izdano,
– vrste storitev, na katere se dovoljenje nanaša.
(4) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev funkcije člana uprave ali člana nadzornega sveta, vključujejo:
– ime in priimek člana uprave ali člana nadzornega sveta,
– datum izdaje dovoljenja,
– banko, v kateri opravlja funkcijo.«.
Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.
V 310. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Banka Slovenije informacije iz drugega odstavka tega člena in ob upoštevanju 311. člena tega zakona predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU, in z metapodatki, ki vključujejo:
– vsa imena fizične osebe ali institucije, na katero se informacije nanašajo;
– kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.«.
V 324. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(pristojnost nadzornih organov na konsolidirani podlagi)«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na določbe prvega do šestega in devetega odstavka tega člena je agencija, pristojna za finančne trge, pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi:
1. če ima nadrejeni finančni holding Republike Slovenije, ali nadrejeni mešani finančni holding Republike Slovenije, ali EU nadrejeni finančni holding, ali EU nadrejeni mešani finančni holding položaj investicijskega podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, in
2. če v skupini ni podrejene banke.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za investicijska podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji in agencijo, pristojno za finančne trge.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
V 325. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka Slovenije lahko v dogovoru s pristojnimi organi držav članic prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena na pristojni organ države članice sedeža posamezne druge podrejene banke, če je to ustrezno ob upoštevanju relativne pomembnosti dejavnosti bank ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi v drugih državah članicah.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija, pristojna za finančne trge, lahko v dogovoru s pristojnimi organi držav članic prenese svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz prejšnjega člena na pristojni organ države članice sedeža posameznega drugega podrejenega investicijskega podjetja, če je to ustrezno ob upoštevanju relativne pomembnosti dejavnosti investicijskih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi v drugih državah članicah.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.
Za novim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pred sprejetjem odločitve iz drugega odstavka tega člena mora dati agencija, pristojna za finančne trge, nadrejenemu investicijskemu podjetju, EU nadrejenemu finančnemu holdingu, EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu oziroma podrejenemu investicijskemu podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji z največjo bilančno vsoto možnost, da se o tem izjavi.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Banka Slovenije oziroma agencija, pristojna za finančne trge, obvesti Komisijo in Evropski bančni organ o vsakem prenosu pristojnosti za nadzor na konsolidirani podlagi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.«.
V 327. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. oceni ustrezne ravni kapitala na konsolidirani podlagi za skupino na podlagi 151. in 192. člena tega zakona, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevane ravni kapitala na podlagi 203. člena in 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, za vsak subjekt v skupini in na konsolidirani podlagi;«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg ocene tveganj skupine oziroma ocene profila likvidnostnega tveganja skupine iz prejšnjega odstavka tudi ocene tveganj podrejenih družb, ki jih v skladu s 151. in 192. členom tega zakona oziroma 73. in 97. členom Direktive 2013/36/EU izdelajo sodelujoči pristojni organi.«.
Sedmi in osmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(7) Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik sprejeme odločitev iz prejšnjega odstavka na konsolidirani podlagi glede uporabe pododdelka 6.3.5., 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU. Banka Slovenije pri tem po presoji upošteva ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči pristojni organi. Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik svojo odločitev pisno obrazloži in posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim pristojnim organom. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo ocene tveganosti podrejenih družb, ki so jih izdali sodelujoči pristojni organi, ter stališča Banke Slovenije o mnenjih in pomislekih drugih pristojnih organov.
(8) Če je banka del skupine, nad katero izvaja nadzor pristojni organ druge države članice kot konsolidacijski nadzornik in kadar skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, Banka Slovenije sama sprejme odločitev glede uporabe pododdelka 6.3.5. tega zakona, 151., 192., 203., 204. ter četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma glede 73., 86., 97., točke (a) prvega odstavka 104., 104b in 105. člena Direktive 2013/36/EU na posamični ali subkonsolidirani podlagi za banko, ki je podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu, z upoštevanjem skupne odločitve oziroma mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika. Banka Slovenije to odločitev pisno obrazloži in pošlje banki ter konsolidacijskemu nadzorniku. Obrazložitev mora obsegati podrobne razloge za odločitev, ki upoštevajo tudi stališča Banke Slovenije do mnenj in pomislekov konsolidacijskega nadzornika.«.
V enajstem odstavku se v drugem stavku za besedilom »posodobitev odločitve« doda besedilo »glede uporabe 203., 204. ali četrtega odstavka 280. člena tega zakona oziroma točke (a) prvega odstavka 104., 104b ali 105. člena Direktive 2013/36/EU«.
V 328. členu se v četrtem odstavku za besedilom »2.2.1. tega zakona« doda besedilo »in, kadar je to ustrezno, 2. oddelku 1. poglavja IV. naslova Direktive 2019/2034/EU«.
V 339. členu se v četrtem odstavku za besedo »podjetij« dodata vejica in besedilo »oziroma 15. členom Direktive 2019/2034/EU«.
V 341. členu se v prvem odstavku črta besedilo »družbo za pomožne storitve,«.
V drugem odstavku se črta besedilo »družbo za pomožne bančne storitve,«.
V 342. členu se v drugem odstavku besedilo »32. točke« nadomesti z besedilom »31. točke«.
V 344. členu se za besedilom »finančnih institucij« črtata vejica in besedilo »družb za pomožne storitve«.
V 345. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če se oseba, ki ni pridobila dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, pri opravljanju dejavnosti predstavlja kot banka ali opravlja eno od dejavnosti iz podtočke (b) 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in dosega prag iz navedenega člena brez pridobljenega dovoljenja kot kreditna družba in ne gre za primer iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha s tem ravnanjem (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja dejavnosti kot banka oziroma kreditna družba).«.
Za 349. členom se dodajo naslov novega poglavja 11.a in nova 349.a in 349.b člen, ki se glasijo:
»11.a POGLAVJE: KREDITNE DRUŽBE
(uporaba določb o kreditnih družbah)
Za kreditne družbe se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na banke, če ta zakon ne določa drugače.
(opravljanje storitev kreditne družbe)
(1) Kreditna družba lahko opravlja finančne storitve in dodatne finančne storitve.
(2) Kreditna družba lahko začne opravljati storitve iz prejšnjega odstavka, ko pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.
(3) Kreditna družba ne sme opravljati drugih dejavnosti in storitev, razen storitev iz prvega odstavka tega člena.«.
Za 352. členom se doda nov 352.a člen, ki se glasi:
(1) Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se po elektronski poti pošlje informacijskemu sistemu Banke Slovenije.
(2) Vloge v skupnih postopkih Banke Slovenije in Evropske centralne banke, kot so opredeljeni v V. delu Uredbe 468/2014/EU, ki se v skladu z določbami tega zakona vložijo pri Banki Slovenije, se v elektronski obliki lahko pošljejo tudi informacijskemu sistemu Evropske centralne banke.
(3) Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti pri Banki Slovenije določi Banka Slovenije s podzakonskim predpisom.«.
V 355. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vročitve kandidatom za člana uprave in člane nadzornega sveta se opravljajo z vročanjem banki, razen če ta zakon določa drugače.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v odločbi, s katero se konča postopek odločanja Banke Slovenije in se vroči banki, podatki in informacije, ki jih je Banka Slovenije v postopku ocenjevanja primernosti pridobila po uradni dolžnosti, prekrijejo. Odločba, s katero se konča postopek odločanja Banke Slovenije, se vroči tudi kandidatu za člana uprave ali člana nadzornega sveta.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V 366. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, dovoljenje za kreditno družbo ali za združitev oziroma delitev, mora Banka Slovenije izdati sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve, razen če ta zakon določa drugače.«.
V 368. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na tretji odstavek 355. člena tega zakona se poziv k izjavi pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja vroči kandidatu.«.
V 369. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev ter dovoljenja za kreditno družbo,«.
V 396. členu se v četrtem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
V 406. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Postopek o prekršku po tem zakonu ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Določba prejšnjega stavka ne posega v pravila zastaranja za hujše kršitve po tem zakonu.«.
V 417. členu se črta trinajsti odstavek.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prehodna ureditev za kreditne institucije z dovoljenjem za storitve izdajanja elektronskega denarja)
(1) Za banke, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja, se šteje, da imajo dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja iz nove 16. točke drugega odstavka 5. člena zakona, ki izključuje storitve za izdajanje žetonov elektronskega denarja, kot je opredeljeno v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU.
(2) Banke, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za storitve izdajanja elektronskega denarja, morajo za izdajanje žetonov elektronskega denarja, kot je opredeljeno v 7. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU, pred začetkom opravljanja teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(prehodna ureditev za dodatno revizorjevo poročilo)
Spremenjeni 106. člen zakona se prvič uporabi za revizijski pregled in revizorjevo poročilo za poslovno leto 2025, do takrat pa se uporablja 106. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP).
(prehodna ureditev za kreditne družbe, ki že imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi ZTFI-1)
Če Banka Slovenije po prejemu informacij s strani agencije, pristojne za finančne trge, v skladu s 95.a členom Direktive 2014/65/EU ugotovi, da je potrebno družbi iz prvega odstavka novega 123.b člena ZBan-3, ki je zaprosila za dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU pred 25. decembrom 2019, izdati dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 kot kreditni družbi, uradno obvesti družbo iz prvega odstavka novega 123.b člena zakona ZBan-3 in agencijo, pristojno za finančne trge, ter od dneva tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja. Banka Slovenije v obvestilu družbi navede tudi informacijo o roku za izdajo dovoljenja.
(začetek vlaganja vlog v elektronski obliki in rok za izdajo podzakonskega predpisa)
(1) Vloge v elektronski obliki iz prvega in drugega odstavka novega 352.a člena zakona se začnejo vlagati prvi dan drugega koledarskega meseca, ki sledi uveljavitvi podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka novega 352.a člena zakona.
(2) Banka Slovenije izda predpis iz tretjega odstavka novega 352.a člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(začetek uporaba posameznih določb)
Novi četrti odstavek 217. člena, novi deseti odstavek 241. člena, novi sedmi odstavek 242. člena, novi deveti odstavek 289. člena in novi šesti odstavek 310. člena zakona se začnejo uporabljati 10. januarja 2030.
(prenehanje veljavnosti sklepa)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 72/17). Ne glede na prejšnji stavek se ta predpis še uporabi pri dodatnem revizijskem pregledu in pripravi dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah za poslovno leto 2024.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/24-15/11
Ljubljana, dne 6. marca 2025
EPA 1817-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
